Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVIII oktober 2022 št. 8 Občina Ivanina Gorica Sokolj-La a 129S Ivanina Gorica T Ol 7S12100 Ambru s A Sobrače Dob pn Serrtwdu »Einia Ž A ktual nu d ugdijitn ju v o bc i ni. |b] Vabljeni ra interrietfie strani: w w i va ntna-£ü r i ca. S< k o KRKA OTcrnaf Temenica \Mnjfl COf.l D Muljava jik lhGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je v sklopu gradnje nove zahodne obvoznice v Ivančni Gorici ob novi prometni povezavi zasadila tudi 112 lip. Zasaditev lipovih dreves, ki veljajo za simbol slovenstva ima večplastni pomen in sporočilo. V prvi vrsti gre za imeniten okras, ki bo pozdravljal tako vsakodnevne uporabnike ceste kot tudi obiskovalce in turiste. Generacije otrok in mladine, ki se bodo tudi po tej cesti vozile v vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo bodo rastle skupaj z lipami. Lipe so darilo naravi. Prepotreben vir hrane za čebele in druge opraševalce. Občina Ivančna Gorica, ki je bila razglašena za čebelam najbolj prijazno občino je z zasaditvijo naredila še korak več k ohranjanju okolja in lokalnih prehrambnih virov. Zasaditev lip ob obvoznici se navezuje tudi na lipov drevored, ki ga je pred leti zasadila ob cesti proti vzgojno-izobraževalnem centru pobratena občina Hirschaid. Tudi na ta način naša občina sporoča, kako pomembna je krepitev prijateljskih odnosov v duhu evropskega povezovanja. Še kako aktualno je to ravno v današnjem času, ko svet pretresa vojna v Ukrajini. O simbolu slovenstva razmišljamo ravno v času volilne jeseni v naši domovini. Pred nami so predsedniške volitve, ki bodo potekale v nedeljo 23. oktobra. Vsake volitve so praznik demokracije. Zato odidimo na volišča. Matej Šteh, urednik str. 4 Novi prostori fizioterapije v Ivančni Gorici Uspešno izpeljan 2. Ivankin tek v Ivančni Gorici ^ str. 5 Letos ponovno obhodili občino po krožni pešpoti Prijetno domače Slovesno odprtje ivanške zahodne obvoznice in krožišča Marof br. placn EIX/I NA i prevozi ä :a rost n i ke Brezplačna številka 080 10 10 LamaS računalniški inženiring d.o.o. 2 Občina oktober 2022 številka 8 Ambrn* OTttlMj Izteka se mandatno obdobje 2018-2022. Pred občinskim svetom je še zadnja seja tega sklica, ki pa še zdaleč ne bo samo formalnost. Na njej bomo namreč sprejemali proračun za leto 2023. Za razliko od prejšnjih let je tokrat Ministrstvo za finance predlagalo, da še pred lokalnimi volitvami občine sprejmemo proračune za prihodnje leto, da tako ostane tekoče financiranje občine nemoteno in se lahko nadaljujejo že začete investicije, oz. realizirajo tisti projekti, ki so v načrtih razvojnih programov. Novi občinski svet pa bo lahko, če bo ocenil, da je potrebno, popravil sprejeti proračun z rebalansom. Ravno v času, ko je že bil pripravljen predlog proračuna, smo prejeli res lepo novico za občinske finance. Res bi lahko rekel, da se nam je nasmehnila sreča. Tako kot se je srečnemu občanu ali občanki, ki je vplačal oz. vplačala zmagovalno kombinacijo številk v igri na srečo. Glavni dobitek je tudi občini prinesel del sredstev od davka na igre na srečo in tako smo lahko z nenadejanimi sredstvi odložili načrtovano zadolževanje. Dobrih 1,6 mio evrov bomo porabili za sofinanciranje gradnje športnega parka v Ivančni Gorici, povečujemo pa tudi sredstva za delovanje in programe številnih naših društev, ki se prijavljajo s svojimi programi na občinskih javnih razpisih. Ob koncu mandata se občinskim svetnicam in svetnikom zahvaljujem za dobro sodelovanje in podporo pri vseh pomembnih projektih za razvoj naše občine. Veseli me, da so tudi druge politične opcije v občinskem svetu sledile skupnemu interesu, da čim več storimo za razvoj občine in prihodnost občank in občanov. Eden takšnih uspešnih projektov je nedavno odprta zahodna obvoznica Ivančne Gorice s krožiščem na Marofu. Številnim občankam in občanom bo olajšala vsakodnevne poti, občinsko središče pa razbremenila prometa in mu omogočila še hitrejši razvoj. Takšni projekti so zares pomembni za napredek celotne občine. Nenazadnje se občina Ivančna Gorica strmo vzpenja po lestvici najuspešnejših slovenskih občin. Stalna rast prebivalstva sicer vedno znova pred nas postavlja nove in nove izzive, vendar menim, da so to za župana in vodstvo občine sladke skrbi. Veliko raje gradimo nove šole in vrtce, kot da bi skrbeli za reševanje težav zaradi zniževanja števila prebivalcev in praznih učilnic in igralnic. Vse izzive je mogoče rešiti, če seveda premišljeno načrtuješ in racionalno porabljaš javna sredstva, pri delu pa si obkrožen s sodelavci, ki so strokovnjaki na svojem področju, predvsem pa vestni in pošteni delavci. In te v naši občini imamo. Hvaležen sem za to. Kakšen razvoj je dosegla občina govori tudi zanimiv podatek iz zgodovine naše občine. Leta 1999 je bil eden prvih večjih projektov novoustanovljene občine izgradnja nove šole v Višnji Gori. Danes, več kot 20 let kasneje, ima stara šola novo namembnost in je zgodovinska stavba preurejena v moderno Hišo kranjske čebele, hkrati pa že snujemo načrte za gradnjo že drugega prizidka k novi šoli. To je odličen primer, kakšen razvoj doživljamo in kako se odzivamo na potrebe. A izzivov za prihodnost ostaja še veliko. Ugoditi vsem željam oz. zadovoljiti vse potrebe je namreč pogosto težko zaradi vedno omejenih sredstev in zelo raznolike občine. Tako mora marsikateri projekt počakati, da pride na vrsto. Kot se morata oče in mati v družini odločati in iskati prioritete, tako je tudi pri načrtovanju investicij in občinskega proračuna. Ker lahko še marsikaj storimo na tej poti razvoja, sem se odločil, da ponovno kandidiram za župana. Verjamem, da sem s svojim dosedanjim delom dokazal da hočem, znam in zmorem voditi občino na poti razvoja in blagostanja. Prav tako verjamem, da ste to spoznali tudi vi, spoštovani občanke in občani. Odločitev pa je seveda vaša. Mir in vse dobro vam želim. Dušan Strnad, župan Slovesno odprtje ivanške zahodne obvoznice in krožišča Marof 7. oktobra je v čudovitem jesenskem vremenu potekalo slavnostno odprtje nove zahodne obvoznice Ivančna Gorica, ki povezuje novo krožišče »Marof« s krožiščem Malo Hudo pri podjetju Akrapovič. Promet po novi obvoznici je stekel že v dneh pred prvim šolskim dnem, saj je nova prometna ureditev tesno povezana z vsakodnevnim prometom, povezanim z vzgojno-izobraževalnim centrom. Uradno odprtje pa je potekalo 7. oktobra. Začelo se je s slavnostno povorko najrazličnejših prevoznih sredstev, od najstarejših do najsodobnejših. Povorko so sestavljale konjske vprege, starodobna kolesa, traktorji, motorji, vozila in gasilska vozila, do najsodobnejših motorjev in vozil, tudi z svetovno priznanimi izpušnimi sistemi Akrapovič. Sodelovali so številni naši občani, člani Društva prijateljev konj Višnja Gora, Konjerejskega društva Radohova vas, Odltimer kluba Škofljica, ZŠAM Ivančna Gorica in MK Fire group Ivančna Gorica. Zadnje sodelujoče vozilo je bilo tovorno vozilo s prikolico podjetja Eltim, ki je na prizorišče pripeljalo stiško godbo. Ob navzočnosti številnih občank in občanov ter gostov iz sosednjih občin je osrednji govorec župan Dušan Strnad povedal, da gre za odprtje enega najpomembnejših infra-strukturnih projektov v zadnjem času, ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj občine. Ta povezovalna cesta delno že razbremenjuje sam občinski center, dokončno pa jo bo po zaključku izgradnje nadvoza čez železniško progo. S tem bo prebivalcem krajevnih skupnosti Stična, delno Ivančna Gorica in Me-tnaj ter uporabnike vzgojno-izobra-ževalnega centra bistveno olajšal in skrajšal prometni dostop do avtoceste in druge dele naše občine. Ob trasi skoraj kilometer dolge obvoznice in novozgrajenega krožišča sta bila v sklopu projekta urejeni sprehajalna in kolesarska pot, ki jo občani že vsakodnevno uporabljajo. Svoj čar, po besedah župana, naredi tudi nedavno zasajen drevored 112 lipovih dreves, ki je pomemben prispevek k ohranjanju naše kranjske sivke in opraševalcev, s tem pa tudi naše narave. V sklopu projekta je bila izvedena še sanacija Stiškega potoka in urejeni dostopi do kmetijskih zemljišč in objektov ob trasi. »V občini se trudimo biti kar se da prijazni do občank in občanov in naših podjetij, ki nam dajejo kruh. To pa ne bi bilo mogoče, če ne bi znali stopiti skupaj,« je povedal Strnad ter se zahvalil lastnikom zemljišč, ki so prisluhnili prošnji občine, da je tu lahko nastala nova obvoznica. Zahvalil se je še vsem, ki so bdeli nad projektom in domačemu izvajalskemu podjetju Eltim d. o. o. Projekt je stal 1,5 milijona evrov, sredstva pa so bila v celoti pokrita iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Novozgrajena obvoznica povezuje in zmanjšuje razdalje med kraji, zlasti Ivančno Gorico in Stično, zato so v programu simbolično sodelovali tudi enoti PGD Ivančna Gorica in PGD Stična, ki sta prikazali intervencijo gašenja požara v naravi. V znak prijateljstva in solidarnosti so na simboličen način intervencijo zaključili s prijateljskim vodnim slavolokom. Blagoslov za varno vožnjo in pot udeležencev v prometu na novi cesti je opravil stiški opat Maksimilijan File. Samostan je v preteklosti skrbel za vsesplošni razvoj okolja, v katerem je deloval, nenazadnje pa je pred skoraj 900 leti po prihodu prvih menihov v Stično ravno na ravnici med Stično in današnjo Ivančno Gorico zaoral prvi železni plug na slovenskih tleh. Sklepno dejanje slovesnega odprtje je bil slavnostni prerez traku, ki ga je v družbi podžupanje Martine Hrovat, direktorice občinske uprave dr. Andrejke Miše Glavič, predstavnikov krajevnih skupnosti Antona Kralja, Jerneja Strnada in Aleša Ja-nežiča, izvajalca del Darka Perka, vodje projekta na občini Simona Ka-stelica in predstavnikov projektantskega podjetja Acer prerezal župan Dušan Strnad. Našo novo obvoznico so po zaključku preizkusili še najmlajši sodelujoči, otroci iz Vrtca Ivančna Gorica in učenci Osnovne šole Stična, ki so se s poganjalčki, skiroji in kolesi zapeljali po novi cesti. Praznovanje se je nato nadaljevalo ob zvokih in pesmih ambasadorja občine Ivančna Gorica Marka Vozlja. Gašper Stopar Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 9. novembra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Občina 3 Ivančna Gorica bo dobila sodoben športni stadion Marsikdo je dvomil v uresničitev teh načrtov, a zdaj gre zares. Na območju športnega igrišča pri vzgojno izobraževalnem centru bo v naslednjih enajstih mesecih zrasel sodoben Športni park Ivančna Gorica. Gradbeno pogodbo za izgradnjo osrednjega rekreacijskega centra v ivanški občini, sta na lokaciji izgradnje, 13. oktobra podpisala župan Dušan Strnad in direktor podjetja Hipox d. o. o. Miha Šušteršič. Vrednost pogodbe znaša 1.949.773,43 evrov. Gradnja bo v večini financirana iz občinskega proračuna, manjši del pa bo namenila Fundacija za šport. Športni park bo imel 300 metrski atletski krog s tartanom in 100 metrsko sprint stezo, dve igrišči za rokomet/mali nogomet, igrišče za košarko, dvoje odbojkarskih igrišč na mivki in dvoje tenis igrišč, manjkale pa ne bodo niti površine za atletske discipline, kot so skok v daljino z zaletom, met krogle ter skok v višino. Zgrajene bodo tudi pokrite tribune za 300 gledalcev. V okviru športne- ga parka bodo postavljeni prostori za garderobo s tuš kabinami, manjši pisarniški objekt, igrala za najmlajše, ter objekt za skladiščenje športne opreme. Celoten objekt bo ustrezno varnostno ograjen. »To je trenutek, ki smo ga kar nekaj časa čakali v občini Ivančna Gorica. Športni park je za občino, ki je športu prijazna, za današnje čase nujno potreben. V preteklosti smo že gradili športna igrišča po večjih naseljih, imamo tudi veliko pokritih športnih površin v dvoranah, a nič ne more nadomestiti rekreacije v naravi,« je ob podpisu povedal župan Dušan Strnad. Kot župan še poudarja, bo bodoči športni park prostor za rekreativce, klube in društva, v dopoldanskem času pa bo park namenjen predvsem dejavnostim bližnje osnovne in srednje šole ter vrtca. Kot prednost gradnje župan vidi tudi v tem, da je športni park umeščen v naravo, rekreiranje in tekmovanja na tem objektu pa bodo še bolj zdrava in varnao, saj bo park umaknjen od prometa. Investicija bo večinoma krita iz občinskega proračuna, nekaj malega bo sredstev Fundacije za šport. Izvajalsko podjetje Hipox ima pri gradnji športnih objektov veliko izkušenj in se nadejajo uspešnega projekta tudi v naši občini. Na podpisu gradbene pogodbe sta prisostvovala tudi ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar in ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Milan Jevnikar, kar potrjuje, da bo športni park izjemnega pomena tudi za njihove učence in dijake. Gašper Stopar Slovesno odprtje športnega igrišča in druge prometne infrastrukture v Stični V torek, 11. oktobra, je bilo v središču Stične igrišča pri kulturnem domu, v uporabo pa je Stični. Zadovoljstvo nad novimi pridobitvami v kraju sta na prireditvi izrazila tako predsednik Krajevne skupnosti Stična Klemen Ceglar kot župan Dušan Strnad. Župan je povedal, da je legendarno stiško športno igrišče prvi asfalt dobilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je bilo eno prvih asfaltiranih igrišč daleč naokoli. Novo urejeno igrišče poleg izvajanju športnih aktivnosti služi tudi kot parkirišče ob dogodkih v kulturnem domu Stična. Investicija Občine Ivančna Gorica je zajemala ureditev odvodnjavanja, preplastitev igrišča, ureditev tribun in posodobitev športne opreme. Na novo sta ob igrišču postavljena ulični fitnes in kolesarnica. Igrišče je obnovilo domače podjetje Eltim d. o. o. Ta dan je bila simbolično predana v uporabo še obnovljena prometna infrastruktura v središču kraja. Letos je bila izvedena preplastitev asfalta, odvodnjavanje meteornih voda, rekonstrukcija mostu pri pokopališču in ureditev varnih pešpoti skozi center kraja. Blagoslov novih pridobitev v kraju je opravil stiški župnik p. Branko Petauer. Odprtje je spremljalo tudi športno vzdušje, in sicer so novo asfaltno podlago preizkusili najmlajši iz Ko- praznično vzdušje. Potekalo je namreč slovesno odprtje prenovljenega večnamenskega športnega bila predana tudi posodobljena prometna infrastruktura med samostanom in podružnično šolo v šarkarskega kluba Ivančna Gorica ter nekdanji igralci rokometa iz Stične, Višnje Gore, Ivančne Gorice in Šentvida pri Stični. Pridružila sta se jim tudi župan in podžupan. Za ekipo belih je nastopil župan Du- šan Strnad, za modre pa podžupan Tomaž Smole. Kljub prijateljskemu obračunu je bilo poleg atraktivnih potez med igralci prisotnega še kar nekaj tekmovalnega duha. Gašper Stopar V Krajevni skupnosti Temenica se veselijo novih pridobitev Konec minulega meseca je pod šotorom na športnem igrišču v Temenici potekala krajša slovesnost ob zaključku večjih del v Krajevni skupnosti Temenica. Zbrane sta nagovorila predsednik KS Temenica Ignacij Kastelic in župan Dušan Strnad. Po besedah predsednika KS Temenice se je v preteklem obdobju veliko postorilo, predvsem na področju cestne infrastrukture. Med večje projekt sodijo obnovljeni odseki cest Šentjurje - Breg, Požarnica - Radohova vas, cesta v Radanji vasi in cesta Temenica - Dolenja vas z urejenim odvodnja-vanjem od Doma krajanov, podružnične šole in gasilskega doma. V nadaljevanju je prisotne krajane nagovoril župan Dušan Strnad in se zahvalil prisotnim staršem, saj se je tudi po njihovih zaslugah pred leti ohranila šola v kraju. In prav podružnična šola je tista, ki bo v naslednjem letu deležna energetske sanacije. Zaključena dela v krajevni skupnosti je v nadaljevanju blagoslovil šentviški župnik Izidor Grošelj, zatem pa je župan skupaj z otroci simbolično prerezal trak. V kulturnem programu so sodelovali učenci Podružnične šole Temenica in harmonikaš Andraž Mostar. Gašper Stopar Občina oktober 2022 številka 8 4 Novi prostori fizioterapije v Ivančni Gorici Ambrn* OTttmii Leto 2022 je za Zdravstveni dom Ivančna Gorica produktivno leto. Intenzivno poteka prenova starega dela zdravstvenega doma, pohvalijo pa se lahko tudi že z novimi prostori fizioterapije, ki so jo 23. septembra slavnostno otvorili. Fizioterapevtska ambulanta se nahaja na lokaciji Ljubljanske ceste 4b v Ivančni Gorici, v stavbi podjetja Lindstrom, za Kmetijsko- vrtnim centrom Ivančna Gorica. Fizioterapijo bo poleg še dveh zaposlenih vodila Petra Breznik Kirm, višja fizioterapevtka, ki je fiziotera-piji leta 2018, takrat še v začasnih prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, postavila temelj in ga do danes smo še nadgrajevala. Od začetka fizioterapije z enim samim programom je zdravstvenemu domu uspelo razširiti fizioterapijo na tri programe in eno specialno fizioterapevtsko obravnavo - limfno ročno terapijo. Tako vodja fizioterapije kot direktor Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Janez Zupančič, dr. med., se veselita novih prostorov in zagotavljata, da bodo njihovi pacienti strokovno obravnavni. Direktor Zupančič je še povedal, da je poleg novih prostorov fiziote- rapije pred njim še delovna jesen, sajbodo skupajz ustanoviteljem Občino Ivančna Gorica uspešno zaključili prenovo prostorov starega dela zdravstvenega doma, s katero bodo pridobili še nekaj dodatnih ambulant. Vse zaposlene in povabljene je nagovorila tudi Mateja Kocjan, pomočnica direktorja za zdravstveno nego. Povedala je, da je otvoritev fizioterapije dokaz, da zdravstveni dom dela dobro. Da sledi svojim ciljem in stremi k razvoju in dopolnjevanju zdravstvenih storitev, ki jih občani občine Ivančna Gorica še kako potrebujejo. Svečanega odprtja se je udeležil tudi podžupan Tomaž Smole, ki je povedal, da se občina Ivančna Gorica v zadnjem času silovito razvija, število prebivalcev se povečuje, s tem pa naraščajo tudi potrebe po raznih storitvah. »In kot radi omenimo, da je zdravje na prvem mestu, je to pomembna pridobitev za celotno občino, saj so se storitve ambulante za fizioterapijo po obsegu povečale in razširile.