interno glasilo Skupine Novoles, zima 2005 Št. 21 Ob vstopu v novo leto Preteklo leto je bilo z eno besedo težko. Ne toliko zaradi dogodkov v letu 2004, kot pričakovanj, ki so bila pred Novolesom na osnovi slabega leta 2003. Tudi zgodovina zadnjih šestih let, koje bilo poslovanje profitabilno, je postavila pred nas pomembno nalogo. Dokazati, da znamo, daželimo in da smo sposobni v posameznih tovarnah poslovati z dobičkom. Ni bilo še dovolj dobro, pa kljubtemu bistveno boljše kot 2003. Mogoče če bi bilo daljše, če bi dobili upravičeno državno pomoč prej, če bi se posamezne programske spremembe hitreje odvijale.. .Ker se od če-jev ne daživeti je pomembno, da v letošnjem letu potrdimo tisto, kar smo od leta 1997 šest let potrjevali. Pričakujemo dobičkonosno poslovanje večine družb oz. profitnih centrov in skupine Novoles kot celote. Precej stvari bolj ali manj vidnih se ježe oz. se še bo spremenilo. Tu naj samo omenim novo organizacijsko strukturo, ko so posamezne sredine dobile nazaj pod svojo ingerenco tudi prodajo, nekatere tudi nabavo. Posamezni profitni centri oz. družbe imajo v svoji pristojnosti tudi od-ločanjegledeinvesticij.Pravtakojetudi obnašanje med družbami znotraj skupine Novolestržno. Bistveno večja poob- lastila in odgovornost so dobili direktorji profitni h centrov oz. družb. Vse to se je že zgodilo ob koncu lanskega leta. V letošnjem letu, s 1. januarjem, smo pričeli z uvajanjem novega informacijskega sistema, ki bo poslovne dogodke naredil bolj transparentne in jih tudi poenostavil. Veliko je še stvari, ki se jih bomo lotili (povečevanje produktivnosti, boljši izkoristek materiala, pregled nad dohodkov-nostjo posameznih programov,...) in za vsemi temi stojimo vsi mi. Vsak zaposlen na svojem delovnem mestu lahko prispeva k temu, da bomo ob letu osorej ponosni, da smo Novolesovci. To ni apel, to ni poziv, je le v razmislek in vprašanje posamezniku ali sem res naredil vse, kar bi lah-koali ne bi nekaterestvari lahko naredil bolje . In če bo večina med nami pritrdilno odgovorila, nas ne more biti strah za prihodnost podjetja, ki nam vsem daje kruh. Zvone Novina, generalni direktor IZ VSEBINE Kakovost 2 Informatika v letu 2004 3 Silvestrovanje ob zaključku leta 3 O sindikalnem delu v Novolesu 4 Izobraževanje zaposlenih v letu 2005 5 Obisk učencev 3. razreda OŠ Vavta vas 5 Dedek Mraz 6 Nagradna igra 6 KAKOVOST KAKOVOST Konec meseca avgusta smo imelizunanjocertifikacijskopresojosstraniBVOl in dobili priporočila in pet neskladnosti, ki smo jih morali odpraviti do začetka decembra 2004. Neskladnosti so bile pismeno odpravljene v postavljenem roku. S strani presojevalcev je bila glavna kritika, daje premalo procesnih izboljšav in nepravilno postavljeni cilji, ker se ne dajo meriti in premalo izdanih korektivnih in preventivnih ukrepov. Procese bo potrebno ponovno pregledati in postaviti aktivnosti po posameznih procesih in postaviti cilje uspešnosti, po katerih bomo merili procesne izboljšave. Cilji morajo biti postavljenitako, dasez izračunavanjem vidi napredek izboljševanja poslovne uspešnosti po posameznih procesih. Izboljševanje je trajna (nenehna,stalna) dejavnost izrecno predpisana v osnutku prenovljenih standardov ISO 9001 in 9004. Kot taka mora (ali bo morala) biti sestavni del Politike