« Podžupan Smole je še povedal, da v novih prostorih lahko pričakujemo kakovo- stno oskrbo v dobro zdravja občank in občanov. Po slavnostnem prerezu traku in glasbenem vložku Nejca Bavdka na kitari so si prisotni ogledali sodobne prostore ter nazdravili na novo pomembno pridobitev v naši občini. Gašper Stopar S čezmejnim sodelovanjem do izboljšane železniške infrastrukture V ponedeljek, 3. oktobra 2022, je v prostorih Razvojnega centra Novo mesto 13 članov Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) »POTI PRIHODNOSTI - LJUBLJANA - NOVO MESTO - KARLO-VEC - ZAGREB« podpisalo ustanovitvene akte združenja. Gre za sploh prvo registrirano tovrstno združenje s sedežem v Sloveniji. V novoustanovljenem združenju sodelujejo člani iz Slovenije in s Hrvaške, na slovenski strani so to občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Semič, Črnomelj, Metlika in Mestna občina Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, d. o. o., ter Slovenske železnice, d. o. o.. Na hrvaški strani sodeluje Karlovška županja in HŽ infrastruktura, d.o.o. Župani občin Škofljica, Mirna Peč, Ivančna Gorica, Črnomelj, Novo mesto, Grosuplje, Metlika, Semič, Trebnje in župan Karlovške županje so ob prisotnosti takratnega ministra za infrastrukturo že v maju 2018 podpisali Dogovor o sodelovanju pri revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljublja-na-Grosuplje-Trebnje-Novo me-sto-Metlika-Karlovec-Zagreb. Cilj novoustanovljenega združenja je spodbuditi revitalizacijo, modernizacijo ter razvoj čezmejne in regionalne javne železniške infrastrukture z namenom pospeševanja mobilnosti prebivalcev in razvoja gospodarstva ter tako čezmejno povezati območje, zagotoviti napredek, trajnostni razvoj in teritorialno kohezijo. T. i. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) je pravni instrument, ki ga je Evropska unija vzpostavila z namenom, da bi olajšala čezmejno sodelovanje in s tem okrepila gospodarski, socialni in teritorialni razvoj obmejnih regij. S tem instrumentom so omogočeni izvajanje skupnih razvojnih projektov, izmenjava strokovnega znanja in boljše usklajevanje prostorskega načrtovanja, predvsem pa enake možnosti za institucije na obeh straneh meje. Trenutno je pri Odboru regij registriranih več kot 80 takšnih združenj, v nekaterih sodelujejo tudi člani iz Slovenije, zdaj pa je ustanovljeno tudi prvo združenje s sedežem v Sloveniji. Gašper Stopar Pohvala in zahvala Starejši smo, Zahvala večjo vrednoto nam ZD Ivančna Gorica ZDRAVJE predstavlja. za razvoj in organizacijo prostorov v novi enoti Ostati vitalen FIZIOTERAPIJE. ostaja naš cilj tudi v prihodnje. Posebej še zahvala fiziotera- Dan za dnem pevtkama Petri Breznik Kirm in se naš trud preliva v gibanje, Niki Kavšek za njuno strokovno skupaj z naravo delo in pomoč. in centri za fizioterapijo se lahko skrb za kakovost Anita Kovačič življenja, iz Ivančne Gorice udejanja tudi v zlatih seniorskih letih. Krajani Doba in Boge vasi do izboljšane cestne infrastrukture Na začetku oktobra je izvajalec del, podjetje Milan Pušljar s. p., zaključil z asfaltiranjem odseka ceste Dob-Boga vas v dolžini 900 metrov. Tako se je zaključila popolna rekonstrukcija te pomembne prometnice v središču Doba. Celotno vozišče je po prenovi širše in varnejše za udeležence v prometu. Obnovljena cesta pa ni edina pridobitev za prebivalce Doba in okoliških vasi. Stari dotrajani most je nadomestil novi. Kako pomembna je za Dob tovrstna infrastruktura, ki ureja in regulira tudi padavinske vode, pa se je izkazalo ob zadnjem jesenskem deževju. To prikazuje tudi zračni posnetek. Matej Šteh A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Občina 5 Ob koncu mandata na mizi tudi proračun za leto 2023 31. seja občinskega sveta se je začela z ogledom gradbišča novega vrtca v Šentvidu pri Stični. Občinski svetniki so se lahko seznanili s trenutnim potekom del, večina pa je sploh prvič videla, kako je zasnovan novi vrtčevski objekt, ki bo prve otroke sprejel že v mesecu novembru. Seja se je nato nadaljevala v prostorih Občine Ivančna Gorica, župan Dušan Strnad pa je najprej predstavil umetniški izdelek, ki je nastal v vseslovenskem kvačkar-skem projektu Slovenija kvačka. Občina je prejela občinski grb, ki ga je s kvačkanjem oblikovala Lidija Marinč iz Kočevja. V projektu so sicer sodelovale tudi nekatere naše občanke, kvačkan ivanški grb pa sedaj krasi občinske prostore. V nadaljevanju je župan Strnad predstavil še aktualno dogajanje, stanje posameznih projektov in odmevnejše minule dogodke. Še posebej pa so občinski svetniki prisluhnili predstavitvi novega športnega parka v Ivančni Gorici, katerega gradnja se bo začela še letos. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava predloga proračuna za leto 2023. Nenavadno, da ob koncu mandata občinski svetniki sprejemajo proračun, ki ga bodo »realizirali« občinski svetniki v novi sestavi, vendar je bilo letošnje navodilo Ministrstva za finance, da občine sprejmejo proračune še pred iztekom mandata. V proračunu bodo zagotovljena sredstva za tekoče delovanje in za nadaljevanje oz. začetek projektov kateri so določeni v t. i. načrtih razvojnih programov. Proračun za leto 2023 tako prinaša 19,6 mio EUR prihodkov in 23,7 mio EUR odhodkov. Razlika se bo pokrila s prenosom sredstev iz leta 2022 in predvidenim zadolževanjem. Kot pa je bilo na seji pojasnjeno, zadolževanje ne bo potrebno, saj je davek od iger na srečo zaradi večmilijonskega dobitka v naši občini, tudi Občini prinesel približno 1,6 mio EUR dodatnih sredstev v proračun. Občinski svet je na tokratni seji sprejel tudi Odlok o javno-zaseb-nem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica je že v preteklih letih izvedla energetsko sanacijo na vrtcih in šolah, s tokratnim projektom pa se bo energetske prihranke doseglo še z menjavo sistema ogrevanja in varčne razsvetljave. V ta namen je Občina uspešno kandidirala na sredstva države v višini 1,6 mio. Približno enak del pa bo v obnovo vložil koncesionar, ki bo imel v obdobju 15 let pravico upravljanja kotlovnic. V tem obdobju Občina plačuje stroške vzdrževanja. Javno--zasebna partnerstva spodbuja tudi država, saj na ta način občine lažje pridejo do realizacije posameznih investicij, za katere se jim ni treba zadolževati, pač pa se strošek razdeli v daljše obdobje trajanja koncesijske pogodbe. Občinski svet je na seji sprejel tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Ivančna Gorica, po katerem se bo formalno uredila ustanovitev novega vrtca v Šentvidu pri Stični. Enota novega vrtca bo imela ime Vrtec Videk Šentvid pri Stični. S tem imenom je po besedah ravnateljice Branke Kovaček zajeta simbolika krajevnega imena in znane pravljice Kdo bo Vidku srajčico sešil. Dopolnjen odlok pa prinaša še nekatere druge spremembe. Tudi letos bo Občina Ivančna Gorica podelila na podlagi javnega razpisa štipendije našim dijakom in študentom. Na podlagi sprejetega Sklepa o številu in višini štipendij iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko leto 2022 in 2023 bo občina podelila 15 štipendij za dijake in 10 za študente, mesečni znesek štipendije pa znaša 100 evrov. Občinski svet je sprejel še nekaj drugih sklepov, povezanih z realizacijo letošnjih lokalnih volitev, svetniki pa so glasovali o kandidatu za člana Državnega sveta in elektorjih, ki volijo državne svetnike. Na poziv komisije je prispel samo predlog za enega kandidata, dosedanjega državnega svetnika župana Dušana Strnada in štiri elektorje. Na, sicer tajnem glasovanju, je bil za kandidata potrjen Dušan Strnad, za elektorje pa Tomaž Smole, Martina Hro-vat, Silvo Praznik in Janez Mežan. Župan Dušan Strnad se bo torej na volitvah 23. novembra potegoval za nov mandat v Državnem svetu kot predstavnik lokalnih interesov občin iz 22. volilne enote. Naslednja, zadnja seja v mandatnem obdobju 2018-2022, je sklicana 19. oktobra 2022. Matej Šteh Letos ponovno obhodili občino po krožni pešpoti Prijetno domače Po »koronskem« premoru smo letos le dočakali že osmi pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače, ki je potekal od petka, 30. septembra, do nedelje, 2. oktobra. V vseh treh dneh se je pohoda udeležilo več kot 100 pohodnikov, dnevno pa je po poti hodilo med 40 in 50 pohodnikov. Na tradicionalnem zaključku na Lavričevi koči na Gradišču so bila podeljena priznanja najbolj vztrajnim pohodnikom in besede zahvale vsem zaslužnim, ki so prispevali svoj kamenček pri izvedbi že osme izvedbe pohoda okrog občine. Prvi dan pohoda so pohodniki po jutranjem okrepčilu turističnega društva krenili iz Ivančne Gorice proti Stični in nato nadaljevali mimo Metnaja do najvišje točke občine, Obolnega. Kosilo na turistični kmetiji pri Berčonovih je res prijalo. Preko Leskovške planote so prvi dan pohoda pot sklenili v Višnji Gori, kjer so se udeležili še otvoritve nove Mavrove trgovine. Naslednji dan so po medenem zajtrku pri Hiši kranjske čebele, kjer je pohodnike pozdravila Medena kraljica Slovenije, pot nadaljevali po Jurčičevi poti mimo Muljave in Krke, nato pa vse do Korinja, kjer so jih v novem gasilskem domu sprejeli in pogostili korinjski gasilci. Nato pa čez Ambrus do Zagradca, kjer je za večerjo poskrbelo domače turistično društvo. Tretji dan, v nedeljo 2. oktobra, se je pohoda udeležilo največ letošnjih pohodnikov. Pred njimi je bil vzpon na Kitni Vrh do Lučarjevega Kala, kjer so ta dan razstavili letošnje »Naj pridelke«, nato pa čez Dob mino Temenice na Debeli hrib, kjer so domači vinogradniki poskrbeli za okrepčilo. Iz Debelega hriba še proti Sobračam, v predzadnjo krajevno skupnost na letošnjem pohodu. Od tam pa še v Šentvid. Ko so prehodili še zadnji košček poti iz Šentvida na Gradišče, se je pohod po približno 100 kilometrih zaključil. Na zaključku se je pohodnikom pridružil tudi župan Dušan Strnad, ki je v družbi direktorice Zavoda Prijetno domače Maje Lampret, podelil priznanja 24 pohodnikom, ki so v treh dneh prehodili vseh dvanajst krajevnih skupnosti, oziroma zbrali vseh dvanajst žigov na informacijskih točkah. Župan je čestital še vsem ostalim zaslužnim za izvedbo pohoda, predvsem društvom in krajevnim skupnostim, ki so pohodnike gostoljubno sprejeli ob poti. Zahvalo je namenil tudi Gorniškemu klubu Limberk, Planinskemu društvu Polž Višnja Gora in Planinskemu društvu Šentvid pri Stični za lepo urejeno traso poti. Najbolj vztrajni pohodniki na 8. pohodu po Krožni poti Prijetno domače, ki so prehodili celotno pot so bili: Ana in Tone Turk, Slavka in Anton Fortuna, Majda in Polde Sadar, Jožica in Rado Kralj, Karmen Koželj Trček in Martin Trček, Tjaša Kralj, Marta Ceglar, Ivanka Fortuna, Angela Mandelj, Anton Zupančič, Andrej Her-nec, Avguštin Rus, Anton Vencelj, Janez Golf, Alojz Šinkovec, Boštjan Medvešek, Miran Slana, Jože Gregorič in Janez Mežan. Posebno priznanje - nahrbtnik Prijetno domače, za petič prehojeno pot okrog občine, sta prejela Ivanka Fortuna in Anton Zupančič. Matej Šteh 6 Občina oktober 2022 številka 8 IlitttMi Inovativen razvoj Jurčičeve domačije Osvežena podoba. Nova doživetja. Čebelnjak zgodb. Operacija z naslovom Inovativnost, Znanje, Združevanje in Izobraževanje za Vzpon turistične ponudbe skupaj z Jurčičem (krajše: Jurčičev IZZIV), je trenutno v tretji oziroma zadnji fazi. Pri projektu sodelujejo vodilni partner Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica ter partnerja Turistično društvo Muljava in Petra Peunik Okorn s. p. Operacijo financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 20142020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. prvi slovenski roman (A veste katero je to? Z njim lahko pišete tudi v vesolju "). Najbolj ponosni smo na nadgradnjo vodenja Čebelnjak zgodb po Jurčičevi domačiji, ki smo ga prilagodili za različne ciljne skupine. S pomočjo Vodnikove knjige, pa naši vodniki obiskovalce popeljejo v prav zanimive zgodbe. V nadgradnjo vodenja smo vključili še uporabo rekvizitov kot so kostumirani liki Jurčičevih junakov, spakokvir v katerem lahko imitirate like Višnjan-skih meščanov, kozlička idr. Rdeča nit vodenja po Jurčičevi domačiji so glavni junaki iz Jurčičevih del, seve- JURČIČEVA DOMAČIJA Konec meseca septembra smo uspešno zaključili drugo fazo operacije Jurčičev IZZIV, s katero smo hkrati vzpostavili tudi tretjo fazo, v kateri izpopolnjujemo znanje in vsebino. Ker si želimo, da se prav vsi obiskovalci, tako mlajši kot starejši, na obisku Jurčičeve domačije počutijo prijetno domače in z nami podoživijo čas, v katerem je živel Josip Jurčič, smo pripravili prav poseben program, poskrbeli pa smo še za dodatno motivacijsko gradivo. Za obiskovalce smo natisnili brošuro Čebelnjak zgodb, in to v kar šestih jezikih, ter letak Čebelnjak zgodb, kjer lahko najdete dve naši posebni doživetji, ki jih ponujamo na Jurčičevi domačiji. V brošuro smo dodali še vložne liste, katerih namen je povezati kar 30 lokalnih partnerjev iz občine Ivančna Gorica ter sosednjih občin, ki ponujajo lepote narave, nastanitve in kulinariko ter doživetja in kulturo, združuje pa jih LAS STIK Trebnje. Za obiskovalce smo natisnili še Spominsko knjigo, v katero boste obiskovalci lahko svoje vtise zapisali, in to s pravim gosjim peresom ali s peresom s kovinsko konico, ali s pisalom, s katerim je Jurčič napisal da je zato v ospredju pripovedovanje zgodb. Skozi življenjske zgodbe pa spoznamo tudi Josipa Jurčiča iz časa avstro-ogrskega dualizma, kot vizionarskega književnika in novinarja, človeka izjemnih dejanj, ki se je boril za prepoznavnost slovenskega jezika in kulture. Krona druge faze pa je realizacija video in foto zgodbe, ki združuje obe omenjeni novi doživetji. Iskriva zgodba vas popelje na pot 5-zvez-dičnega doživetja namenjenega družinam. V doživetju smo nadgradili Jurčičevo pot od Muljave do izvira Krke in nazaj na Jurčičevo domačijo, krožno pot, po kateri je nekoč zagotovo hodil tudi prvošo-lec Jurčič- Jožek. Gre za samovode-ni pohod, v katerem otroci skupaj s starši, dedki in babicami, z reševanjem nalog in navodil pridejo od točke do točke. Pri reševanju nalog so jim v pomoč žigi in dedove tablice (panjske končnice), ki v ozadju skrivajo Jurčičeve in dedove zgodbe. V tretji oziroma zadnji fazi operacije Jurčičev izziv skrbimo za prepoznavnost Jurčičeve domačije, vsebine in do zdaj pridobljenega znanja, ki so ključni, da bo Čebelnjak zgodb na domačiji in v naravi zaživel z vami, spoštovani obiskovalci. Prebujamo čuječnost, empatijo, medgenera-cijsko povezovanje, skupajz be-seo prebujamo subtilno družinsko vzdušje v prelepem in uglašenem naravnem okolju. Spodobi se, da ob vseh teh informacijah, ki smo vam jih zaupali v upanju, da se srečamo, omenimo še direktorico ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Majo Lampret in vodstvo Občine Ivančna Gorica, ki so naravnost vizionarsko z obema destinacijama, Hišo kranjske čebele in Jurčičevo domačijo, postavili občino Ivančno Gorico na slovenski zemljevid regenerativnega turizma v regiji, ki jo predstavlja LAS STIK Trebnje v zaledju prestolnice Ljubljane. Postajamo zelena destinaci-ja družinske kreativnosti. Pripravila: Simona Zorc Ramovš, vodja projekta in ekipa Jurčičeve domačije, ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Prihajajoči dogodki v Hiši kranjske čebele V Hiši kranjske čebele je živahno kot v panju, zato za vse naše obiskovalce pripravljamo številne dogodke in izobraževanja. Pokukajte na spletno stran www.hi-sakranjskecebele.si in se nam pridružite na katerem izmed dogodkov. - 22. oktober 2022: Delavnica izdelave medenega piva z apiterapev-tom Marjanom Maroltom - 25. oktober 2022: Lobiranje kot umetnost prihodnosti z Milošem Čiričem - 3. november 2022: Prvi rojstni dan Hiše kranjske čebele - 3. november 2022: otvoritev razstave Gabrijela Vrhovca v hišni kavarni - 14. november 2022: Prav posebne medene mešanice, Čebelarstvo Košale VABLJENI K SODELOVANJU! Hiša kranjske čebele in TD Višnja Gora pripravljata NATEČAJ ZA NAJLEPŠI MEDENJAK 2022. Medenjake bomo zbirali od 1. do 30. novembra 2022, v mesecu decembru pa bodo krasili stene naše hišne kavarne. Razglasitev najlepšega medenjaka bo v petek, 16. decembra 2022. Več o natečaju preberite na naši spletni strani. Za vse dodatne informacije nas pokličite na 01/44 40 410 ali nam pišite na info@hkc.si. Vabljeni! A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Občina 7 Središče inovativnih tehnologij APILAB - Hisa kranjske čebele postaja središče različnih znanj, produktov in uspešnih zgodb V Hiši kranjske čebele po zgledu čebelje skupnosti deluje tudi Središče inovativnih tehnologij APILAB, katerega namen je krepitev kompetenc malih in srednje velikih podjetnikov ter posameznikov iz lokalnega okolja in širše. Le ti lahko v digitalnem laboratoriju dostopajo do najsodobnejše opreme, na predavanjih in izobraževanjih v Hiši kranjske čebele pa se srečujejo z drugimi podjetniki in krepijo medsebojno sodelovanje. V Hiši kranjske čebele tako nastaja pravo središče znanj, gradijo se nove povezave, dogodki so vse bolj obiskani, nekateri celo s čakalnimi vrstami, velikokrat se hiši srečujejo in izobražujejo različna podjetja in še bi lahko naštevali. Pripravljamo še vrsto novih vsebin in ponudb, za katere smo prepričani, da bodo navdih za rast in razvoj številnim podjetjem in posameznikom. Nekaj preteklih dogodkov: • V mesecu avgustu smo organizirali predavanje dveh vrhunskih strokovnjakov na temo rasti na poslovnem in zasebnem področju. Predavanje z naslovom »Kaj je vaš življenjski scenarij« je izvedel Miloš Čirič, mednarodno priznani strokovnjak, svetovalec in lobist. Govoril je o ovirah, ki lahko stojijo na poti do osebnega uspeha. V pravem motivacijskem predavanju je izpostavil faktorje uspeha, pomembnost vloge in percepcije samega sebe na poti do uspešnosti oz. uresničitve ciljev. Predavanje z naslovom »Partnerski odnosi« je izvedel dr. Aleksander Zadel, psiholog in specialist klinične psihologije. Predstavil je poglobljen vpogled v različne strukture partnerskih odnosov ter spregovoril o temeljih dobrega partnerskega odnosa tako v družini kot tudi v poslovnem svetu in poslovnih odnosih. V mesecu septembru smo izvedli okroglo mizo z Markom Voljčem in Brankom Drobnjakom, ki jo je moderiral Miloš Čirič, pri njej pa so z vprašanji sodelovali tudi obiskovalci. Gosta sta predstavila njuno videnje in razumevanje izzivov sodobnega sveta ter možnosti razvoja v prihodnje. V svojih razmišljanjih sta se dotaknila tako ekonomije in financ kot tudi prihodnosti mladih, odnosa do življenja in narave, energetike, pomena vztrajnosti in še bi lahko naštevali. Zanimiva diskusija, podkrepljena z zanimivimi razmišljanji tudi s strani udeležencev. Konec meseca septembra nam je predavateljMarko Kryža-nowski in predstavil umetnost pogajanj, s katerimi se srečujemo ne le pri svojem delu, temveč tudi v vseh odnosih družbenega življenja. Naj si gre za poslovne partnerje ali pa odno- APILAB S K E D l % C E INOVATIVNIH TEHNOLOGU VABILO na predavanje z naslovom: LOBIRANJE KOT UMETNOST PRIHODNOSTI Predavatelj: Miloš Grič Torek, 25. 10. 2022, ob 17.00, v Hiši kranjske čebele, Višnja Gora. Predavanje je brezplačno. Zaželena je predhodna prijava na prijava@hkc.si. se znotraj družinskih skupnosti, z njimi se srečujemo vsepovsod in ves čas. Izpostavil je ključne prvine uspešnih pogajanj, kako se nanje pripraviti in na kaj je treba biti vedno pozoren. Predstavil je nekaj svojih izkušenj in navdušil z nekaj svojimi modrostmi. • Apilab v mesecu oktobru organizira šolo komunikacije z naslovom »Popoldanska šola prepričljive komunikacije za rast«. Gre za intenzivno teoretično in predvsem praktično naravnano šolo komunikacije, ki bo potekala dva meseca, udeleženci pa se bodo v tem času tedensko srečevali in urili z različnimi pristopi. Namen je izvesti celostno izobraževanje tako s področja poslovnega komuniciranja, javnega nastopanja, uspešnega komuniciranja z različnimi ciljnimi skupinami, razvoja osebne znamke, komuniciranja vodstvenega kadra v podjetjih in še mnogo bi lahko naštevala. Pa v prihodnje? Središče inovativnih tehnologij APILAB - Hiša kranjske čebele tudi v prihodnje vabi na predavanja, ki jih načrtuje skupaj s strokovnjaki na področju različnih tematik podjetništva, rasti in razvoja. Informacije o načrtovanih predavanjih lahko najdete na spletni strani Občine Ivančna Gorica, Hiše kranjske čebele in njunih družbenih omrežjih (Facebook in Instagram), za vse podrobnejše informacije ali prijave pa smo vam na voljo tudi preko telefona in e-pošte. Maja Kožar Stranke 8 Začetek jeseni minil v znamenju otvoritev oktober 2022 številka 8 Hïcmoi SDS Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena But-kovič, Uroš Dežman, Silvo praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole smo se udeležili prve seje Občinskega sveta po dopustih. Tudi 31. redno sejo smo kot vedno začeli z informacijami župana Dušana Strnada, ki nas je seznanil z aktualnim dogajanjem. V tem sklopu je Simon Kastelic predstavil projekt izgradnje Športnega parka Ivančna Gorica. V nadaljevanju smo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja glasovali o vloženih predlogih za kandidata za predstavnike Občine Ivančna Gorica v volilno telo 22. volilne enote za izvolitev člana DS RS in predlogih kandidatov za določitev kandidata za člana DS RS. Kandidat za člana državnega sveta je Dušan Strnad, elektorji pa so: Tomaž Smole, Martina Hrovat Silvo Praznik in Janez Mežan. Osrednja točka je bil seveda Predlog Proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2023, znotraj katere nam je vodja finančno računovodske službe Tatjana Božič predstavila izhodišča in številke, na osnovi katerih smo sprejemali odločitve. Glede na to, da smo pridobili na razpisu nekaj več kot 1.670.000,00 EUR, smo obravnavali Predlog Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za iz- vedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ivančna Gorica. Za tem smo sprejeli še nekaj odlokov, povezanih z bližajočimi se volitvami, višini štipendij in ustanovitvi vrtca ter dopolnitev pravilnika o plačah in drugih prejemkov. Sicer pa je začetek jeseni minil v znamenju številnih otvoritev, saj smo namenu predali Gasilski dom na Korinju, avtobusno čakalnico v Ivančni Gorici, obnovljeno cesto Dob-Boga vas, nove prostore fizi-oterapije v Ivančni Gorici. Stična je pridobila obnovljeno športno igrišče in izboljšano infrastrukturo v centru in okoli samostana, v Višnji Gori sta odprla vrata trgovina in gostinski lokal. Posebej pa velja izpostaviti odprtje povezovalne ceste s krožiščem na relaciji Marof -Malo Hudo, ki je bila prav imenitna. Znova smo tudi sodelovali na tradicionalnem pohodu Prijetno domače in izvedli 2. Ivankin tek ob evropskem tednu športa. Na obnovljenem igrišču v Stični pa smo izpeljali že 14. županov turnir v košarki, ki je bil lepo obiskan. Znova sta se pomerili podžupanova in županova ekipa, slavil pa je župan. Precej pa se bo dogajalo tudi v naslednjem obdobju, prvi tak dogodek bo že ta petek. Tomaž Smole, predsednik OO SDS Vljudno vabljeni na VIDOV VEČER: POGOVOR Z JANEZOM JANŠO, v dvorani župnijskega doma v Šentvidu pri Stični, v petek, 21. 10. 2022, ob 19.30. Dragi člani, članice, simpatizerji socialne demokracije, spoštovane občanke ter občani Ivančne Gorice. Socialni Demokrati smo nekatere svoje aktivnosti izvedli med poletjem in nato nadaljevali v jesenskem času, tako na lokalni kot državni ravni. V mesecu juniju smo si oddahnili in zabeležili poletje s piknikom na našem sedežu stranke, na Levstikovi 15, kjer smo se udeležili tudi člani in članice iz Ivančne Gorice. V juliju smo se naši člani srečali na pogovoru z našo ministrico Tanjo Fajon in ministroma Aleksandrom Jevšel in Matjažem Hanom. Po dobrem mesecu in pol nove vlade so nam naše ministrske ekipe predstavile svoje delo in uresničevanjem skupnih socialdemokratskih ciljev. V jesenskem času pa smo se pridružili na tradicionalnem srečanju Socialdemokratov v Ljubljani, v Mostecu, kjer smo člani, simpatizerji in podporniki preživeli lepo sobotno popoldne. Člani smo ves čas prisotni na lokalni ravni, kjer se redno srečujemo in tam povzamemo občinsko dogajanje, naša svetnica Marina Koščak pa nas obvešča o aktualnem delovanju občinskega sveta. Med drugim smo se udeležili spominskih slovesnosti NOB. Tako smo se ponovno spomnili na padle talce in borce za svobodo. V začetku oktobra je na Ptuju potekal 14. kongres Socialnih demokratov, kjer se je zbralo več kot 400 delegatov, ki smo med drugim izvolili tudi člane predsedstva SD in nadzornega odbora stranke, sprejeli pa smo tudi spremembe statuta. Delegate stranke je nagovoril tudi kandidat za predsednika republike Milan Brglez, ki ga poleg stranke SD podpira še Gibanje Svoboda. Njegov volilni program temelji na njegovih dosedanjih političnih izkušnjah, kijih bo poskušal uporabiti za povezovanje političnih strani. Za vas, vaše pobude, vprašanja, mnenja, diskusije in za vse obstoječe ter nove podpornike ali člane smo dosegljivi na e-naslovu SD.ivancnagorica04@gmail.com. Spremljajte nas in prihajajoče dogodke na naši FB strani SD Ivančna Gorica. Napisala: Alenka Bajramipredsednica 00 SD Ivančna Gorica Lokalne volitve 2022 Pravila za uporabo časopisnega prostora v lokalnem časopisu Klasje za predstavitev kandidatov na lokalnih volitvah, 20. novembra 2022 Uredniški odbor javnega glasila Občine Ivančna Gorica je sprejel naslednje pogoje za uporabo časopisnega prostora v lokalnem časopisu Klasje za predstavitev kandidatov na lokalnih volitvah, ki bodo potekale 20. novembra 2022. 1. Za namen predstavitve kandidatov bo izšla predvolilna priloga kot del notranjih strani redne novembrske številke Klasja. Datum izida: 16. november 2022. 2. Razpoložljivi prostor: - vsak kandidat za župana ima na voljo % strani; - vsaka lista kandidatov za člane Občinskega sveta ima na voljo eno celo stran ali % strani; - samostojni kandidat za člana Občinskega sveta ima na voljo največ 1/8 strani. 3. Naročnik objave naroči objavo v skladu z veljavnim cenikom o oglaševanju v časopisu Klasje, ki je objavljen na spletni strani www. ivancna-gorica.si, in sicer: - 1 stran je cena: 440,66 EUR + DDV, - % strani je cena: 276,33 EUR + DDV, - 1/8 strani je cena: 106,03 EUR + DDV . 4. Oglasno sporočilo uredništvo sprejema kot že izdelan oglas (1 stran je dimenzije 271 X 374 mm v pokončni postavitvi; 1/2 strani je dimenzije 271x184 mm v ležeči postavitvi; 1/8 strani je dimenzije 106x150 mm v pokončni postavitvi). Oglas mora biti izdelan v primernem formatu za tisk (PDF ali JPG) in posredovan v določenem roku na elektronski naslov uredništva urednistvo@klasje.net, ali na USB ključu oz. drugem primernem elektronskem nosilcu na sedež uredništva, na naslov Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 5. Naročnik oglasa mora ob oddaji oglasnega materiala posredovati tudi pisno naročilo objave. Na oglasu mora biti naveden naziv in naslov pravne oz. fizične osebe, ki naroča oglas. 6. Za vrstni red objav predstavitev kandidatov za župana se upošteva vrstni red iz uradnega seznama kandidatur, ki ga sestavi Občinska volilna komisija na podlagi javnega žreba. 7. Rok za oddajo oglasnega materiala je do 9. novembra 2022. 8. Za objavljeno vsebino uredništvo ne odgovarja, ne sme pa biti žaljiva do drugih političnih strank ali posameznikov. 9. V rednem delu predvolilne številke Klasja se ne objavi sporočil političnih strank ali avtorskih člankov, s političnimi vsebinami povezanih s predvolilno kampanjo. 10. Dodatne informacije na e-naslovu urednistvo@klasje.net, oz. na tel. številki 781 21 30. Uredništvo Al Ultra net + TV vas reši počasnega interneta. Prvo leto samo Hitrosti do 300 Mb/s 19 99 € na mesec r Al Grosuplje Bivace la, Grosuplje ' M 040 979 788 A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 9 VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, 23. oktober 2022 Predsednica državnega zbora Republike Slovenije je razpisala volitve predsednika republike (Uradni list RS, št. 97/22). Za dan glasovanja je določena nedelja, 23. oktober 2022. Volitve predsednika republike ureja Zakon o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03-odl. US), ob smiselni uporabi določb Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06-ura-dno prečiščeno besedilo, 54/07-odl. US, 23/17, 29/21). 1. Volilna pravica Na podlagi Zakona o volitvah predsednika republike v povezavi z določbami Zakona o volitvah v državni zbor imajo pravico voliti in biti voljeni za predsednika republike državljani Republike Slovenije, ki bodo na dan glasovanja 23. oktobra 2022 dopolnili osemnajst let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice voliti in biti voljeni nimajo državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njihovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da niso sposobni razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Imajo pa pravico voliti, ne pa tudi pravice biti voljeni, osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti, s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. 2. Način uresničevanja volilne pravice Na volitvah se glasuje - na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija 4004 - IVANČNA GORICA v Sklepu o določitvi volišč in njihovih območij; volivec uresničuje volilno pravico na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik, v nedeljo, 23. oktobra 2022, od 7.00 do 19.00; volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom; in v posebnih primerih, ki jih določa zakon: - po pošti v Republiki Sloveniji lahko glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najkasneje deset dni pred dnem glasovanja (zadnji dan za vložitev obvestila je sreda, 12. oktober 2022); na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, ki to sporočijo okrajni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida; invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo državni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida, prvo sporočilo o stalnem glasovanju po pošti mora invalid posredovati v roku najkasneje deset dni pred dnem glasovanja (sreda, 12. oktober 2022), obvestilo invalida o stalnem glasovanju po pošti velja do preklica; volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovar-stvenega zavoda ali so prejeli odločbo o invalidnosti po 12. oktobru 2022, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo okrajni volilni komisiji do ponedeljka, 17. oktobra 2022, in o tem priložijo ustrezno dokazilo (npr. potrdilo ali odločbo); po pošti lahko glasujejo tudi volivci, ki jim je odrejena izolacija zaradi okužbe s SARS-CoV-2 (COVID-19), s priloženim ustreznim dokazilom; vlogo za glasovanje po pošti lahko volivec odda tudi preko portala e-uprava; - na predčasnem glasovanju na posebnem volišču, ki bo v Kulturnem domu Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Sokolska ulica 4, v torek 18. oktobra 2022, v sredo 19. oktobra 2022 in v četrtek 20. oktobra 2022, med 7.00 in 19.00, lahko glasujejo volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje okraja; predhodna prijava ni potrebna, volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom; - na domu na dan glasovanja 23. oktobra 2022, lahko glasujejo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, in bodo najkasneje do srede, 19. oktobra 2022, sporočili Okrajni volilni komisiji 4004 - IVANČNA GORICA, da želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu; obvestilu je potrebno priložiti zdravniško potrdilo (šteje vsaka pisna potrditev zdravnika, tudi elektronska pošta, iz katere izhaja, da se volivec zaradi bolezni ne more osebno zglasiti na volišču; potrdilo o bolezni lahko izda katerikoli zdravnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravniške službe, ne le osebni zdravnik); vlogo za glasovanje na domu lahko volivec odda tudi preko portala e-uprava; - na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA volišče), volišče bo v Kulturnem domu Ivančna Gorica, Ivančna Gorica, Sokolska ulica 4, na dan glasovanja 23. oktobra 2022, med 7.00 in 19.00; na tem volišču lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča; če želi volivec s stalnim prebivališčem v okraju Ivančna Gorica glasovati v drugem okraju, mora do srede, 19. oktobra 2022, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji 4004 - IVANČNA GORICA; volivec s stalnim prebivališčem v drugem okraju, mora to pisno sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče (naslovi okrajnih volilnih komisij so objavljeni na spletni strani Državne volilne komisije); vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (OMNIA) lahko volivec odda tudi preko portala e-uprava; - volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in bodo na dan glasovanja v Republiki Sloveniji ter želijo glasovati na volišču v Sloveniji, morajo to sporočiti Državni volilni komisiji najkasneje do srede, 19. oktobra 2022; vlogo za takšen način glasovanja lahko volivec odda tudi preko portala e-uprava; - volivci s stalnim naslovom v tujini in volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, lahko najkasneje do 22. septembra 2022 Državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, na katerem bo na dan glasovanja odprto volišče (sklep o določitvi volišč na DKP je objavljen na spletni strani Državne volilne komisije); volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, lahko najkasneje do 22. septembra 2022 Državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti iz tujine; vlogo za glasovanje po pošti iz tujine ali za glasovanje na DKP v tujini lahko volivec odda tudi preko portala e--uprava. Ob obisku volišča bo potrebno spoštovati vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS--CoV-2 (COVID-19), ki bodo veljavni na dan 23. oktobra 2022. 3. Volilni organi Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po Zakonu o volitvah v državni zbor, in sicer Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Sestava Okrajne volilne komisije 4004 - IVANČNA GORICA Sedež: Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje telefonski številki: 01/ 781 09 42, 01/ 781 09 47 elektronski naslov: ovk.4004IvancnaGorica@dvk-rs.si predsednica: ELIZABETA ŽGAJNAR namestnica predsednice: ANDREJKA MIŠE GLAVIČ članica: MILENA STRNAD namestnica članice: SONJA MARAVIČ član: ALEŠ TOMAŽIN namestnik člana: BRANKO DUKIČ članica: KATJUŠA LAZNIK namestnik članice: ŽIGA ERČULJ tajnica: MATEJA STARC namestnica tajnice: MOJCA STRLE namestnica tajnice: MARUŠKA SEVER Mateja Starc, l.r. tajnica Okrajne volilne komisije 4004 - IVANČNA GORICA Vlomilci in tatovi niso na dopustu - preventivni nasveti Policije S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za kazniva dejanja in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše in vozila, tatvine vozil, drzni ropi ipd. Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporočil, saj lahko za varnost svojega premoženja največ naredite sami. Zavarujte se pred vlomom v stanovanje ali hišo Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, tudi vikende, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni. Priložnost dela tatu in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebno vabljiva so za vlomilce odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do sicer nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ... Zato pred daljšo odsotnostjo: • zaklenite vrata in zaprite okna; • ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta); • vklopite alarmno napravo; • ključev ne puščajte na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.; • ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef); • ne puščajte sporočil o svoji odsotnosti (na telefonskem odzivniku, listkih, spletnih omrežjih); • poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik in dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov); • doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne; • orodja ali drugih priročnih sredstev ne puščajte v okolici hiše; • vrednejše predmete umaknite z vidnih mest; • sosedom povejte, kako ste dosegljivi; • preglejte zavarovalne police in preverite, kako je s kritjem škode pri vlomu; • zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnični predmeti idr.). Damjan Lenček, pomočnik načelnika policijske postaje SKUPAJ ZA VARNOST. VAŠA POLICIJA 10 Gospodarstvo oktober 2022 številka 8 Ambras OTCetnaj Višnja Gora bogatejša za najsodobnejšo trgovino Tus Maver Nove pridobitve bodo veseli predvsem Višnjam. Na tem istem mestu so se okoliško prebivalstvo in takrat še redki vikendaši iz polževske planote oskrbovali s sicer omejeno ponudbo nujnih življenjskih dobrin že vse od leta 1983. Ob prevzemu trgovine s strani družine Maver je bila v letu 2014 stavba doživela prvo prenovo, rezultat letošnje pet-mesečne temeljite adaptacije pa je sodobna samopostrežna trgovska poslovalnica na 270 kvadratnih metrih prodajnih površin s skoraj 30 brezplačnimi parkirnimi mesti. Celotna prenova je po besedah direktorja podjetja Maver d.o.o. Jake Mavra potekala sicer dva meseca dlje kot so načrtovali zaradi vsem znanih oteženih razmer z dobavami in cenami gradbenih materialov. Sicer pa so sledili sodobnim trajno-stnim načelom in objektu namenili kakovostnejše materiale, bogato odmerjen toplotni ovoj, za ogrevanje pa skrbijo sodobne toplotne črpalke z učinkovitimi kompresorji. Celoten energetski sklop bo zaokrožila še sončna elektrarna moči 22 kW. Celotno investicija v generalno strukturno in energetsko prenovo stavbe znaša prek 700.000 evrov. Direktor Maver je na otvoritvi povedal, da so z vso skrbnostjo pri opremi in načrtovanju prodajnih površin in optimizacij nakupovalne poti upoštevali tudi želje krajanov Višnje Gore ter kupcem ponudili v primerjavi s prejšnjo trgovino čisto novo nakupovalno izkušnjo. Razširili so in prenovili so oddelke sadja in zelenjave, kruha in pekovskih izdelkov ter oddelka mesnice. Obogatili so celoten obseg ponudbe na prek 5.500 različnih izdelkov. Bogatejši volumen trgovine z več prodajnimi površinami je zelo opazen in vsi kupci na prej vsega 150 kvadratnih metrih površin bodo zaradi boga -tejše ponudbe na dodatnih 120 kvadratnim metrih površin zagotovo še več nakupov opravili v svojem domačem kraju. Ker gre za franšizo v trgovski mreži Tuš, bodo kupci deležni vseh klubskih, tedenskih in vikend ugodnosti pri nakupih. V sklopu trgovske stavbe deluje tudi novi Bar Kepca, kjer bodo poskrbeli tudi za razvajanje tistih najbolj sladkosnedih domačinov. Franc Fritz Murgelj »Zmisli si svoj muesli« z razvojem in proizvodnjo v Ivancm Gorici ika Bircher-Bennerja so muesliji (tudi musliji ali misliji) že več kot 100 let po vsem svetu priljubljena jed za zajtrk. Po Bircher-Bennerjevi ali švicarski kosmiči. Ponudijo jih skoraj v vsakem hotelu, so del klasičnega jutranjega pogrinjka, najhitrejši, a vendar zdrav zajtrk iz škatle. Po zaslugi švicarskega zdravn izumitelju jih imenujejo tudi pripravljamo si jih doma kot V slednje nas skušajo prepričati številni proizvajalci različnih vnaprej pripravljenih bolj ali manj izvirnih mešanic. Kljub temu pa vemo, da je v vseh industrijsko pripravljenih mešanicah preveč dodanega sladkorja, konzervansov in ojačevalcev okusa. Tudi zato so izbrani okusi pri ljudeh postali zelo pomembna tema. Če že najdemo pravo mešanico, je v njih zagotovo vsaj ena sestavina, ki nam ne ustreza najbolj. Eni bi iz sicer idealne mešanice odstranili rozine, drugi koruzne kosmiče, tretjim ne tekne bananin čips ... In prav te »nezdrave« in »neželene« sestavine v »trgovinskih« mueslijih so že leta 2014 postale temelj za uspešno poslovno idejo sester Tine, Špele in njenega življenjskega sopotnika Martina. Do danes so svojo poslovno pot uspešno razvijali in rasli skupaj z dobrimi odzivi in podporo s strani kupcev. Zadnja širitev obsega poslovanja je podjetje zMuesli d. o. o. pripeljala v Ivančno Gorico, kjer so si v prostorih na Ljubljanski cesti 4b, poleg nogometnega igrišča, uredili razvojni oddelek, proizvodnjo in manjšo trgovinico. Njihova prodaja temelji na spletni prodaji in nekaj izbranih trgovinah od Maribora do Pirana. Nekateri se boste zagotovo spomnili njihovih izdelkov v posebni ponudbi v Lidlovih poslovalnicah v promocijsko-prodajnih akcijah Lojtrca domačih. Kakšne priložnosti ponuja kombinacija dobre poslovne ideje in spletnega prodajnega okolja potrjuje podatek, da so pri podjetju zMuesli že leta 2019 presegli mejnik 50.000 različnih kup- cev. Njihova poslovna ideja je v tem, da vsem ljubiteljem mueslijev za zajtrk ponudijo možnost izbire sestavin za čisto svojo zdravo mešanico iz naravnih sestavin brez dodanega sladkorja in konzervansov. Danes tako na spletni strani zmuesli.si ponujajo možnost naročila mešanice, ki je sestavljena iz treh do petih osnov iz nabora štirinajstih ter petih do desetih dodatkov, ki jih lahko izberete iz nabora kar 104-ih možnosti. Vse te možnosti, ki nagovarjajo vaš trenutni okus in prehranske prioritete, lahko brezpogojno sledijo tudi vašim prihodnjim okusom in prehran-skim usmeritvam, so na voljo le nekaj klikov stran. Da ne omenjamo, da boste lahko s pomočjo spletnega »prehranskega servisa« zMuesli. si z lahkoto zadovoljili zelo skrbno izbrane okuse otrok in z lahkoto hitro odgovorili na njihove sezonske spremembe. Ponujajo tudi izbor brezglutenskih sestavin za mešanice mueslijev ter slanih ali sladkih prigrizkov, imajo pa tudi že vnaprej pripravljene mešanice mueslijev, kjer imajo glavno vlogo čokolada, oreški ali sadje. Odločite se lahko tudi za posebno mešanico za boljše počutje. Vse te različice mešanic obstajajo v različnih embalažah, razvili pa so tudi praktična »2Go« pakiranja oziroma si lahko postrežete zajtrk na poti ali malico v službi v njihovem zMue-sli »to-go« lončku. Seveda si lahko omislite tudi darilno embalažo ali pa kar darilne gajbice »Zajtrk v dvoje« ali morda »Družinsko jutro«. Bolj ali manj družabne dogodke ali večere ob TV-ju lahko podprete z njihovimi sladkimi ali slanimi prigrizki z zelo zgovornim poimenovanjem - Ajsi spajsi, Tv mix, Gric-ko, Sadna oaza, Nagajiva karamela ... Za podjetja so na voljo različna pakiranja poslovnih daril. Označevanje embalaže s korporativnimi znaki in barvami lahko v celoti prepustite ekipi, ki bo skupaj s svojimi oblikovalci in tiskarji do vašega podjetja dostavila lične končne izdelke, s katerimi boste zagotovo navdušili svoje poslovne partnerje. Tina, Špela in Martin pa se niso ustavili. Na podlagi lastnih izkušenj, bolje rečeno težav, so razvili tudi kozmetične in druge izdelke iz Zelenega kotička, ki so najprej uspešno pomagali njim in njihovim bližnjim. Govorimo o čisto običajnih težavah s kožo, lasiščem in tudi bolj trdovratnih težavah z želodcem, imunskim sistemom in hormonskim neravno-vesjem. Za vse te nevšečnosti, ki jim jih je življenje in delo prineslo na pot, so testirali in razvijali učinkovine z uspešnimi rezultati. Ko so pozneje dokazano pomagale še njihovim sorodnikom in prijateljem, so se odločili, da jih ponudijo tudi drugim kupcem skozi svoj že razvit prodajni kanal. Tako lahko danes vsi, od najstnikov do starejših, pri njih izbiramo iz serije konopljinih izdelkov za številne tegobe. Industrijska konoplja se jim je predstavila kot resnično čudežna rastlina s številnimi pozitivnimi učinki. Ker želijo ponujati samo najboljše sestavine, pa tudi zaradi nadzora nad procesom in kakovostjo izdelkov, ima podjetje v zakupu svoja po- Ija za vzgojo indijske konoplje. Tina, ki skrbi za marketing, je od vseh konopljinih pripravkov na našo željo izpostavila dva. Pravi, da bi vsem priporočila uporabo konopljinega mazila, ki pospešuje celjenje ran in odrgnin na koži, ki si jih dnevno pridelamo s svojimi dejavnostmi. Še posebej je primerno mazilo za starejše in vse fizične delavce na prostem, saj blaži razdraženo kožo po pikih insektov, sončnih opeklinah, primerno je za nego aknaste kožo, nudi hitro pomoč za lajšanje srbečice in pordele kože. Kot drugi izdelek je priporočila uporabo konopljinih kapljic, ki pomagajo vzpostaviti in ohranjati ravnovesja v telesu, podpirajo imunski sistem, pomagajo pri težavah z nespečnostjo, dokazano izboljšuje razpoloženje in manjšajo stres. In prav s stresom se vsakodnevno soočajo vsi trije mladi pod- jetniki. Pravijo, da so s konopljinimi kapljicami tudi sami dobili učinkovito orožje za obrambo pred negativnimi učinki stresnega poslovnega življenja. Seveda pa Martin, ki v podjetju skrbi za razvoj in proizvodnjo od sestavin do kontrole kakovosti končnih izdelkov, Tina, ki skrbi za igrive in navdihujoče promocijske aktivnosti in njena sestra Špela, ki se ukvarja s »papirnatim« delom poslovanja, še niso izčrpali idej za nove izdelke. Izdelke, za katere so izziv za razvoj in hkrati »preizkusni zajčki« kar oni sami. In kot smo preverili na njihovih družabnih kanalih, vsi zvesti kupci že komaj čakajo, da predstavijo, kaj jim bo še uspelo »začarati« v svojem laboratoriju. Franc Fritz Murgelj A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 11 Podjetniški kotiček z Območno obrtno -podjetniško zbornico Grosuplje Vse podjetnike in podjetnice vabimo, da se udeležijo izobraževanj ter seminarjev, ki jih organiziramo v mesecu oktobru in novembru na OOZ Grosuplje. Vse podrobne informacije ter prijavnice najdete na naši spletni strani www.ooz-grosuplje.si. PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE: KDAJ ter KJE NASLOV VSEBINA SEMINARJA 18. oktober 2022, ob 10.00 uri, preko ZOOM PRAVICE IN OBVEZNOSTI V ČASU TRAJANJA DELOVNEGA RAZMERJA Predstavljene bodo obveznosti delavca (opravljanje dela in dopustnost opravljanja drugega dela, upoštevanje navodil delodajalca, spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, obveznost obveščanja, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti, prepoved konkurence in konkurenčna klavzula) ter obveznosti delodajalca (obveznost zagotavljanja dela, obveznost plačila, sestavine plačila in minimalna plača po novem, varne delovne razmere, varovanje delavčeve osebnosti, prepoved nadlegovanje in trpinčenja - mobinga na delovnem mestu, varstvo delavčevih osebnih podatkov in obvezne kadrovske evidence, prepoved diskriminacije). 19. oktober ter 20. oktober 2022, ob 16.00 uri, v Domu obrtnikov EXCEL ZAČETNI Cilj izobraževanja je samostojna izdelava enostavnejših preglednic z uporabo osnovnih matematičnih formul (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje) in funkcij (samodejna vsota, povprečje, štetje, minimum, maksimum), razvrščanje podatkov in njihova predstavitev v grafikonu ter priprava preglednic za tiskanje in njihovo tiskanje v želenem formatu. 24. oktober ter 28. oktober 2022, ob 16.00 uri, v Domu obrtnikov SODOBNI PRISTOPI K MODELIRANJU NOTRANJE OPREME Z OZIROM NA VRSTO CNC STROJEV IN VPLIV NA AUTOMATI-ZACIJO CNC PROGRAMIRANJA. Izobraževanje bo vsebovalo: generiranje inteligentnih komponent, parametrični bloki kot osnova avtomatizacije konstruiranja notranje opreme, Kaj in kako je potrebno upoštevati v fazi modeliranja izdelkov, kadar za obdelave uporabljamo stroje zmožne istočasnega razreza materiala in izvedbo vertikalnih operacij ter možnost vključevanja 5-osnih obdelav, generiranje proizvodne dokumentacije, posebnosti programa TS WoodCAM. 8. november 2022, od 9.00 uri, preko ZOOM CANVA - sam svoj grafični ali video oblikovalec Bodite sami svoj oblikovalec in brezplačno ustvarite privlačne objave, brošure, vabila, predstavitve, vizitke, objave za družbena omrežja in video vsebine - promo filmčke, oglase. Preko interaktivne delavnice boste spoznali Canvo. 11. november 2022, ob 10.00 uri, v Domu obrtnikov Stres - kako postati učinkovit upravljalec: učenje skozi prakso Delavnica je praktično usmerjena. Cilj delavnice je obvladovanje izzivov z večjo umirjenostjo, povečati mentalno osredotočenost in produktivnost, zmanjšati učinke negativnih čustev na odločanje. Tekom delavnice se boste spoznali z različnimi tehnikami sproščanja ter kako v vsakdanje življenje integrirati naučene tehnike za doseganje boljše koncentracije, fokusa in učinkovitosti. 22. november 2022, od 9.00 uri, preko ZOOM LINKEDIN - NUJNO ORODJE a vse v B2B ali gradnjo vaše kariere Spoznajte največje poslovno omrežje na svetu, najdite nove stranke, poslovne partnerje ali napredujte na svoji karierni poti. 25. november 2022, ob 10.00 uri, v Domu obrtnikov Osnove odločanja Delavnica je teoretično - praktična. Na delavnici se boste naučili, kako s proaktivnimi koraki izboljšati lastno odločanje in zmanjšati tveganje za napake, ki so ekonomsko negativne. Predstavljena bodo hitro rastoča področja vedenjske ekonomije s katerimi poslušalec pridobi vpogled v vedenje in odločanje, prepoznavanje kognitivnih pristranskosti in izboljša sposobnost napovedovanja izida odločitev. VSAK PETEK po predhodni najavi, v Domu obrtnikov PODJETNIŠKA »KAVA« S SPOT SVETOVALCEM Podjetniška kava je namenjena vsakemu potencialnemu in obstoječemu podjetniku. November Vabimo vas, da nas spremljate tudi na naši spletni strani, saj bomo v novembru dodali še nekaj zanimivih in uporabnih predavanj, s področja računovodstva in priprave na zaključek leta, področja izvršb, pravne ureditve spletne trgovine... Na naši spletni strani je objavljeno Javno povabilo za sofinanciranje izobraževanj in usposabljan enot malega gospodarstva na področju OOZ Grosuplje v letu 2022. Namen javnega povabila je zagotavljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti enot malega gospodarstva oziroma ukrepov, ki prispevajo k njihovemu dolgoročnemu razvoju in sposobnosti preživetja. Rok za oddajo vlog je 31.10.2022. Pogoje, več informacij ter vlogo, najdete na naši spletni strani. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. V času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. Vera Brezovar, mag. inž. geod. geoinf., poslovna sekretarka OOZ Grosuplje _hv;?| Izbrati najboljšega ni več le za privilegirane, saj vam Hyundai omogoča, da z lahkoto izberete najboljšega - in to v različnih segmentih vozil. Morda novi IONIQ 5, ki se ponaša z naslovoma svetovni avto leta 2022, svetovni električni avto leta 2022 ter nagrado svetovni dizajn leta 2022 in nazivom električni avto leta po izboru PAL Ste razmišljali o kakšnem manjšem, bolj mestnem modelu? Potem bo 120, kot zmagovalec testa 'Najbolj prima mali avto' po izboru slovenskih novinarjev, ravno pravšnji za vas. Če pa prisegate na SUV modele - prav tiste, ki so jim v raziskavi Qudal Slovenci pripisali najvišjo raven kakovosti - so tu kot prava izbira še BAYON, KONA, TUCSON in SANTA FE. Hyundai je na poti, da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje. Električna mobilnost je šele začetek. c0> HYurmm Povprečna poraba goriva: 0,0 - 7,816 1/100 km, emisije CO»: 0,0 -177,68 g/km. Emisije onesnažwal zunanjega zrela iz p romala pomembno prispevajo k posJabianju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizarmoga ozona, delcev PM10 in PMZ4 ter dušikovih oksidov. Slike K simbolna. Akdja volja do razprodaja zalog. Vač Informacg vazanlh na akcijsko ponudbo |q ni voljo pri pooblaBSenlh prodajalcih vozi Hjiundal. Pogoji garancija Vi podadd o spocltlčnl porabi goriva In omldjah C0210 na voljo na www.hyundll Ji Kuixi»t« v razstavi QUDAL(QUaitymeDA10 terenskim vozilom Hymd»i podelii priznanje Nafvifi« raven kakovoiti iva«lovarskem trgu. Vir: htlp«^ftyww.qudel.coiri'SLOVENIA-«S3YP1S, N»0»ljSm«li«v1ovve1ikemprinieri«ln«mte»tuPr«ia Rezultati Prima testa: bttps^A«ww.byundalsl/novk»nS5/na^Jsl^alLavto^_bixim_ik»enildl\_novlnarjev/. ION K) 5 je osvoji nagrado svetovni avto leta, nagrado za najbo|io obliko leta In navado svetovni električni avto leto. Ur https://www.avto-foku»4f/Novlca/Svatovnl_avtoJeta_2033_Na]bolJsl_nausvatL4ja_/ I0NIQ 5 [a na Izboru Poslovni avto lat» prejel naziv oloktrtinl avto lato 2033. Vir. hllpv/A«vm.h^ndsl4l'rKivlcW?