kakovosti organizacij, ki vodijo sistem kakovosti vskladu z omenjenimi standardi. Prenovljeni standardi zahtevajo dokumentiran postopek o izboljševanju, v katerem je opisano - kako se upošteva Politika kakovosti - kako se zastavljajo cilji - kako se uporabljajo rezultati internih presoj - kako se analizirajo podatki (npr. vzapisih) - kako se izvajajo korektivni in preventivni ukrepi - kakoseizvajajovodstvenipregledi vse to z namenom da se omogoči in izpelje nenehno izboljševanje. Izboljševanjejetorejzamišljenozelo široko in zajemaskoraj vse, kar se dogaja v organizaciji. Za boljše razumevanje pa je potrebna razlaga, med drugim je potrebno navesti metodološka »orodja« , tipična področja in primere ukrepov za izboljševanje. Kot metodološki elementi izboljševanja se že vobstoječih veljavnih standardih ISO 9001 in ISO 9004 omenjajo t. im. korektivni in preventivni ukrepi. Vizdaji novega standarda ISO 9000 pa je navedena naslednja »uradna« definicija: Korektivni ukrep je ukrep za odpravo vzroka obstoječe neskladnosti ali druge nezaželene situacije. Preventiven ukrep je ukrepza odpravo vzroka možne neskladnosti ali druge možne nezaželene situacije. Povedano še drugače: s korektivnimi ukrepi onemogočimo ponavljanje ne- zaželenih dogodkovinsituacij, medtem kojih s preventivnimi ukrepi sploh preprečimo. Čeprav so korektivni in preventivni ukrepi vstandardihomenjajovenisapi.jemiselnost, kivodidonjih, povsem različna. Preventivni ukrepi so zahtevnejši, kerter-jajo aktivno in samoiniciativno iskanje priložnosti za izboljšave, iznajdljivost in občasno tudi domišljijo, inovativnost in ustvarjalnost. Korektivni ukrepi so odgovornato, karpri-nese življenje samo, tudi brez naše aktivne udeležbe. Vendarje tudi tu treba vedeti, dasa-mo »gašenje požara« še ni korektiven ukrep! Poudarek je na odpravi vzroka ! Odprava globljihvzrokovpravilomaterjatemeljitpremi-slek, tako pri korektivnih kot pri preventivnih ukrepih! Če bi se pravilno lotili odprave problemov in reklamacij v proizvodnjah, bi prišli do veliko razumnih koristnih predlogov, kot smo pri dveh delavnicah SMED metode hitrih na- stavitev na 4 SSS v PC Lepljeni elementi in naTvvinih v PC Drobno pohištvo. Tako smo dokazali, daseztimskim delom pride do veliko idej (koristnih predlogov), če se lotimo problema sistemsko. V obeh delavnicah skupaj je bilo predlaganih in izpeljanih 41 koristnih predlogov. Tako se razumni koristni predlogi vseh zaposlenih štejejo za nenehne izboljšave posameznih procesov. Kljub dodatni denarni podpori za razumni koristni predlog je po mojem mnenju od aprila in do konca leta premalo razumnih koristnih predlogov. Letošnji cilj je bil postavljen, da moramo imeti 1 koristni predlog na4zaposlene. V letu 2005 bomo dali še večji poudarek k nenehnemu izboljševanju procesovz pomočjo novega informacijskega procesa. Do konca leta je bilo predlaganih skupaj 148 razumnih koristnih predlogov. Apeliram na vse zaposlene, da predlagajo čimveč razumnih koristnih predlogov, da pripomorejo k nenehnim izboljšavam. Vsi nadrejeni moramo svojim podrejenim pomagati in prisluhniti njihovim idejam, jih nagraditi in čimprej uvesti izboljšave v procese. Izvajati moramo stalno kontrolo da se res izvaja proces po novem koristnem predlogu. V letu 2005 bomo tri najboljše