^QrVcL5_sl»ktilCTil_avto_l«ts_20}J/. AVTO KAVSEK, IVANCNA GORICA TEL: 051-611-733 , WWW.AVTO-KAVSEK.SI Vmesni dosevki za podor Vmesni dosevki so pomemben člen njivskega kolobarja. Stalna pokritost tal z rastlinsko odejo preprečuje negativne vplive dežja, sonca in vetra na strukturo tal ter zmanjšuje izpiranje hranil iz ornice, predvsem dušika. Z bogatim koreninskim sistemom dosevki povečujejo delež organske snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal. S pravilno izbiro strniščnega dosevka je mogoče nadomestiti hlevski gnoj kot vir humusa v tleh. Strniščni dosevki za zeleni podor so vrste, od katerih ne zahtevamo kakovosti, kot na primer pri setvi strniščnih dosevkov za krmo, ampak čim obilnejši pridelek zelenja na enoto površine v zelo kratkem času ter nesposobnost regeneracije v naslednjem letu. Predsetveno pripravo tal za strniščne dosevke opravimo čim prej po žetvi, po možnosti še isti dan ali pa vsaj naslednji dan, zato da ohranimo v tleh čim več vlage. Zaradi zmanjšanja stroškov je smiselna direktna setev, minimalna obdelava (na primer z vrtavkasto brano), sicer pa plitvo oranje. Po setvi se za vse strniščne dosevke priporoča valjanje. Kakšne rezultate so prinesli posevki na poskusnem polju? Na poskusnem polju smo za kmetovalce izvedeli strokovni prikaz vmesnih dosevkov za podor z različnimi mešanicami rastlin. Neprezimni vmesni dosevki so imeli pestro sestavo. V mešanice so bili vključeni fiksatorji dušika (navadni grahor, jara grašica, aleksandrijska detelja), ki maksimalno oskrbijo tla z dušikom in meliorativna redkev, ki ta dušik preko zime akumulira. Žafranika z globokimi koreninami razrahlja tla, mungo in sudanska trava pa z lahkoto kljubujeta poletni vročini in tvorita obilo zelene mase. Nekateri dosevki so v času svetenja pomembni tudi kot dobra čebelja paša. Ko temperature padejo pod 0 sc, rastline pomrznejo in ne opravljajo več potrebne naloge črpanja nitratov. Z jesenskim ali zimskim oranjem poskrbimo, da tla prek zime dobijo ustrezno strukturo za naslednji glavni posevek. Taka tla so spomladi bolj zračna, imajo bistveno boljšo kapaciteto za vodo in so bolj rodovitna. Ker želimo na njivah puščati čim manjši okoljski odtis, hkrati pa zadrževati hranila in optimalno strukturo humusa, bo v prihodnje treba veliko pozornosti posvečati prav tovrstnim rešitvam. Darja Janežič, Kmetijska svetovalna služba Mali oglasi Nudim 24-urno oskrbo starejšim, invalidnim in bolnim na vašem domu, ter drugo pomoč kot so prevoz in spremstvo do zdravstvenega doma ali bolnišnice, prevoz in spremstvo po opravkih na pošti, banki, uradih, trgovinah. Kontakt: 040 650387 (Mile, Radohova vas 16 a) Kupim hišo v okolici Ivančne Gorice, Stične, Zagradca, Grosu-plja ... Hiša je lahko starejša, vendar primerna za bivanje, na parceli, ki obsega vsaj 500 kvadratnih metrov površine in več (travnik, vrt). Zaželeno je, da je hiša v naravnem okolju, odmaknjena od glavnih cest. Kontakt: 031 651 258 (Uroš) Iščem priložnostno popoldansko delo, lahko tudi med vikendom, v Ivančni Gorici in okolici. Imam lastni prevoz. Kontakt: 070 441 921 12 Okolje oktober 2022 številka 8 ebpriSenMdiO 3Retnaj Muljava Klasjev okoljski kotiček Kako varčevati v gospodinjstvu in prometu? Z vsakim dnem bolj se zavedamo pomembnosti varovanja okolja za obstoj našega planeta in naših prihodnjih generacij. K sreči to počasi spoznavajo tudi politični odločeval-ci. Z različnih Ministrstev v lokalno okolje dobivamo spodbude in nasvete za bolj varčno in okolju prijazno delovanje vseh nas. Tako smo tudi z Ministrstva za infrastrukturo dobili nekaj priporočil, kako lahko z energijo varčujemo v prometu ter z Ministrstva za okolje in prostor nasvete, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu gospodinjskih aparatov, da so le-ti čim bolj varčni z energijo, kar to pomeni do okolja bolj prijazni in finančno bolj ugodni za imetnika. Najprej se osredotočimo na gospodinjske aparate. Le-ti morajo po novem imeti nove energijske nalepke, ki pomagajo kupcu pri izbiri primernega in energijsko učinkovitejše- ga aparata. Posredno to spodbuja proizvajalce k stalnim izboljšavam in dvigu energetske učinkovitosti aparatov, hkrati pa spodbuja prodajalce in zastopnike k dobavi in trženju energetsko učinkovitih naprav. Okvirne stroške porabljene energije v življenjski dobi posameznega aparata lahko potrošniki na osnovi podatkov z energijske nalepke izračunamo in medsebojno primerjamo s pomočjo spletnega orodja BELT (https://belt.zps.si/), ki so ga razvili na Zvezi potrošnikov Slovenije v okviru evropskega projekta BELT. V spodnji razpredelnici so okvirne primerjave med posameznimi energijskimi razredi za različne tipične aparate. Vse naprave so razdeljene v energijske razrede od A do G. Pri tem oznaka A pomeni najmanjšo porabo energije G pa največjo. Le osveščena in informirana gospodinjstva s svojimi ravnanji pripomo-remo k doseganju nacionalnih in evropskih ciljev na področju učinkovite rabe energije, s tem prispevamo k blaženju podnebnih sprememb ter prihranimo pri stroških za energijo. Pri nakupu novih aparatov bodimo torej pozorni! Drugo zelo pomembno področje, kjer lahko posamezniki veliko pri-pomoremo k zmanjšanju svojih osebnih stroškov in k manjšemu onesnaževanju narave je promet. Jasno je, da bomo morali več uporabljati javni potniški promet, kolesa ali preprosto kakšno pot opraviti peš. V letu 2017 je bilo po podatkih Statističnega urada RS kar 45 odstotkov prometnih poti opravljenih z avtomobili krajših od 5 kilometrov. To pa je razdalja, ki bi jo z lahkoto opravili s kolesom, skirojem ali celo peš. Na ta način bi lahko za skoraj polovico zmanjšali število vseh poti, opravljenih z avtomobilom, s tem pa prihranili energijo in denar ter močno zmanjšali škodljive vplive prometa na okolje in družbo. Raziskave še kažejo, da smo prebivalci Slovenije zelo obremenjeni s stroški prevoza, saj jim namenimo kar 17 odstotkov vseh odhodkov, to pa nas uvršča močno nad povprečje v Evropski uniji. Zanemariti ne gre niti dejstva, da mobilne navade prebivalstva najhitreje občuti prav lokalno okolje. Kako lahko prav vsak posameznik pripomore k zmanjšanju porabe energije v prometu, boljši družbi in okolju ter hkrati prihrani? Ministrstvo za infrastrukturo svetuje naslednje osebne ukrepe: - zmanjševanje števila poti (združimo več opravkov naenkrat; če ni nujno, ne gremo na pot), - zmanjševanje števila poti do 2 km - opravimo jih peš, s kolesom, skirojem, - promocija aktivnega prihoda na delo - peš, kolo ... - uporaba javnega potniškega prometa (JPP), - sopotniki - v enem avtomobilu naj se pelje več ljudi, - varčnejša vožnja (vožnja pri nižji hitrosti, brez uporabe klimatskih naprav ...), - zmanjšanje števila avtomobilov v gospodinjstvu. Ob tem naj dodam še informacijo, ki je za naše občane zelo pomembna in bo gotovo povečala uporabo javnega potniškega prometa. Obeta se namreč prenova železniške povezave Novo mesto-Ljubljana. Dolenjska železnica naj bi po 130 letih dočakala korenito prenovo. Danes 45,5 kilometra dolga proga bo po prenovi dvotirna, elektrificirana, za kilometer in pol krajša, predvsem pa naj bi se potovanje z regionalnim vlakom med Novim mestom in Ljubljano skrajšalo za polovico, na okoli 50 minut, s čimer bo železniški promet konkurenčen cestnemu. Tako se bomo v Ljubljano iz Ivančne Gorice pripeljali v okoli 25 minutah, kar bo zelo ugodno. Ne glede na to, pa se lahko že danes in jutri vsak od nas potrudi in izbere bolj trajnostno mobilnost in s tem prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti. Simon Bregar Hladilniki in zamrzovalniki Pralni stroji Sušilni stroji Pomivalni stroji Pečice Klimatske naprave Razred A je učinkovitejši od razreda D vsaj za 39% 30% 24% 27% 33% 14% Razred D je učinkovitejši od razreda G vsaj za 25% 26% 21% 24% 29% 15% Tabela 1. Primerjava učinkovitosti med posameznimi razredi za različne aparate [3] Ko male razvade vsak mesec izstavijo visok račun Vsi napovedujejo čase, ko bo (spet) treba zategniti pasove. Sodobna gospodinjstva imajo sodobne razvade, ki so postale samoumevne. In te razvade stanejo. Vsak mesec nekaj ali nekaj deset evrov več. Malo na prvi pogled. Če se premaknemo po ča-sovnici v prihodnost, pa vsakih deset evrov (pre)več na mesec v desetih letih predstavlja kar 1.200 evrov. Nekateri v tej smeri ne bodo naredili nič in bodo raje glasno tarnali nad višjimi računi, ki jim jih bo izstavilo bolj razsipno življenje brez prilagoditev. Drugi pa se bodo nalezli »gorenjskega« virusa in bodo veliko svojega časa namenili razmišljanju, kako in kje lahko še kaj privarčujejo. Sobivanje s temi slednjimi Dolenjci bo postalo precej naporno, se strinjate? Mi pa pravimo, da bo treba postati predvsem pametnejši pri vsakodnevni rabi vse dražjih energentov. Predstavljamo cel kup ukrepov in koristnih navad, ki jih lahko uvedemo v vsakdan brez odrekanja in brez vpliva na kakovost življenja. Rezultat pa bodo nižji stroški položnic. Prihajajoči časi so koristni za preizkus nas samih. So namreč odličen motivator, kako se znebiti kakšne energetsko razsipne navade. In te navade lahko prenesete tudi na mlajše člane gospodinjstva. Pravzaprav predlagamo, da seznam izrežete in nalepite na vsem vidno mesto in predstavite otrokom nagradno pustolovsko igro Poišči gospoda Potratneža in gospo Razsipnico. Morda uvedete celo mesečno »zbiranje« privarčevanih zlatnikov, da dobi igra tudi bolj ma-terializirano obliko. Mislim, da od tu naprej ne potrebujete bolj podrobnih navodil in da vam bo domišljija pomagala do čisto vaše različice družinske pustolovščine. Lahko pa seveda iz spodnjega seznama samo uvedete še kakšno novo navado, ki je do sedaj še niste usvojili. Tistim pa, ki že ta trenutek »živite« vsa spodnja priporočila, pa lahko samo še čestitamo. Ugasnite po nepotrebnem prižgane luči Že vsega dve 100-vatni žarnici z ža-rilno nitko, ki sta po nepotrebnem prižgani dve uri na dan, vas letno staneta več kot deset evrov. Prav zato vse luči, ki jih ne potrebujete v gospodinjstvu, dosledno ugašajte. V namen izračuna smo uporabili še »staro« tehnologijo svetilk. Uporabljajte varčna svetila Vse žarnice z žarilno nitko velja zamenjati za varčne žarnice ali razsvetlitev s sijalkami LED. Razlika na računu za električno energijo je/bo očitna. Izkoriščajte dnevno svetlobo Že eno samo okno, obrnjeno proti jugu, lahko osvetli 20- do 100-kratnik svoje površine. Dnevno svetlobo velja izkoristiti v vseh prostorih, saj to pomeni, da bodo svetila v njih uga-snjena dlje časa. Uporabljajte namensko osvetlitev Kadar potrebujete le nekaj svetlobe ali usmerjeno svetlobo (npr. pri branju knjige), ugasnite stropne luči in uporabite namizne svetilke ali pod-pultne luči v delovnih in prostorih za hobi ter v kuhinjah. Izklopite neuporabljeno elektroniko Mar polnilce in najrazličnejše elektronske naprave puščate vklopljene v vtičnicah? Energija v stanju pripravljenosti lahko predstavlja do 10 % letne porabe električne energije v povprečnem gospodinjstvu. Dosledno izklapljanje polnilcev in naprav, ko jih ne uporabljate, vam bo privarčevalo lep kupček denarja. Izklopite klimatsko napravo, ko vas ni doma Drži, vsakdo rad poleti vstopi v prijetno ohlajen prostor. Toda, ko vas ni doma, klimatska naprava zaman porablja električno energijo. Glede na visoko učinkovitost klimatskih naprav pri ohlajanju prostorov, velja te dosledno izklapljati, kadar vas ni doma. Namizni računalniki so potratni V primerjavi s sodobnimi prenosniki so vsi namizni računalniki, sploh pa starejši, potratni. Če računalnik uporabljate le za brskanje po spletu, raje razmislite o uporabi prenosnika, tablice ali celo telefona. Premišljeno upravljajte z zavesami, roletami ... Ko smo že pri poletni vročini - zjutraj učinkovito prezračite prostore, saj boste posledično manj rabili klimatsko napravo. Skladno s tem ukrepom tudi ustrezno upravljajte z roletami, žaluzijami ter zavesami. Zamenjajte stari televizor Ena najbolj »obremenjenih« naprav v sodobnih gospodinjstvih je televizor. Če je ta še stara katodna škatla, ga velja čim prej zamenjati za sodoben digitalni televizor, ki je bistveno varčnejši. Tudi plazmatski televizorji so precej bolj potratni od LCD, LED, QLED, OLED ... televizorjev. Preverite hladilnik Tudi hlajenje zahteva svoj delež energije. Zato je pomembno, da hladen zrak ostaja v hladilniku. Pogosta razvada uporabnikov so dlje časa odprta vrata hladilnika, temu početju se velja izogibati. Prav tako občasno preverite, v kakem stanju so tesnila vrat hladilnika, da hladen zrak iz njega ne uhaja prek tesnil. Res potrebujete skrinjo? Včasih so bile zamrzovalne skrinje zelo priljubljene za shranjevanje živil. Danes imamo na voljo kombinirane hladilnike, ki premorejo tudi zamrzovalni del. Preučite, ali vam ta ustreza, saj se lahko v tem primeru poslovite od zamrzovalne skrinje in privarčujete. Zmanjšajte količino toplote v kuhinji Poleti je v notranjih prostorih, posebej v kuhinji še hitreje (pre)toplo. Zato se poleti izogibajte uporabi pečice, saj boste tako prihranili na električni energiji in rabi klimatske naprave. Uporabljajte mikrovalovno pečico V povprečju velja, da mikrovalovna pečica enako nalogo kot pečica opravi štirikrat hitreje. Če imate električno pečico, za kuhanje raje uporabljajte mikrovalovno pečico. Uporabljajte termostat Ne glede na to, kateri energent uporabljate za ogrevanje, vam bo nižja nastavitev temperature postregla z nižjimi stroški ogrevanja. Začnite s postopnimi koraki - morebiti vas znatni prihranki na računu motivirajo za večje (temperaturne) korake. Perite, ko je pralni stroj poln Pralni stroji so navadno bolj učinkoviti, ko je boben vsaj % napolnjen z umazanim perilom. Za začetek si za-dajte cilj, da boste prali enkrat manj tedensko in posledično bolj napolnili pralni stroj, ki je konkreten porabnik elektrike (saj ne le pere, temveč tudi ogreva vodo). Perite pri nižji temperaturi Preverite, ali je možno, da bo peri- lo enako dobro oprano, če ga boste oprali pri nižji temperaturi. Perilo sušite na zraku Sušilni stroji porabijo izjemno veliko električne energije, klasično sušenje perila se vam zato še kako splača. Tudi sušilni stroj močno napolnite Se v hladnejšem delu leta perilo ne suši ali pa vendarle rabite hitro sušenje perila? Podobno kot velja za pralni stroj, je tudi sušilni stroj najbolj učinkovit, če je blizu svoje polne kapacitete. Tuširajte se krajši čas Topla voda je še posebej draga. Če dve osebi v vašem domu skrajšata čas tuširanja vsaka za minuto, bi lahko prihranili nekaj deset evrov na letni ravni. Zaprite vodo med britjem, umivanjem rok in zob Veliko ljudi med britjem, umivanjem rok in/ ali umivanjem zob pusti, da voda prosto teče iz pipe. To je izredno potratno, saj se v minuti ali nekaj minutah mimogrede nateče več deset litrov vode. Samo pomislite, kolikšna »škoda«, pretvorjena v račun za vodo, je takrat, ko gre za toplo vodo. Popravite pipe, ki puščajo Vas kapljanje iz pipe ali kotlička na stranišču pretirano ne skrbi? Pa bi vas moralo. Tudi skupek teh kapljic se na dnevni ravni meri v litrih, konec meseca pa v evrih ... Tri-, celo štirimestni prihranki Koliko lahko na ta način prihranite? Odvisno od vaših razvad. A dosledno zavedanje razsipnosti z energijo in izvajanje predstavljenih varčevalnih ukrepov, ki vendarle ne predstavljajo prestrogega odrekanja udobju, bodo povprečnemu štiričlanskemu gospodinjstvu na letni ravni zagotovo prihranili nekaj stotakov, morebiti celo tisočaka. Se splača? Se bodo potrudili tudi vsi Dolenjci brez gorenjskih korenin? Franc Fritz Murgelj A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Krajevne skupnosti 13 Potekalo je občinsko gasilsko tekmovanje za Memorial Matevža Haceta V soboto, 24. 9. 2022, je v gasilskem sektorju Stična potekalo občinsko gasilsko tekmovanje za Memorial Matevža Haceta. V dopoldanskem delu so se na Muljavi pomerile ekipe pionirjev in mladincev, v popoldanskem delu, pa pri Vzgojo-izobraževal-nem centru Ivančna Gorica, ekipe članov in starejših gasilcev. Razglasitev za slednje je potekala pri Gasilskem centru Stična, kjer so tekmovalci dobili tudi zasluženo malico. Na tekmovanju je vse skupaj nastopilo 29 ekip, 3 ekipe so svoj nastop zaradi bolezni oz. poškodb odpovedale. Prve tri uvrščene ekipe iz vsake kategorije so si priborile nastop na Regijskem gasilskem tekmovanju v Grosupljem, na novem regijskem poligonu. Zapisala: Maja Ceglar Foto: Gašper Erjavec, PGD Muljava Večer pod kozolcem Ličkanje je pomemben star običaj, ki pa ni le predstavljal nujnega kmečkega opravila, ampak tudi izjemno priložnost za druženje s sovaščani. Takšni večeri so bili nekaj posebnega: veljali so za prave male veselice. Med delom so si ljudje radi pripovedovali zgodbe, klepetali, peli ljudske pesmi, pogumnejši pa so se celo zavrteli v ritmu harmonike, ki so jo včasih nadomestile orglice. Od majhnega semena do najboljšega pridelka Le kmet, ki zvesto seje spomladi, bo imel jeseni žetev. (B. C. Forbes) ... Delo, trud in ljubezen pa sta nagrajena na Lučarjevem Kalu. Letos je 21. tradicionalna prireditev Naj pridelek potekala v nedeljo, 2. oktobra. Pridelke so si prvi ogledali pohodniki, prav tako tradicionalnega pohoda po občini Ivančna Gorica, in se vmes okrepčili z domačimi dobrotami, ki smo jih pripravili va-ščani. Prireditev Naj pridelek, ki ga Turistično društvo Grča na Lučarjevem Kalu prireja skupaj s Kmetijsko zadrugo Stična, se je začela okoli ene ure popoldan. Na začetku je vse prisotne pozdravila in nagovorila predstavnica TD Grča Branka Kastelic, za njo pa še predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Stane Kralj ter direktorica KZ Stična Milena Vrhovec. Slednja je po pozdravu predstavila vse letošnje pridelke in njihove pridelovalce, ter podelila diplome ali priznanja, nagrade (ki jih vsako leto prispeva KZ Stična) in pokal za NAJ pridelek. Letos je pokal za NAJ pridelek - za jedilno bučo, ki je tehtala 86,5 kg - prejel Jože Glavan iz Velikih Kom-polj. Če se boste peljali čez Velike Kompolje, si lahko pogledate to bučo velikanko, ki krasi središče vasi. Prav vsem čestitamo in se zahvaljujemo za sodelovanje! Novost - tekmovanje v kuhanju golaža Letošnja novost naše prireditve je bilo tekmovanje v kuhanju golaža. Že navsezgodaj zjutraj je pet ekip zakurilo kotle in začelo pripravljati golaž. Po razglasitvi zmagovalca Naj pridelka, je prisotne pozdravil predsednik TD Krka Slavko Pajntar -Pinki kot glavni v komisiji, ki je ocenjevala golaž. Ker so bili po mnenju komisije vsi golaži odlični, je prav vsaka ekipa prejela pokal, Tomaž Bele, Darko Kastelic in Vinko Kastelic pa so si prislužili prehodni pokal za 1. mesto. Čestitamo! Nedeljski dan je s svojo harmoniko popestril vaščan Lojze Kralj, na stojnici pa se je predstavilo čebelarstvo Flis. Poleg medu in medenih izdelkov čebelarja Petra Flisa, so tam bili tudi ročno narejeni izdelki (dro- Kot sedaj že veleva tradicija, pa sta Turistično in Kulturno društvo Ambrus tudi letos poskrbeli, da smo se vsi skupaj lahko ozrli v preteklost. V soboto, 24. septembra, so na Št'cnarjev ranč že ob 18.00 prispeli prvi in najbolj zagreti obiskovalci. Njih pa je že čakal kup koruze, ki ga je bilo potrebno zličkati. Vsi skupaj so zavihali rokave in se pridno lotili dela. Večkrat se jim je nasmehnila tudi sreča, med koruznimi štoki so se namreč skrivala majhna darilca. Po opravljenem delu je obiskovalce, kot se spodobi, čakal likof, za katerega je poskrbelo turistično društvo Ambrus. Popestril ga je krajši kulturni program, skupaj pa smo zapeli tudi več ljudskih pesmi iz zbirke, ki nam jo je vljudno odstopila Marija Perko. Kot se spodobi, nam je zaigrala tudi harmonika. Benjamin Miklič je naše druženje popestril z izvrstnimi izvedbami znanih slovenskih pesmi. Naše druženje pa se ni končalo tam, najbolj zagreti so ga nadaljevali še pozno v večer. Tudi letošnji Večer pod kozolcem nas je še bolj povezal in nam približal navade iz preteklosti, ki pa dandanes žal izginjajo. Ravno zato pa moramo s skupnimi močmi poskrbeti, da se slovenski običaji ne pozabijo in da nas vedno znova spomnijo na domačnost, ljubezen in dobroto, ki jo znamo ljudje ustvariti. Maša Žnidaršič bižnice, obeski ...) njegove hčerke Maje. Na koncu bi se v imenu TD Grče zahvalila Branki Kastelic, ker je skupaj z otroki pripravila čudovito jesensko dekoracijo ter Mileni Vrhovec za še zadnje skupno sodelovanje pri tej prireditvi! Letos se je pokazalo, da kljub suši lahko uspe veliko zelenjave pa tudi, da vse več mladih pokaže zanimanje za pridelovanje lastnih pridelkov, pomoč na njivah samooskrbo Veseli smo, da smo uspešno izpeljali dogodek in se že veselimo naslednjega! Tjaša Zajc Krajevne skupnosti oktober 2022 številka 8 14 Gobarjenje in gobarska sezona - Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje OTttmii Ker je v Sloveniji gobarjenje zelo priljubljena oblika gozdne rekreacije, morda ne bo odveč, da ob koncu gobarske sezone podamo nekaj koristnih informacij, nasvetov in pravil, ki bi jih morali vsi upoštevati, ko se odpravite v gozd na gobarjenje. Obnašanje obiskovalcev gozdov v Sloveniji določa več predpisov, ki jih mora gobar spoštovati in sicer: Zakon o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov, Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, Zakon o ohranjanju narave, Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv, Uredba o varstvu samoniklih gliv in rdeči seznam gliv Slovenije. Glive (gobe) rastejo skozi celo leto, gobarska sezona pa traja od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. Najbolj znana in ena prvih pomladanskih gob je marčna polževka, imenovana tudi marčnica, ki je ne nabirajo le gobarji, ampak jo rade izkopljejo in pojedo tudi divje živali. Čeprav je splošno znano, da spomladi ni posebej strupenih gob, pa le ni čisto tako. Prav med smrčki se skriva njim podobna, vendar strupena zamenjava, pomladanski hrček. Pomladanski hrček je dolgo veljal za užitno gobo. Danes vemo, da je surova goba smrtno nevarna, strup giromitrin, ki ga vsebuje, pa je močno hlapljiv, tako da lahko z vdihavanjem hlapov pri kuhanju nastopi smrt. V poletnem in jesenskem času na ozemlju Slovenije raste veliko vrst gliv. Za nabiralce kar dobro poznani gobani, lisičke, več vrst golobic, si-rovke, mokarice, dežniki in še mnogo drugih vrst, med njimi tudi neužitne, strupene in smrtno strupene gobe. Prepovedano je nabiranje zavarovanih vrst gliv (41 vrst), kot npr. knežja mušnica (karželj), kraljevi goban, vražji goban, žlahtni ded ... in glive, ki so na rdečem seznamu gliv Slovenije in so ogrožene vrste (111 vrst). Ne pozabite, da posameznik lahko dnevno nabere največ 2 kg gob ali eno gobo, ki je lahko težja od 2 kg. Gobe so v bistvu le kulinarični dodatek, ki jedi oplemenitijo, njihovo čezmerno in prepogosto uživanje pa je za zdravje lahko tudi škodljivo, saj so gobe precej težko prebavljiva hrana. Glive hrano črpajo iz okolja, v katerem živijo - predvsem organske snovi, ki so jih predelali drugi, višje razviti organizmi. Organske snovi V, j? : vi-* M \ % "C, * * Učenci OŠ Zagradec, PŠ Krka so si ogledali razstavo gob v Hočevju 19.9.2022 glive same ne morejo proizvesti in si jih morajo zato na različne načine priskrbeti. Goba živi v gozdu v simbiozi z drevesnimi vrstami, je pa tudi hrana celi vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane preko pod-gobja. Zato je vsako uničevanje gob z vidika varovanja narave nedopu- Sodelovanje Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje na prireditvi v Ivančni Gorici Vsi smo ena generacija stno. Ne glede na svojo strupenost, pa so tudi strupene gobe čudoviti okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje, že tradicionalno vsako leto, tretji vikend v septembru, postavimo razstavo gob v vasi Hočevje. Na razstavi gob želimo širši javnosti predstaviti smrtno strupene, strupene, pogojno užitne, užitne in neužitne gobe ter pomen le teh za okolje in ohranjanje narave. Zato ne uničujmo gob in gozda, saj so srce in pljuča našega planeta. Gobarski pozdrav - dobra bera zmerna mera. Pavle Gregorka, predsednik GD Štorovke Planinski izlet na Blejsko kočo na Lipanci Predzadnji avgustovski dan smo se člani DU Višnja Gora odpravili na izlet na Gorenjsko. Krenili smo ob 7. uri iz Višnje Gore, pod skrbnim vodstvom naših vodnikov Janeza Čebular in Daše Habjan, ter dobrega in varnega prevoznika Nika. Vozili smo se mimo Bleda in sledili oznakam za Gorje in Pokljuko. V Gorjah smo se za kratek čas ustavili na kavi. Odpeljali smo se proti Pokljuki. V križišču smo izstopili iz avtobusa, si nadeli nahrbtnike in se napotili po pešpoti, ki se zmerno vzpenja skozi iglasti pokljuški gozd. Hoje v eno smer je približno za uro in pol, vendar nas je vodnik pohvalil, saj smo do cilja, Blejske koče na Lipanci, prišli prej. Blejska koča se nahaja na razgledni planini Lipanca na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha, na grebenu nad pokljuško planoto, na nadmorski višini 163 0m in pripada pogorju Julijskih Alp. Pri koči smo odložili nahrbtnike, se sprostili in okrepčali z malico. Občudovali smo razgled na obširne pokljuške gozdove, ter vsak v svoj objektiv slikali to lepoto narave. Vreme nam je bilo naklonjeno. Nekateri smo se odpravili še malo višje, kjer se širi pogled proti vzhodu in jugu. Mimo Blejske koče vodi tudi daljša grebenska pot na Viševnik in naprej proti Velikemu Draškemu vrhu. Severno od koče se dvigajo pobočja Debele peči, desno pa se širi pogled na greben Karavank z Stolom. Po daljšem počitku smo se odpravili v dolino. Po uri in pol smo prišli do našega avtobusa. Med vračanjem so naši pohodniki našli nekaj užitnih gob, ostali pa smo občudovali druge gobarje, ki so veselo polnili svoje košare. V popoldanskem času smo se ustavili še v gostilni v Podbrezju, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Zadovoljni in hvaležni za lepo preživeti dan smo se srečno vrnili v Višnjo Goro. Fani Kovač Člani DU Višnja Gora smo obiskali slovensko Istro Člani Društva upokojencev Višnja Gora smo se na zadnji izlet v letu 2022 odpravili v drugi polovici meseca septembra, natančneje 28. 9. 2022. Tokrat je bila cilj našega izleta slovenska Istra. Istra je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja. Majhen del Istre sega tudi v Italijo. Naš prvi cilj v slovenski Istri je bil obiskati domačijo oz. oljarno Ter-nav v kraju Krkavče. Krkavče so slikovito gručasto naselje, ki ležijo nad dolino reke Dragonje in spadajo v Mestno občino Koper. Prijazni domačin Pavle nam je predstavil postopek pridelave oljčnega olja, izdelke iz tega ploda in priprave desertnih oliv. Poskusili smo veliko vrst oljčnega olja in ga veliko tudi kupili za domov. Postregli so nam tudi z okusnimi namazi, ki so narejeni iz oljk in oljčnega olja. Po končanem ogledu nas je pot vodila naprej po istrski planoti, kjer šumijo oljčna drevesa in pripovedujejo zgodbo o krasni deželi. Naročili smo prečudovito še vedno poletno vreme in občudovali spreminjanje poletnih barv v jesenske. Naš naslednji cilj je bil obisk cerkve sv. Mihaela v Krkavčah. V cerkvi so trije oltarji. Na glavnem oltarju so štirje marmornati kipi in sicer sv. Štefana prvo mučenca, sv. Nadangela Mihaela ter sv. Petra in Pavla. Nad tabernakljem pa stoji kipec sv. Melkizedeka. Nad oltarjem je slika, ki prikazuje poklon sv. Treh kraljev in je delo slikarja Bartolomea Gia-nellija. V zakristiji je slika, na kateri je upodobljen Tridentinski koncil, ki je delo beneškega slikarja Bartolomea Bossija. Poleg župnijske cerkve stoji zvonik iz leta 1741, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp. Pod zvonikom je kamnita rakev, nagrobna plošča, lesen relief Žalostne Matere Božje. Kraj spada med starejše vasi Slovenske Istre, o čemer pričajo arheološke najdbe (opeke z žigi, kipci, mozaični tlak). Prijazen domačin Pavle nam je dal obsežno razlago o znameniti cerkvici. Iz Krkavč smo se podali v sosednji kraj Nova vas nad Dragonjo, kjer smo si ogledali izredno zanimiv kulturni dom, dom krajanov, z odrom in z veličastno sliko na steni in tudi ostale stene, ki so bogato in na iskriv način poslikane z utrinki iz vaškega življenja: plesom, klepetom, igrami. Avtor slike je domačin, ki je sliko posvetil svoji mami. Za izdelavo je porabil približno 2500 ur dela. Najbolj pričakovan in zaželen cilj tega izleta pa je bila vinska fontana v Marezigah. Fontana ponuja edinstveno in nepozabno doživetje za ljubitelje vina in gurmane. Ob čudovitem razgledu na slovensko obalo smo si lahko privoščili odlična odprta vina iz lokalnih kleti in vrhunska vina kleti Vinakoper. Z nakupom vinskih kuponov smo dobili vrečko s kozarcem in možnost degustacije vin, ki so na voljo v fontani. Naše potepanje po slovenski Istri smo zaključili v gostilni Karjola, ki nas je s svojo mirno domačnostjo zagotovo očarala in pritegnila k ponovnemu obisku. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in bogatejši za nekatera nova vedenja. Marinka Podržaj A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Krajevne skupnosti 15 Ivankine Spomincice SODSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE SKRBNIŠTVO ZA ODRASLE - 1. del Skrbništvo za odrasle osebe je oblika varstva njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo Sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic in jo po njeni polnomočnosti pošlje centru za socialno delo. Skrbnik in njegove obveznosti Skrbnik mora v okviru svojih obveznosti in pravic skrbeti tudi za varovančevo osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo teh vzrokov in varovančevo usposobitev za samostojno življenje in delo. Varstvo varovančeve osebnosti zahteva, da skrbnik varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Skrbnik ne more biti oseba: • ki ji je odvzeta starševska skrb; • ki ni poslovno sposobna; • katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; • ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; • katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju; • od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. Za skrbnika se lahko imenuje tudi pravna oseba, ki pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva. Želje varovanca in sorodnikov Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva pa tudi želje njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali njegovih sorodnikov, če je to v korist varovanca. Center za socialno delo kot skrbnik Center za socialno delo ali sodišče lahko odloči, da se osebi za skrbnika imenuje center za socialno delo. Ta pooblasti svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva. Center za socialno delo ali sodišče lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge opravljal center za socialno delo. Dolžnost obveščanja O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, morajo center za socialno delo ali sodišče obvestiti: • upravni in drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi lokalnih skupnosti, delodajalci in nevladne organizacije, kadar pri izvajanju svojih pristojnosti oziroma opravljanju svojega dela zvedo za tak primer; • zakonec, zunajzakonski partner, sorodniki, člani gospodinjstva in druge osebe, ki zvedo za tak primer. Upoštevanje koristi varovanca Pri odločanju o obliki varstva varovanca, mora center za socialno delo ali sodišče upoštevati predvsem va-rovančeve potrebe in koristi. Postopek v skrbniških zadevah Kadar center za socialno delo izve, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, takoj ukrene vse potrebno za varstvo njegove osebnosti, njegovih pravic in koristi. V postopkih, v katerih sodišče odloča o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika, takoj ukrene vse potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi posameznika, tet določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Kadar je center za socialno delo predlagatelj postopka o postavitvi pod skrbništvo, navede katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika. Center za socialno delo na zahtevo sodišča poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika. Kadar center za socialno delo ali sodišče odloči o imenovanju skrbnika za posebni primer, določi tudi obseg njegovih obveznosti in pravic. Pošiljanje odločbe in vpis v matični register Pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo, imenovanju novega skrbnika in o prenehanju skrbništva center za socialno delo in sodišče pošljeta v 15 dneh od njene pravnomočnosti upravni enoti. Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva se vpiše v matični register (vpiše se: osebno ime skrbnika in njegova EMŠO, oziroma naziv pravne osebe, ki je skrbnik.) Zaznamba v zemljiški knjigi Če ima varovanec nepremičnine, center za socialno delo in sodišče pošljeta pravnomočno odločbo o postavitvi pod skrbništvo in o prenehanju skrbništva v 15 dneh od njene pravnomočnosti pristojnemu sodišču, ki podatek o skrbništvu (postavitev ali prenehanje) zaznamuje v zemljiški knjigi. Obveznosti skrbnika, popis premoženja, redno poslovanje in upravljanje Skrbnik zastopa varovanca, pri čemer mora vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. Če ima varovanec premoženje, center za socialno delo ali sodišče odredi, da se to popiše, oceni in izroči v upravljanje skrbniku. Skrbnik v varovančevem imenu in za njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Pri delu skrbnika ga vodijo varovančeve koristi. Skrbnik se mora pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem. Njegovo mnenje mora upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Skrbnik brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. V naslednji številki Klasja »Skrbništvo za odrasle - 2. del« Vir: https://www.spomincica.si/?page_id=79874 Skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco se v novembru ne bo srečala. Vabim pa vse, ki imajo kakršnokoli vprašanje, da me pokličejo. Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337) Ljubezen do bližnjih ... V nedeljo, 2. 10. 2022, smo članice Župnijske karitas (ŽK) Šentvid pri Stični pripravile srečanje za starejše, invalidne in bolne člane naše župnije. Sveto mašo je daroval gospod župnik Izidor Grošelj, članice ŽK pa smo pripravile besedila in sodelovale. Med mašo smo lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Gospod župnik je poudaril, da Bog z maziljenjem zdravi bolezni telesa in duha, zdravi celotnega človeka. Po sveti maši smo odšli v župnijski dom, kjer smo se ob kosilu in sladkih dobrotah poveselili in se naklepetali. Nekateri smo se med seboj šele spoznavali, drugi smo se še bolj povezali. Kot eno smo bili tisti, ki pomagamo in tisti, ki pomoč potrebujemo. Čutili smo, da nas ima Gospod rad take kot smo. Spomnili smo se vseh, ki so se že poslovili od zemeljskega življenja, tistih, ki so v bolnišnicah in domovih, in tistih, ki bi bili radi z nami, pa niso mogli priti. Bilo je lepo. ... ljubezen do sebe Sam sebe moraš imeti rad, se spoštovati, skrbeti zase, kar vodi v ljubezen do bližnjih. Brez ljubezni do sebe lahko pri razdajanju za dobro drugih izgoriš in tega se sodelavke Župnijske karitas Šentvid pri Stični dobro zavedamo. Tudi zaradi tega smo v soboto, 8. 10. 