razumne koristne predloge nagradili z našimi izdelki. Proj. vodja za kakovost: Lado Pavlin Prikaz predlaganih razumnih koristnih predlogov po posameznih enotah glede na realizacijo cilja za leto 2004: Dej. število Cilj 2004 Realiz.cilja PC Storitve 16 predlogov 18 predlogov 88,9% PC Novi program 11 predlogov 12 predlogov 91,7% PC Ploskovni element 4 predlogi 18 predlogov 22,2% PC Bor Krško 1 predlog 18 predlogov 5,5% PC Galanterija 5 predlogov 6 predlogov 83,3% Pohištvo Brežice z Intarzijo 4 predlogi 44 predlogov 9,1% PC Lepljeni elementi 18 predlogov 26 predlogov 69,2% PC vezan les z Primaro 39 predlogov 36 predlogov 108,3% Skupna dejavnost 6 predlogov 18 predlogov 33,3% PC Drobno pohištvo z Strug. 44 predlogov 44 predlogov 100,0% Skupaj: 148 predlogov 240 predlogov 61,7% Skupaj z SMED metodo 189 predlogov 240 predlogov 78,7% INFORMATIKA INFORMATIKA V LETU SILVESTROVANJE OB ZAKLJUČKU LETA Letos sejesrečanjaobzaključku leta udeležilo precej več zaposlenih, kot preteklo leto, izjema so bili zaposleni v PC Novi program, kjer kljub prepričevanju, da se naj udeležijo zabave, ni bilo odziva. Srečanje je bilo zelo prijetno, sproščeno in zabavno. Kar nekaj udeležencevsejeizzabavevrniloz nagradami, ki jih je prispevalo podjetje NOVOLES in ZDRAVILIŠČE Dol. Toplice. Pozitivni komentarjiso prihajali od mnogih udeležencevsre-čanja, tako lahko sklepamo, da seje kar nekaj časa govorilo o prijetnem prednovoletnem srečanju zaposlenih v NOVOLESU. Ob zvokih tria MAVRICA smo se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Mitja Bukovec Zabavno je bilo tudi v Brežicah. 2004 Leto 2004se jevslužbiza informatikozačeloz velikimi kadrovskimi spremembami, saj sta nas v mesecu januarju zapustila dva sodelavca, poleg tega je meseca septembra odšel v pokoj še en sodelavec. Omeniti je potrebno tudi, daje bil eden sodelavec do meseca maja v bolniškem staležu, od takrat naprej pa je delal le po štiri ure dnevno. Kljubtem kadrovskim spremembam nismo zaposlovali nikogar drugega, vendar pa mislim, daje delozvelikim naporom ostalih zaposlenih v službi potekalo dokaj normalno. Na področju programske opreme, ki je na računalniku Alpha, sta bila v letu 2004 narejena dva velika projekta in sicer vstop v EU, zaradi česar je bilo potrebno pripraviti programe za poročanje INTRASTAT in DDV. Drugi velik projekt je bilo prešifriranje na nove organizacijske enote zaradi reorga-nizacijskih sprememb v Skupini Novoles. Menim, daje bilotudi nateh dveh projektih delo opravljeno strokovno in pravočasno. Največji zalogaj za informatiko pa je uvedba novega informacijskega sistema, kisejezačelozuvajalcemE. R.S. Rokada d.o.o. takoj po novem letu. Tudi natem področju smo dosegli velike uspehe, saj so začeli delovati moduli kadrovske evidence zevidenco prisotnosti in obračun plač, osnovna sredstva v mesecu oktobru, materialno in blagovno poslovanje s fakturiranjem ter kompletno spremljanje proizvodnje z naročili dobaviteljem in naročili kupcev pa s 1 .januarjem 2005. Na področju strojne opreme je bilo na- bavljenih več kot 20 najsodobnejših osebnih računalnikov, več kot 20 tiskalnikov, posodobljene pa so bile tudi linije za prenos podatkov. V pričakovanju veli-kegasodelovanjavseh zaposlenih pričakujemo, da bomo v letu 2005 do konca uvedli nov informacijski sistem, ter s tem prispevali k boljšemu zadovoljstvu uporabnikov informacijskega sistema in k dostopu do boljših informacij, kar bo zagotovo vplivalo na boljše poslovanje Skupine Novoles. Janez Piškur Strokovni tim je bil in /e še včasih resno zaskrbljen. SINDIKAT sindikalnem delu v Novolesu V podjetjih, kjer rezultati dela niso cvetoči ima sindikat kar veliko dela. Tako je bilo letošnje leto tudi pri nas. Težko sije izboriti normalno plačo, regres, božičnico...., patudi prerazporeditve delavcev, reorganizacije, so vtakih primerih pogostejše. Kljub temu, da smo nezadovoljni s plačami, smo jih uspeli s pogajanji nekoliko dvigniti (v neto znesku 5.000 SIT) in dogovoriti se, da se vprimeru dobičkavtekočem mesecu 30% dobička razdeli med zaposlene. Da bi nekoliko okrepili nižje plače smo se dogovorili, da je dvig v znesku za vse zaposlene enak in nev%. Kljub negativnim rezultatom, smo uspeli izboriti regres in božičnico, za katero smo se pogajali debele 4 ure. Dogovorili smo se tudi za dvig plač v letu 2005, ki naj bi se dvigovale v enakomernem porastu skozi celo leto. Cilj je povprečje v panogi, kar pomeni dvig za cca 15% + eskalacija. Glede na to, da od 1. januarja 2005 ne velja več panožna kolektivna pogodba smo se dogovorili, da bomo dodelali podjetniško pogodbo, kjer smo z pogajanji že pričeli takoj po novoletnih praznikih. Karveliko zaposlenih seje obrnilo po pomoč na sindikat, ko so prejeli nove odločbe o zaposlitvi, kjer jim je bilo ponujeno drugo delovno mesto, oziroma delovno mesto, kije manj ovrednoteno. Za večino je bila rešitev ugodna. V težjih primerih se poslužujemo pravne pomoči na območni organizaciji ZSSSvNMpri ga. Vanji Vizjak in g. Miklič Jožetu. Sindikat je v preteklem letu članom ponudil vstopnice po polovični ceni za bazen v Dol. Toplicah (podjetje zaradi znižanja stroškov in slabih rezultatov več ne plačuje preventivne rekreacije v Dolenjskih Toplicah). Odziv zaposlenih je bil zelo velik, saj je vupo-rabi že preko 800vstopnic, kar pa je za sindikat karvelikstrošek. Sindikat je pisno zaprosil podjetje, da bi polovico stroškov name-njenoza rekreacijo v preteklem letu namenilo sindikatu in bi tako zaposlenim celo leto nudili karte po ugodni ceni. Pričakujemo, da bo vloga pozitivno rešena in bomo lahko z tako nizko ceno nadaljevali, drugače pa bomo morali povečati ceno vstopnice. Nekateri zaposleni bi zelo radi po ugodni ceni vstopnice za notranji bazen, kjer je cena vstopnice še višja. Tudi to je pogojeno s tem ali bo podjetje pozitivno rešilo vlogo, drugače pa bomo nudili le 20% popust. Sindikat se še naprej trudi, da člane obdari 2x na leto. Letos za novo leto je bil paket nekoliko bogatejši in upam, da bo tako tudi v naprej. Razmišljamo tudi o drugih bonitetah članov, npr. nižje cene smučarskih vozovnic, ... Za člane sindikata smo organizirali pred-zimsko ponudbo svežega mesa, kjer smo dosegli zelo nizko ceno in omogočili plačilo na 3 obroke. Zanimanje je bilo veliko, kvaliteta pa tudi zadovoljiva. Organizirali smo tudi dobavo jabolk za ozimnico, kjer smo tudi dosegli zelo ugodno ceno in kvaliteto. Sindikat je s 1. januarjem 2005 prevzel v najem vse počitniške objekte v Novolesu in s tem za enkrat preprečil odprodajo objektov. V pogodbi seje med drugim sindikat zavezal, da mora višino amortizacije (cca. 1.000.000,00 SIT letno) nameniti v obnovo in posodobitev objektov, ali za razliko plačati najemnino.Delain obveznosti je s prevzemom objektov ogromno, vendar upam, da bomo uspešno upravljali. Nekaj pa je že na začetku jasno. Če hočemo zadržati tako nizke cene, bomo morali objekte čim več zasedati in zelo paziti pri stroških. Zato vas že sedaj vljudno vabim, dasi privoščite dopuste na morju, ali v Bohinjski Bistrici in se-vedapri uporabi pazitevsaj tako, kotvdoma-čem stanovanju. Obmorske objekte lahko koristite po zelo ugodnih cenah tudi izven sezone. Popusti izven sezone bodo še posebno ugodni, predvidevamo popuste do 60%. O naši ponudbi obvestite tudi zunanje prijatelje, znance, saj vprimeru, da objekti niso zasedeni od naših zaposlenih in upokojencev, lahko usluge ponudimo tudi zunanjim uporabnikom. V preteklem letu je zelo veliko zaposlenih preko sindikata pridobilo kredite v Delavski hranilnici (do 1.000.000,00 SIT na 24 oziroma36 mesecev), saj dobiti kredit za delavce pri tako nizkih dohodkih je vvečina primerov možno le po tej poti preko sindikata in Delavske hranilnice. Pravtako je veliko zaposlenih koristilo sindikalno pomočzob-veznostjo vračila (60.000 - 80.000 SIT). Nekaj delavcev, paje vizrednih pogojih prejelo nepovratna sredstva. Sindikalni pozdrav! Mitja Bukovec OČE NAŠ, Kl Sl V PODJETJ Oče naš, ki si v podjetju. Spoštovanojetvojeime. Nevrzi nas iz svojega kraljestva in zgodi se tvoja volja, kako pri osebnih dohodkih tako pri nagradah AMEN !!! Daj nam danes višje dohodke in ne glej na naše grehe. Kakor tudi mi ne gledamo na napake dela, ne spravljaj nasvskušnjavo, temveč reši nas hudegadelain garanja AMEN!!! Čast in hvala vodstvu, da bi nam še kakšnega jurja primaknilo, božičnico izplačalo in trinajsto plačo dalo. Tako zdaj in do pokojnine AMEN!!! IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V LETU 2005 Kot že nekaj let dosedaj, tudi vletu, ki je pred nami, v Novolesu ne bomo »lenarili«, temveč bo potrebno kar nekaj energije vložiti v pridobivanje dodatnega znanja. Ker jezačetek leta, menimo, daje prav, da vas seznanimo s poglavitnimi usmeritvami na tem področju v prihajajočem obdobju. Sprejeti plan izobraževanja za leto 2005je del strategije izvajanja programa kadrovskega prestrukturiranja, kateri naj bi se odvijal v obdobju do leta 2008. S strani države je bil program potrjen, pridobili smotudi nekaj finančnih sredstev, naša naloga pa je, da pridobljena sredstvačimboljsmotrno razporedimo in da se nam seveda tudi čimprej pričnejo kazati pozitivni učinki. V obdobju zadnjih nekaj let smo v Skupini Novoleszelo velik poudareknamenili pridobivanju formalne izobrazbe, tim. izredni študij zaposlenih. V prihodnjem obdobju ne nameravamo več tolikšna sredstva namenjati tovrstnim programom, kar pomeni, da bodo vsi, ki že imajo sklenjene pogodbe za izredni študij, le -tega izpeljali do konca, ne nameravamo pa sklepati novih pogodb, oz. levminimalnem obsegu. Usposabljanje zaposlenih bomovprihodnje izvajali v dveh smereh in sicer kot POSEBNO USPOSABLJANJE in kot SPLOŠNO USPOSABLJANJEZAPOSLENIH. Posebno usposabljanje bo usmerjeno predvsem v pridobivanje znanj, ki so potrebna izključnoza potrebe Novolesaoz. njegovih specifičnosti . Namen tega usposabljanja je v prvi vrsti dvig produktivnosti in doseganje boljših izkoristkov materiala. Usposabljanje bomo večinoma izvedli z lastnim kadrom, ki pa ga bo predhodno seveda potrebno primerno usposobiti. Če na kratko povzamem, bodo tematski sklopi posebnega usposabljanja: interno usposabljanje vseh zaposlenih, usposabljanje tehnologov, uvajanje metod hitre menjave orodij po metodi SMED, s katerim smo pričeli že v letu 2004, izobraževanje za povečanje produktivnosti ter izobraževanje za boljši izkoristek materiala in surovin. V programe splošnega usposabljanja pa spadaže omenjeni program izrednega študija, pridobivanje dodatnih znanj preko seminarjev, delavnic, posvetov (izobraževanje top managemen-ta, izobraževanje komercialistov, jezikovni tečaji, tečaji za viličariste, računalništvo,...) ter kadrov-skoštipendiranje. Če pogledamo stroškovno, smoza leto 2005 za izobraževanje namenili 37.300.000,00 SIT in sicer 6.350.000,00 SIT za programe izrednega študija (trenutnoje vključenih 45zaposlenih,ven-darje precej takšnih, ki so vzaključni fazi študija), 5.150.000. 00 SITje namenjenih kadrovskim štipendijam (trenutno imamo 19štipendistov), za razne seminarje, delavnice je namenjenih 13.000. 000.00 SIT, za posebno usposabljanje pa je namenjenih 12.800.000,00 SIT. Glede nato, da pa se bliža čas vpisovvsrednje šole, bi želela poudariti, da bomo tudivtem šolskem letu razpisali skupaj 10 kadrovskih štipendij in sicer 4 štipendije za poklic lesarski tehnik in 6 štipendij za poklic mizar, pri čemer imajo otroci naših delavcevseveda prednost. Zato pozivam tiste, ki razmišljajo o vključitvi vtovrstne programe šolanja, da razmislijo tudi o tem, da imajo možnost pridobiti kadrovsko štipendijo, s čimer jim je odprta tudi možnost kasnejše zaposlitve. V kolikor povzamemo celoten plan usposablja-njaza nadaljnje obdobje, lahko zaključimo, daže izvedene investicije preteklih dveh let in planirane investicije do leta 2008, predvsem na področju finalne proizvodnje narekujejo potrebo po vključitvi velikegaštevilazaposlenih v programe usposab-Ijanjaoz. priučitevnasamem delovnem mestu, kar pomeni, da pričakujemo velikoangažiranost vseh zaposlenih, samo tako bomo namreč lahko realizi-ralizastavljenecilje, torej dvignili raven usposobljenosti zaposlenih in s tem tudi povečali produktiv-nostterzagotovili konkurenčnost podjetja natrgu. J.Š. OBISK UČENČEV 3. razreda OŠ VAVTA VAS Napobudoučencev3. razredaOŠ Vavta vas, saj ima kar nekaj učencev starše zaposlene v Novolesu, so prišli na ogled našega podjetja. Uvodne besede in navodila so učenci slišali v vhodnem prostoru skupnih služb. Njihova nestrpnost je zelo hitro pričela naraščati, saj sojih vse bolj zanimali stroji in izdelki. Odpeljali smo jih na ogled proizvodnje v Galanterijo, kjer jih je prisrčno nagovorila in peljalaskozi proizvodnjo direktorica MavsarVesna. Ogledali sosi predvsem kako nastajajo servirne deske in mizice. Zadovoljstvo otrok je na koncu ogledaše toliko bolj naraslo, saj so v avli bili postreženi stoplim čajem in zčoko-lado. Za sprejem, vodenje in pogostitev otrok v Novolesu so poskrbeli: Bukovec Snežna, Bukovec Mitja in Grabnar Mateja. DajebilobiskotrokvNovolesu prijeten, si lahko ogledate na nekaj fotografijah. Snežna Bukovec Te čudovite snežinke! Ali ste vedeli, da je vsaka snežinka drugačna? Niti dve nista povsem enaki, vsaka je nekaj posebnega. Lahko imajo obliko iglic, prizem, stebrov, ploščic... Razlikujejo se po razporeditvi kristalčkov, iz katerih so sestavljene, kljub temu pa imajo vedno šest krakov.” VESELI Skl LUBADAR II 5691/2005 Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš! Joj že prišel je med nas, stari dobri Dedek Mraz! 200520327,21 COBISS o Rdeče žoge, knjige, zvezke, punčke, sanke in še kaj! Dedka Mraza so se takole razveselili v Straži. Jojžeprišelje med nas, stari dobri Dedek Mraz! Lansko leto je otroke naših zaposlenih po dolgem času ponovno obiskal dedek Mraz. Navdušeni in veseli otroci so nas prepričali, da smo ga letos ponovno povabili v goste. Otroke je obiskal na dveh lokacijah- v Straži in v mladinskem centru v Brežicah. Obdarovani so bili vsi otroci letnikov 1997 in mlajši. Ob prihodu so se pogreli stoplim čajem in posladkali, natopajihjezabavala gledališka skupinazlutkovno igrico. Rahlo že nestrpni smo pričakali dedka Mraza. Ta je poklepetal in se rokoval z vsakim otrokom ter jim razdelil darila. Obodhodusmo zadovoljni opzovali njihove nasmejane obrazke. Prav zabavno pa je bilo tudi v Brežicah. M. G. Kako nastanejo snežinke? ”Kot prvo mora biti v zraku dovolj vlage (otroci, držite pesti za kakšen ciklon). Ko visoko nad oblaki zmrzne vodna para, se le ta razširi v majhne, čiste kristalčke. Ti kristalčki letijo gor in dol po zraku in medtem ko letijo, se okoli sredice nabira prah ali drobne kapljice vode. Nato se kristalčki lepijo drug na drugega in tako postajajo vse večji in večji... dokler ne postanejo pretežki, dabilahkošelebdelivzraku. In, ko se začnejo spuščati proti zemlji, otroci navdušeno kričijo: “Mami, oči, sneži!” Zakaj imajo snežinke vedno šest krakov? ”Ko molekula vode zmrzne, se razporedi na poseben način. Ker ima dva atoma vodika in en atom kisika, so med kristalizacijo spremeni všesrtkrake oblike." Invelikost snežink? "Velike so lahko tudi nekaj centimetrov. Odvisnoje od temperature, kadarje hladneje je sneg bolj suh in snežinke so manjše, pri višjih temperaturah pa je sneg bolj »moker« in snežinke so lahko zelo velike.” NAGRADA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Od prejšnje številke je minilo že kar precej časa, vendar na svoj dolg nismo pozabili. Pravilni odgovor na vprašanje: Pod katero blagovno znamko se prodaja naše vrtno pohištvo? je seveda NOVOGARDEN (prispelo je kar lepo število napačnih odgovorov...) Med prispelimi kuponi je komisija v sestavi Majda Kobe, Danica Podbrežnik in Igor Lebar izžrebala (upamo) srečnega nagrajenca-gospoda Antona Križmana iz PC Storitve. Vabim ga, da se oglasi v marketing službi, kjer bo prevzel nagrado. Čestitam in obilo lenobnih užitkov! đ NAGRADNI KUPON Odgovor: AJul/O (s> A II ___________ Ime in Priimek: AtJ\Q kj RlATMK 9.b 83^0 ČpMOhFC! Naslov: Profitni center A7 /T I_________________________________________________________________,____________________________________________________I Glasilo Lubadar, št. 21. januar 2005; Avtorji: Janez Piškur. Sežna Bukovec. Zvone Novina. Jasna Šiška. Mitja Bukovec. Lado Pavlin. Mateja Grabnar; Oblikovanje in priprava: Špes grahka. NM; Tisk: Tiskarna Cemič; Naklada: 1100 izvodov; izdaja: Novoles d.d. Straža, januar 2005