2022, čas posvetile sebi in našemu druženju. Odpravile smo se na izlet po občini Ivančna Gorica. Ogledale smo si Cistercijanski samostan v Stični, Baziliko Matere Božje in Muzej krščanstva na Slovenskem. Po popotovanju po bogati slovenski dediščini smo se ustavile na zeliščnem vrtu. Ogledale smo si zelišča in se poklonile patru Simonu Ašiču. V Zeliščni lekarni smo se ob čaju dotaknile našega dela, seminarja Karitas z naslovom Skupaj delajmo za dobro, ki smo se ga nedavno udeležile prav v stiškem samostanu in dogajanjem v naši župniji in družinah. Naslednja postaja je bila Muljava, kjer nas je muzej na prostem preselil v zgodovino kmečkega prebivalstva in v življenje Josipa Jurčiča. Na podružnični šoli Muljava nas je učiteljica Mateja popeljala v zgodovino šolstva. Skupaj z njo smo obujale spomine tudi na naše šolanje in pripomočke, ki smo jih takrat uporabljale in že sodijo v muzejske zbirke. Po okrepčilnem kosilu v bližnji gostilni smo se napotile v Višnjo Goro. V Hiši Kranjska čebela smo si ogledale predstavitev čebel, predvsem kranjske čebele in pomembnega dela čebelarske družine Rotschutz. V trgovinici smo si nakupile nekaj lokalnih izdelkov povezanih s čebelami, v kavarni pa nas je prijetno presenetila razstava metuljev, delo patra Branka Petauerja. Fotografirale smo se ob obeležju kranjske sivke in si ogledale še prekrasen čebelnjak s panjskimi končnicami, letanje kranjskih sivk in park z nasadom medovitih rastlin. Prijetno utrujene smo ugotavljale, koliko lepote in bogastva smo videle in koliko si jih bomo še ogledale v prihodnosti. Druga drugi smo se zahvaljevale za prijetno druženje. Bogu hvala za prečudovit dan. Jožica Jevnikar 16 Zdravstvo oktober 2022 številka 8 ob pri Šentvidu^ 3Retnaj Muljava Dan zdravja v KS Zagradec V Zagradcu smo v četrtek, 6. 10. 2022, zaposleni iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica pripravili poseben dan. V lepem sončnem vremenu smo v avto naložili mize, stole, opremo in pripomočke ter se odpravili z željo, da krajanom KS Zagradec ponudimo preventivne aktivnosti za izboljšanje zdravja. Organizirali smo Dan zdravja v KS Zagradec. Z vami smo bili ... Zdravje je vrednota, v katero je pomembno vlagati. Z meritvami, ki so pomemben del preventive, vplivamo na zgodnje odkrivanje bolezni, da lahko preprečimo težja obolenja in tudi stiske, ki lahko nastanejo kot posledica le-teh. Vse več je dokazov o tem, kako različni dejavniki, povezani z nezdravim življenjskim slogom, vplivajo na zdravstveno stanje prebivalstva - otrok, mladostnikov, delovno-aktivne populacije in starostnikov. Obenem lahko na zdravstveno stanje v katerem koli življenjskem obdobju ugodno vplivamo z gibanjem, zdravo prehrano in drugimi metodami. V Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica izvajamo različne programe za krepi- tev zdravja in zmanjšanje bremena bolezni. Z vami sodelujemo različni strokovnjaki - medicinske sestre, fi-zioterapevti, kineziologi, dietetiki in psihologi. Vsak vam na svojem področju lahko ponudi pomoč in morebitno usmeritev v kvalitetnejše in boljše življenje. O programih lahko izveste več na naši spletni strani, Facebooku ali Instagramu. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefon 01 620 47 82 ali pišete na ckz@zd-ivg.si. Prijetno presenečeni nad zadovoljstvom in obiskom velikega števila krajanov KS Zagradec bomo tak dogodek prav gotovo ponovili, mogoče preraste v redno aktivnost. Naj slike povedo, česar ne znamo izraziti sami. Tadeja Gruden, dipl. m. s., Center za krepitev zdravja ZD Ivančna Gorica Izvajali smo brezplačne meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne sestave, testirali telesno zmogljivost, čistost zob, se spoznavali z lestvico za oceno bolečine ter s kratkim vprašalnikom ocenjevali možnosti za razvoj depresije. Nujno stanje pri bolniku so bolezni ali poškodbe zaradi katerih je bolnik neposredno življenjsko ogrožen, oziroma bi lahko zaradi bolezenskih znakov v kratkem času prišlo do ogroženosti življenja in zdravja. KDAJ POISKATI NUJNO MEDICINSKO POMOČ in kaj so to nujna stanja? Za nujna stanja je ob sobotah do 14 h prisoten pediater v ZD Ivančna Gorica ali ZD Grosuplje po razporedu. V nočnem času, v soboto popoldan in ob nedeljah in praznikih, pa je prisoten dežurni družinski zdravnik ali specialist urgentne medicine. Telefonska številka za nujne primere je 031 656 000 ali 112 VROČINA: nad 38 st C pri novorojenčku nad 38,5 st C pri prizadetem otroku ali hitro napredujočim izpuščajem nad 38,5 °C pri neprizadetem otroku, mlajšem od 2 let, traja dlje kot 48 ur nad 38,5 °C pri neprizadetem otroku, starejšemu od 2 let, traja dlje kot 4 dni nad 38,5 st C in podkožne krvavitve TUJEK ALI SUM NA TUJEK: v prebavilih, v dihalih, očesu, ušesu, nosu. BOLEČINA: močne bolečine, ki se stopnjujejo in se po protibolečinskih zdravilih v uri / dveh ne umirijo oz. se le za kratek čas. OPEKLINE in POŠKODBE: težje poškodbe, večje opekline -obravnava na urgentnem bloku UKC Ljubljana, prvih 24 ur po dogodku napotnica ni potrebna. SISTEMSKE ALERGIJSKE REAKCIJE: srbenje, koprivnica, rdečica, otečene ustnice, težko dihanje, omotica, trebušni krči, bruhanje, nezavest. TEŽKO DIHANJE, ki se kaže kot ugrezanje jamice pod vratom, podaljšan izdih, ugrezanje medrebrnih prostorov, slišno piskanje v izdihu, stokanje pri izdihu, plapolanje nosnih kril, poudarjeno dihanje s trebuhom. Tudi lajajoč kašelj, ki se ob hladnem zraku ne umiri in ob katerem je prisotno tudi težko dihanje.__^ aslit. dr. SI MOKA RAJTAR OSREDKAFr. dr. med., specialist pediater MOTNJE ZAVESTI: pretirana zaspanost ali pretirana razdražljivost, omotica, nezavest. VEČJA GNOJNA VNETJA KOŽE IN VEČJE LOKALNE boleče REAKCIJE po koži. A KRČI / KONVULZIJE: epileptični napad, vročinski krči. r-" NENADNA POSLABŠANJA KRONIČNIH BOLEZNI BRUHANJE, DRISKA IN NEZMOŽNOST VNOSA TEKOČIN: neustavljivo bruhanje, ob katerem otrok ne more prejeti tekočine preko ust, več kot 6 ur ne lula in je obnemogel in apatičen. Tudi driska 6x dnevno s primesjo krvi, obilne sluzi, mrzlico in / ali izpuščajem.^ A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 17 CEPLJENJE PROTI SEZONSKI GRIPI 2022 Z 18. 10. 2022 se bo začelo cepljenje proti sezonski gripi. V sezoni 2022/2023 bo na voljo cepivo Influvac Tetra. Tudi v letošnji sezoni 2022/2023 se bo cepljenje proti sezonski gripi financiralo iz državnega proračuna. Do brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi so tako opravičene vse zavarovane osebe. CEPLJENJE POTEKA OB NASLEDNJIH DNEVIH: TOREK 17.00-18.00 SREDA 13.30-15.00 Na cepljenje se je potrebno predhodno na informacijah zdravstvenega doma na tel. 01-7819-000. Če se želite hkrati cepiti tudi s cepivom proti Covid-19, to sporočite, ko se boste prijavili na termin cepljenja proti gripi. ZD Ivančna Gorica Obvestilo - izbira osebnega zdravnika družinske medicine Spoštovani pacienti. Na Otroškem dispanzerju imamo 312 vaših kartonov, ki še nimajo izbranega osebnega zdravnika družinske medicine. Lastniki kartonov so stari 19 let in več (rojeni med 1997 in 2003) in se pri pediatru ne morejo več opredeliti. V ZD Ivančna Gorica imate možnost, da se opredelite pri specialistu družinske medicine Primožu Nagodetu, dr. med. spec. druž. medicine, ki še opredeljuje nove paciente, hkrati pa bo s 1. 1. 2023 nove paciente pričela registrirati tudi naša nova zdravnica Janja Omejec Strnad, dr. med. spec. druž. medicine. Ker v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, vi pa imate trenutno možnost, da se registrirate, prosim, naredite to čimprej, da ne boste ostali brez zdravnika, ko ga boste potrebovali. S spoštovanjem, dr. Simona Rajtar Osredkar, dr. med., specialist pediater Vodja Otroškega dispanzerja, ZD Ivančna Gorica NADOMEŠČANJE TEKOČIN PRI BRUHANJU IN DRISKI DRISKA ALI BRUHANJE = IZGUBA TEKOČINE + MANJŠI VNOS SKOZI USTA NADOMEŠČANJE TEKOČIN Ob izgubah z drisko ali bruhanjem je potrebno poleg običajne potrebe po tekočini dodatno nadomeščati še tekočine izgubljene z drisko ali bruhanjem. Tekočino je potrebno ponujati v rednih intervalih, v manjših količinah, še posebej če otrok bruha (npr. na 510 minut nekaj požirkov ali žličk). Po bruhanju počakamo 30-60 minut in nato nadaljujemo z dajanjem tekočin. Zelo pogosto bolni otroci tekočino zavračajo, zato je pomembno, da smo pri ponujanju tekočine bolj vztrajni kot otroci pri odklanjanju. Od tekočin poleg vode otroku ponudimo tudi tekočine z elektroliti in sladkorjem. S tem poskrbimo tudi za vnos hranil ob pogosto manjšem vnosu hrane. Priporočamo sladkan čaj, juho, oralno rehidracijsko tekočino. PREHRANA V času driske naj otroci uživajo zmerne količine lahko prebavljive, starosti primerne hrane. Dieta ni potrebna, saj poteka driske ne ublaži In ne skrajša. Izogibamo se le pretirano mastni hrani in sladkarijam. Pri dojenih otrocih nadaljujemo z dojenjem In ga v i ^času bolezni ne prekinjamo. Za omejevanje prenosa okužb v domačem okolju je potrebno skrbno upoštevanje higienskih ukrepov: • pogosto in učinkovito umivanje rok otrok in oseb, ki skrbijo za njihovo nego • pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk • pogosto čiščenje površin, predmetov in igrač v bolnikovi v okolici . V primeru, daje ob bruhanje / driski pridružena povišana telesna temperatura otroku damo svečko ali sirup za zniževanje telesne temperature Ostalih zdravil (zdravila proti krčem, odvajala, zdravil proti slabosti) pri bruhanju / driski ne dajemo, saj dokazano ne pripomorejo k hitrejši ozdravitvi. ^ KDAJ MORAMO K ZDRAVNIKU? Neustavljivo bruhanje, ob katerem otrok ne more prejeti tekočine preko ust, več kot 6 ur ne lula in je obnemogel in apatičen. Tudi driska 6x dnevno s primesjo krvi, obilne sluzi, mrzlico in / ali izpuščajem. Daša Pcvse. dr. med., spet. pedialrije ZNAKI IZSUŠENOSTI PRI OTROKU SO ŽEJA, SUHE, RAZPOKANE IN ŽIVO RDEČE USTNICE, SUH, LEPLJIV IN OBLOŽEN JEZIK, GOSTA SLINA, TEMNEJE OBROBLJENE IN UPADLE OČI, JOK BREZ SOLZ, OTROK MANJ LULA KOT OBIČAJNO, URIN JE TEMNO OBARVAN, GOST IN ZAU DARJA! Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - 1. del Letošnji slogan svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je: »Naj bo duševno zdravje in dobro počutje vseh globalna prioriteta!« Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi. Zato se v Sloveniji izvajajo številne aktivnosti in preventivni programi na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora. Skrb za duševno zdravje je pomembna ves čas, tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Potrebno je opozoriti na podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki je dostopna v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji, tudi v ZD Ivančna Gorica. Psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo, Podpora pri spoprijemanju s tesnobo in Tehnike sproščanja so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Stroške delavnic krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov - samomor. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje. Za krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s sti-gmo, ki obdaja duševne težave in motnje. Veliko oviro pri iskanju pomoči predstavljajo predsodki, saj lažje spregovorimo o drugih zdravstvenih težavah (npr. sladkorni bolezni) kot o duševnih motnjah, ki se jih držijo zmotna prepričanja, stereotipi in stigma. Zato so duševne motnje pogosto nerazumljene in nesprejete. Duševno zdravje je neločljivo povezano z našim celovitim zdravjem. Če naših doživljanj in duševnih stisk ne izrazimo in razrešimo, lahko vodijo v različne psihosomatske bolezni in težave. Osebe, ki trpijo zaradi depresije, imajo večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bole- zni, sladkorne bolezni in rakavih obolenj. Dobro duševno zdravje nas varuje pred razvojem številnih kroničnih bolezni. Duševno ravnovesje nam omogoča splošno dobro počutje, da lahko svoje življenje doživljamo kot smiselno, zadovoljujoče in izpolnjujoče, smo ustvarjalni, aktivni, produktivni, da udejanjamo svoje potenciale, da sprejemamo sebe in druge, se zavedamo lastne vrednosti in imamo pozitivno samo-podobo. Da zaupamo vase in v svoje zmožnosti, se zmoremo spoprijemati z vsakdanjimi življenjskimi obremenitvami ter uravnavati lastna čustva, imamo kakovostne in odnose z drugimi ljudmi, ter čutimo pripadnost skupnosti in okolju, v katerem živimo. Na naše duševno zdravje vpliva kompleksen preplet genetskih, razvojnih, okoljskih, družbenih, ekonomskih, kulturnih dejavnikov ter osebnih življenjskih izkušenj. Dejavniki medsebojno vplivajo drug na drugega in naše duševno zdravje krepijo in varujejo ali pa ogrožajo. Čeprav na primer vsakodnevni stres lahko negativno vpliva na duševno zdravje, zaradi stresa vsi ne doživimo težav v duševnem zdravju. Na duševno zdravje vplivajo različni dejavniki, nekateri ga krepijo, drugi predstavljajo tveganje. Pri vsakem izmed nas so ti dejavniki drugačni in odvisni tudi od življenjskega obdobja, v katerem se nahajamo. V različnih obdobjih življenja se soočamo z različnimi preizkušnjami (npr. izguba službe ali obremenitve na delu, smrt bližnjega, ločitev...), ob katerih lahko doživljamo nihanja v razpoloženju, potrtost, žalost in druga neprijetna čustva, telesne reakcije, negativne misli in spremembe v vedenju. Dobro duševno zdravje nam pomaga, da se z obremenjujočimi dogodki lažje soočimo, jih hitreje razrešimo ali se nanje ustrezno prilagodimo. Med individualne dejavnike tveganja za pojav težav v duševnem zdravju spadajo genetska nagnjenost k določenim motnjam, nekatere osebnostne značilnosti, nezdrav življenjski slog ter stresne izkušnje v zgodnjem otroštvu. Med okoljskimi, ekonomskimi, družbenimi in kulturnimi dejavniki pa so med pomembnejšimi revščina, brezposelnost, socialna izključenost, diskriminacija, stigma, pri-krajšanost in nepravične neenakosti. Tudi hiter način življenja in nerealna pričakovanja okolice lahko negativno vplivajo na duševno zdravje. Vpliv okoliščin je opazen zlasti takrat, kadar neugodne razmere trajajo dlje časa in tako močno vplivajo na naše počutje. Med pomembnimi varovalnimi dejavniki, ki krepijo naše duševno zdravje, so ekonomska in socialna varnost, podporna socialna mreža in varno družinsko okolje, dobro telesno zdravje, pozitivne vrednote, socialne veščine in sposobnost učinkovitega prilagajanja novim okoliščinam ter reševanja problemov. Nadaljevanje v prihodnji številki Klasja. Mateja Kosovel, univ. dipl. psihologinja ZD Ivančna Gorica, Center za krepitev zdravja Šolstvo oktober 2022 18 Na prazgodovinskem dnevu učenci OŠ Stična skupaj z arheologi odkrivajo globoko zakopane ostaline starodavnega mesta Na OŠ Stična zdaj že peto leto učitelji in učiteljice organizirajo prazgodovinski dan, na katerem učenci in učenke spoznavajo Virsko mesto, železnodobno naselbino nad Virom pri Stični. Letos se je ponudila priložnost, da so učenci lahko opazovali arheologe pri delu in se tudi sami preizkusili v izkopavanju predmetov, ki pričajo o bogatem življenju naših prednikov. številka 8 OTttmii V soboto, 10. 9. 2022, se je na Viru pri Stični, natančneje na Turistični kmetiji Grofija, odvijal zdaj že tradicionalni prazgodovinski dan. Bil je namreč izveden že petič. Rdeča nit letošnjih delavnic je bila arheologija in z njim povezano izkopavanje. Sodelujoči so namreč želeli izkoristiti arheološka izkopavanja, ki potekajo na Grofiji zaradi izgradnje kanalizacije. Čeprav je bilo le nekaj dni od začetka pouka, se je na delavnice prijavilo več kot 90 učencev in učenk z OŠ Stična, sodelovalo pa je kar 25 učiteljev in učiteljic. Po jutranji razdelitvi malice pred matično šolo so se udeleženci odpravili peš do Grofije, kjer jih je že čakal glavni arheolog, gospod Sašo Porenta, ki vodi tamkajšnja izkopavanja. Nagovoril je zbrane ter jim predstavil delo arheologov ter tudi najdbe na izkopanem območju: ognjišča, tlake hiš, keramiko, nakit, razne živalske ostanke itd. Učenci so se nato razdelili po 8 delavnicah: arheologi, restavratorji, rokodelska delavnica z lončarji, izdelovanje nakita, bojevniške igre, novinarji, mar-kacisti, nekateri pa so se s tablicami podali na virtualno pustolovščino po Virskem mestu. Delavnice so vodili učitelji in učiteljice OŠ Stična, k nam pa je prišla tudi zunanja sodelavka, arheologinja in restavratorka Katja Uršič. Dogodek ni pritegnil le osnovnošolcev in njihovih učiteljev. Na ogled so prišli tudi mimoidoči, ki so z zanimanjem opazovali raziskovalnega duha mladih in starih. Kljub deževnemu petku se je v soboto pokazalo sonce in naredil se je prekrasen, topel, a hkrati svež dan. Vsi udeleženci so neizmerno uživali v ustvarjanju, raziskovanju in urjenju v posameznih veščinah. Zagotovo so tega dne raziskovalci in naključni obiskovalci spoznali, kako zgodovinsko bogat je naš šolski okoliš. Zapisali: učenki Gaja Plešnik in Tjaša Kastelic iz 6. bVG Mentorica: Andreja Robek Perpar, prof. Mednarodna izmenjava z Realschule Hirschaid V ponedeljek, 3. oktobra, smo učenci Osnovne šole Stična, Srednje šole Josipa Jurčiča, Osnovne šole Zagradec in podružnične šole Višnja Gora v sklopu mednarodne izmenjave skupaj z našimi učitelji nemškega jezika v popoldanskih urah pred Osnovno šolo Stična pričakali 20 učencev Realschule Hirschaid. Po kratkem nagovoru učiteljev, predstavitvi programa izmenjave in skupinskem fotografiranju smo se odpravili k našim družinam. Torek je bil dan za celodnevni izlet. Najprej smo se ustavili v Lipici, kjer nam je vodička Viktorija pokazala novi in stari del posestva ter nam predstavila zgodovino kobilarne. Nato nas je pot vodila na morje. Najprej smo si ogledali Piran, kjer smo pojedli izvrstno kosilo - dunajski zrezek, pomfrit in sladoled. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, raziskovali smo ulice Pirana in zavili v nekaj trgovin s spominki. Pot smo peš nadaljevali proti Portorožu, kjer smo prijetno utrujeni namočili noge v morje in se okrepčali s sladoledom. Po celodnevnem izletu smo doma utrujeni popadali v postelje. V sredo so se nam nemški učenci iz Hirschaida pridružili pri pouku, po treh šolskih urah pa smo se odpravili na sprejem k županu gospodu Dušanu Strnadu. Obisk smo obeležili s skupno fotografijo, potem pa nas je avtobus odpeljal proti prestolnici. Najprej smo obiskali Hišo Evropske unije, kjer so nam pripravili kratko predavanje o zgodovini Evropske unije in njenem delovanju ter demokraciji. Predstavitev je potekala v angleškem jeziku, sledil pa je zabaven kviz, kjer smo lahko preizkusili svoje znanje. Kasneje smo se sprehodili ob Ljubljanici in si ogledali Tromostovje, Prešernov trg in spomenik našemu velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu, tržnico, Robbov vodnjak in Mestno hišo, Šuštarski most ter Narodno in univerzitetno knjižnico, se sprehodili čez park Zvezda in odšli na kosilo v McDonalds. Prosti čas smo izkoristili za obisk knjigarne, sprehod po trgovinah in prvo merico kostanja. Skupno druženje smo zaključili nekoliko prej in večer preživeli z družinami. V četrtek zjutraj smo se zbrali v Srednji šoli Josipa Jurčiča, kjer smo imeli delavnice. Lahko smo izbrali med delavnico na računalniku, kjer smo učenci naredili čudovite videoposnetke o naši izmenjavi, ali pa med delavnico, na kateri smo izdelovali plakate, ki bodo kasneje na ogled na vseh štirih šolah v naši občini, ki so sodelovale pri izmenjavi. Po delavnicah smo se odpeljali v Zagradec in si ogledali šolo. Pot smo nadaljevali v Višnjo Goro in obiskali Hišo kranjske čebele, kjer smo se ob koncu posladkali s sladkimi medenjaki. Po ogledu podružnične šole v Višnji Gori smo tam pojedli še kosilo in se vrnili v Ivančno Gorico. Četrtkovo popoldne je bilo namenjeno prostemu preživljanju časa s prijatelji in družinami. Nekateri so priložnost izkoristili za sprehod v naravi, igro bowlinga in obisk Woopa. Prišel je petek in z njim čas za slovo. Po kratkem nagovoru učiteljev smo se objeli in pomahali prijateljem, ki so Ivančno Gorico in Slovenijo zapustili polni prijetnih spominov. Vesela sem, da sem imela priložnost sodelovati v mednarodni izmenjavi in tako dobila neprecenljivo izkušnjo, ki mi bo tako kot vsem ostalim ostala v trajnem spominu. Tara Moretti, 9. c, OŠ Stična A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Šolstvo 19 OŠ Stična z mobilnostjo Erasmus+ v Mednarodna Ljubljana v korak s sodobno tehnologijo Zelo rada raziskujem in odkrivam nove stvari. V zadnjem času me navdušuje raziskovanje novih IKT in raba teh pri pouku. Kar je dobro, ker mi nikoli ni dolgčas in ljudje radi poslušajo o novostih. Včasih sem zato tudi naporna, ker silim poslušalce v razmišljanje o spremembah. Nekaj od teh lastnosti je bilo vseeno dovolj pozitivnih, da sem si konec avgusta zaslužila enotedensko izobraževanje na Portugalskem preko programa Erasmus+. Izobraževanje je bilo v originalu naslovljeno ICT and Free Web Tools in Education. Pod vodstvom izkušenega strokovnjaka Rui Baltazarja in strokovnjakov, ki jih je vključil v delavnice, smo spoznavali nove dimenzije izobraževanja, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Gotovo so bile najboljspektakularne delavnice, ki so predstavljale uporabo poudarjene resničnosti (angl. augmented reality) v izobraževanju. Predstavljate si, da kamero telefona usmeriš na risbico, ki oživi, postane tridimenzionalna, skoči predte, se s teboj pogovarja in se nate odziva. Če gre za dinozavra, je simpatično, če pa gre za ves sončni sistem z zvezdami in planeti, pa doživiš vesolje skoraj tako kot pravi astronavt. Spoznali smo delo s tistimi Google aplikacijami, ki omogočajo med-predmetno povezovanje in projektno učenje. Tema te delavnice je odlično ponazorila princip šole, ki jo vodi napreden portugalski ravnatelj, ki pravi, da učitelji na njegovi šoli ne poučujejo. Namesto tega tujih jezikih učenci različnih starostnih skupin med seboj sodelujejo in raziskujejo v sklopu posameznega projekta in tako postanejo nadpovprečno uspešni na številnih področjih. Ker sem učiteljica tujega jezika, mi je bilo fascinantno spoznati principe digitalnega razmišljanja in programerskih tehnik, ki jih razgledan učitelj lahko pri kateremkoli predmetu prenese na učence. Pri tem uporaba tehnologije niti ni nepogrešljiva. Z novimi znanji in pogledi sem okužila (pa tudi utrudila) številne sodelavce, ki bodo vsaj delček novosti vpletli v svoje delo. Vprašala sem se, če je bilo pri vsej tej tehnologiji izobraževanje resnično potrebno izvesti v živo v tujini ali bi bilo morda enako učinkovito, če Planinski pohod učencev OŠ Stična in OŠ Zagradec na Polhograjsko Grmado Četrto septembrsko soboto se je 68 učenk in učencev planinskega krožka OŠ Stična in OŠ Zagradec z mentoricami Tanjo Črnivec, Darjo Bregar, Tončko Rajer, Eriko Smrke in Maruško Pust, tremi učiteljicami ter izkušeno ekipo planinskih vodnikov PD Polž odpravilo na 1. planinski pohod na Grmado (898 m), ki se nahaja v osrčju Polhograjskega hribovja. Že med vožnjo z avtobusom mimo Ljubljane do Polhovega Gradca smo izvedeli, da ima to naselje svoje zemljepisno ime po mali drevesni živali - polhu. Pot smo začeli v Polhovem Gradcu in ugibali, kateri okoliški hrib je naša Grmada, ki jo bomo osvojili in po možnosti v gozdu videli kakšnega polha. Po dveh urah hoje skozi gozd po stezi, delno tudi grebenu, se nam je odprl razgled proti Tošču, Svetemu Jakobu s cerkvico, Ljubljanski kotlini s Krimom in planotami, ki se raztezajo proti Notranjski. Žal Kamniško-Savinjskih Alp z vrhovi zaradi oblačnega vremena nismo videli. Na vrhu Grmade pa nas ni čakala koča. Posedli smo se po klopcah, skalah in pomalicali dobrote iz nahrbtnika. Mentorice so pri razgledni plošči, kjer je tudi vpisna skrinja z žigom, ožigosale planinske knjižice. Naredili smo skupno fotografijo in čakal nas je še drugi del poti, spust v dolino mimo Turistične kmetije Gonte. Ugibali smo, kje so polhi, so se že odpravili na dolgo zimsko spanje? Dobili smo odgovor, da je polh nočna žival, da dan prespi v zemeljski luknji, v drevesnem duplu, celo na V ponedeljek, 19. 9. 2022, smo po pouku ob 13:30 imeli prve delavnice. Tam smo si naredili zapiske, s katerimi smo si nato pomagali pri opisu Ljubljane. bi se dobili prek videokonference. Izobraževanje na daljavo je priročno in učinkovito. Vendar se na daljavo udeleženci tečaja, velika skupina učiteljev iz petih različnih evropskih držav, nikakor ne bi pristno povezali. Zaradi skupnega druženja na tečaju smo izmenjali številne delovne izkušnje, pristope, nazore in primere dobrih praks. Tudi po koncu tečaja ohranjamo stike, strokovno skupaj rastemo in to prenašamo v svoje delovno okolje. Hvala požrtvovalnima sodelavcema, Katji in Igorju, ki se ukvarjata z zapleteno organizacijo Erasmus+ izobraževanj in tako skrbita, da gre OŠ Stična v korak z Evropo. Blanka Karanjac, učiteljica angleščine na OŠ Stična Dva dni kasneje smo se dobili pred šolo in nato šli skupaj do železniške postaje, nekateri pa so prišli že kar tja. Ker je vlak imel malo zamude, smo šli na sladoled. Nato smo odšli nazaj do železniške postaje in odšli. Mimogrede se je vlak ustavil še v Višnji Gori in tam so prišli še učenci iz PŠ Višnja Gora. Ko smo prišli z vlakom v Ljubljano, so nam tam učitelji dali navodila in nato smo se odpravili vsak v svojo smer. Ustavili smo se na Kongresnem trgu, Prešernovem trgu, Tromostovju, Šuštarskem mostu, pri Robovem vodnjaku in mestni hiši ter občudovali razgled na grad. Na vsaki lokaciji smo se ustavili in v angleščini opisali določene znamenitosti, vmes pa smo povprašali še tujce različne stvari o Sloveniji, nato pa še vse posneli. Na koncu smo zasluženo odšli še jest. Večina jih je odšla v McDonalds. Nato smo se dobili na Prešernovem trgu in odšli nazaj na postajo, kjer smo počakali vlak. Z vlakom smo se odpeljali domov. Posnetke, ki smo jih posneli, smo predali knjižničarju, iz katerih bo naredil kratek filmček. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu, saj smo se ob zabavnih trenutkih veliko naučili. Ob spoznavanju Ljubljane smo hkrati izpopolnili tudi svoje znanje angleškega in nemškega jezika. Lejla Mohar in Lana Lalič, 7. a Tudi Novo mesto smo preplavili s tujimi jeziki Za dan jezikov smo imeli učenci 8. razredov matične OŠ Stična in podružnične šole v Višnji Gori možnost udeležbe na ekskurziji v Novem mestu. V ponedeljek, 19. 9. 2022, smo učenci, ki smo se prijavili na delavnico za dan jezikov, ostali po pouku v šoli na delavnici, namenjeni pripravi predstavitev. Imeli smo približno dve šolski uri časa, da si po skupinah razdelimo in naredimo predstavitve o novomeških znamenitostih. Naučiti smo se jih morali na pamet do četrtka. podstrehi hiš. Pri turistični kmetiji pa nam je prijazna domačinka potešila željo in nam razkazala domače kunce. Pot nas je vodila v dolino do potoka, kjer smo videli, kako visoka je bila voda le teden dni nazaj. Videli smo tudi ostanke zemeljskega plazu, ko je del pobočja zdrsel na cesto. Preživeli smo zanimiv dan, se nau-žili svežega zraka, stkali nove prijateljske vezi in okrepili stare ter ponovno ozavestili, koliko lepot skriva naša Slovenija. Hvala vsem vodnikom PD Polž, ki so poskrbeli za varnost, organizacijo in vodenje. In na koncu še to. O polhih je zanimivo zgodbo napisal naš pisatelj Josip Jurčič z naslovom Jesenska noč med slovenskimi polharji. Ingrid Boljka Štaudohar V četrtek, 22. 9. 2022, smo se ob 13.50 zbrali na železniški postaji in se razdelili po skupinah. Ob 14.10 smo se z vlakom odpeljali v Novo mesto. Ko smo prispeli na železniško postajo v Novem mestu, smo se odpravili do Glavnega trga, ki je bil naša zbirna točka. Na voljo smo imeli eno uro časa, da gremo po znamenitostih v Novem mestu. Obiskali smo na primer Knjižnico Mirana Jarca, Kandijski most, reko Krko, Šmihelski most, Kapiteljsko cerkev, Hišo Božidarja Jakca, rotovž, Dolenjski muzej, kip Leona Štuklja, Anton Podbevšek teater, Breg, Športno-rekreacij-ski center Loka, avtobusno postajo, Jakčev dom, vodnjak na Glavnem trgu in še nekaj drugih znamenitosti. S telefonom smo posneli naše predstavitve o posameznih znamenitostih in turistom postavili nekaj vprašanj. Skoraj nam je zmanjkalo časa za vse. Po eni uri smo se spet zbrali na trgu in skupaj odšli na sprehod po Novem mestu. Sprehodili smo se čez Kettejev drevored in šli v McDonalds na popoldansko malico. Malo smo morali pohiteti, saj nas je čas že priganjal. Na hitro smo odšli do železniške postaje in tam ugotovili, da bo vlak 10 min zamujal. V tem času so nam učitelji še razdelili listke, na katere smo v nekaj stavkih napisali svoje mnenje o tem dnevu. Vožnja nazaj je bila sproščena, veliko smo se pogovarjali in smejali. Starši so nas ob približno 19.30 prišli iskat na železniško postajo in tako se je končal naš izlet. Julija Cunja, 8. razred Šolstvo oktober 2022 številka 8 20 Čebelarski krožek na Krki v 9. leto delovanja OTttmii Čebelarski krožek na Osnovni šoli Zagradec in podružnični osnovni šoli na Krki se nadaljuje že v 9. leto svojega delovanja. Letos se je v krožek vpisalo več kot dvajset šolarjev od 1. do 5. razreda. Krožek že vsa leta vodim s pomočjo somentorice učiteljice Mateje Jere Grmek in gospodarja učnega čebelnjaka Marko-vič Tončka. Prvi dan smo se s krožkarji spoznali, kot mentor sem se predstavil, nato pa še vsak od novincev. Letos se nam je priključilo kar pet novih krožkarjev prvošolcev. V eni prvih učnih ur smo odšli do našega novega učnega čebelnjaka, oddaljenega le nekajmetrov od šole. Tu smo si ogledali notranjost čebelnjaka, panje čebel in ob odprtem panju v živo opazovali čebele in poslušali njihovo brenčanje. Mali ljubitelji čebelic so bili navdušeni, ko smo pomerjali zaščitne čebelarske obleke in klobuke, Tako opremljeni smo se korajžno postavili pred čebelnjak ter varno opazovali izletavanje čebel in ugotavljali, kaj prinašajo v svojih koških, ko se vračajo v panj. Prav nobenega stra- hu ni bilo videti iz iskrivih očk znotraj zaščitnega pajčolana, Ob učnem čebelnjaku so si ogledali medoviti vrt in sadno drevje, ki v cvetočem obdobju nudi hrano čebelicam. Ogled smo nadaljevali v Čukovini, kjer je ČD Krka in Zagradec postavilo malo razstavo starih domovanj čebel, orodja ter čebeljih proizvodov. Krožek poteka ob ponedeljkih v podaljšanem bivanju. V naslednjih mesecih načrtujemo po programu Čebelarske zveze naslednje teme: • Zgodovina bivališč čebel ter vrste bivališč • Razvojne stopnje od jajčeca do čebel ter življenje čebel v panju • Spoznavanje čebelje družine in posebnosti posameznega člana • Razvojne stopnje čebel in njihova opravila v posameznih obdobjih • Prezimovanje čebel in čebelar-jeva opravila preko zime • Pomembnost čebel pri opraše-vanju ter njihovi proizvodi Pridobljeno znanje bomo obnavljali z izpolnjevanjem vprašalnika iz de- SREDNJEŠOLSKI ŠPORT Odlični dosežki naših dijakinj in dijakov na ekipnem atletskem področnem tekmovanju 22. 9. je v Novem mestu potekalo ekipno atletsko prvenstvo srednjih šol dolenjske regije. Dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so osvojile ekipno peto mesto, dijaki pa šesto. Predvsem so se izkazali z odličnim pristopom, borbenostjo in moštvenim duhom. lovnega zvezka in kvizom, da pa ne bi bilo preveč dolgočasno, bomo znanje utrjevali z igricami kot so vislice in male sive celice. Na krožku pa ni pomembno samo nabiranje teoretičnega znanja, bolj se krožkarji veselijo delavnic kot so zbijanje lesenih okvirčkov za sate ter vtiskanje voščenih satnih podlog. Najbolj razburljivo pa je samo delo v čebelnjaku, ko krožkarji pridejo v stik s čebelami, seveda varni v zaščitnih oblekah ali samo z ogledom preko steklene stene v čebelnjaku. Izdelovali bomo tudi voščene figurice obeskov za božične smreki-ce in sveče iz čebeljega voska. Krožkarji bodo aktivno sodelovali tudi pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, pri predstavitvah na čebelarski ulici v Ivančni Gorici in drugih predstavitvah, ki jih organizira občina in drugi lokalni prireditelji, Načrtujemo tudi obisk čebelarskega muzeja in sedeža čebelarske zveze Slovenije v Lukovici. V sklopu predstavitve čebelarstva smo krožkarje sredi septembra popeljali na čudovito urejeno čebelarstvo Rogelj na Osredku nad Stično. Navdušeno so si ogledovali velike lepo poslikane čebelnjake. V največjem smo si ogledali tudi notranjost, kjer nam je gospodar Rogelj predstavil sam čebelnjak ter posebno prirejene panje in krmljenje čebel za zimo. Posebnost so dihalne naprave za apiterapijo, kjer se iz panja vdihavajo zdravilni hlapi z mi- krodelci čebeljih pridelkov, medu, propolisa, cvetnega prahu, voska in čebeljega strupa. Na ta način se učinkovito zdravi težave z dihali, sinusi, pljučnimi boleznimi, alergij in stresa. Ugodno vpliva tudi na človekovo psihofizično počutje. Za to dejavnost je čebelarstvo prejelo celo certifikat odličnosti. Nadaljevali smo z ogledom zelo lepo urejenega medovitega vrta okrog čebelnjakov, kjer je posajena cela vrsta medovitih rastlin tako, da imajo čebele hrano v neposredni bližini. Na okoliških njivah pa se je bohotila cvetoča ajda. Izredno zanimanje krožkarjev pa je bil opazovalni panj, kjer so od blizu opazovali kako čebele gradijo satje. Za zaključek nas je gospodar Janez pogostil s sladkimi rogljički in ja- bolčnim sokom. Ob sproščenem obujanju vtisov so krožkarji kar tekmovali o izražanju navdušenja nad opazovalnim panjem, napajalnikom z vodo, dvigalom v čebelnjaku. Nasmejalo nas je tudi navdušenje krožkarjev nad api «aperitivom«. Ko smo se vračali, je bilo v avtobusu veselo razpoloženje, polno lepih in sladkih vtisov. Nadaljevanje čebelarskega krožka v deveto šolsko leto na krški podružnični osnovni šoli je bil za krožkar-je in mene kot mentorja zelo spodbuden in se skupaj veselimo novih spoznanjo čebelarstvu in naravi. Spoznavanje narave in njeno varovanje ter ohranjanje čim bolj čiste in neokrnjene pa je osnovno sporočilo delovanja čebelarskega krožka. mentor Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec Manj svečk za manj grobov »Manj svečk za manj grobov« je ekološko-humanitarna akcija, katere namen je združevati ekološki namen zmanjševanja uporabe plastike za spomin na naše umrle s humanitarno pomočjo, ki rešuje življenja. Zbrana sredstva s področja naših S posamičnimi rezultati so se še posebej izkazali: 2. mesto - Aleksander Kuzmanovič v suvanju krogle 4. mesto: Taja Kastelic v skoku v višino 5. mesto: Nina Bregar v skoku v daljino 5. mesto: Živa Batis v teku na 1000 metrov 5. mesto- Lan Grbac v teku na 100 metrov 6. mesto: Meta Zupančič v teku na 400 metrov 6. mesto: Nal Roš Omahen v skoku v daljino 6. mesto: štafeta dijakinj v teku 4x100 metrov (Maruša Jurjevčič, Trina Bizjak, Urška Strahinič in Nina Bregar) 6. mesto- štafeta dijakov v teku 4x100 metrov ( Lan Grbac, Tone Hočevar, Nal Roš Omahen in Matic Strah) 7. mesto: Jan Kušar v skoku v višino 7. mesto: Aljaž Lampret v teku na 2000 metrov 8. mesto: Pika Vokal v teku na 1000 metrov 9. mesto: Vid Omejec v teku na 1000 metrov 9. mesto: Neža Marinčič v teku na 400 metrov 10. mesto: Maruša Jurjevčič v teku na 100 metrov 10. mesto: Neža Podržaj v teku na 400 metrov 10. mesto: David Perko v suvanju krogle Izkazali so se tudi vsi ostali, ki so prispevali pomemben delež k lepemu ekipnemu dosežku naših dveh ekip: Jana Kramar, Ela Cilenšek, Anastazija Glivar, Ajda Grabrijan, Ema Božič, Lara Zabukovec, Hana Rački, Uroš Valič, Val Zabukovec, Marcel Klemenčič, Tibor Rozina, Lev Verdelj Pal, Gal Kirn, Jože Hočevar, Matic Obrč. Simon Bregar treh občin (Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica) bomo letos namenili trem družinam z invalidnimi otroci. V prvi družini bodo dekletu z zelo hudo obliko multiple skleroze zelo koristile terapije za lajšanje simptomov. Druga, šestčlanska družina, s fantom z okvaro mišic in živčevja zbira sredstva za primerno vozilo, ki bi ji pomagala prevažati najmlajšega člana, hkrati pa bi tudi celi družini omogočil skupno potovanje. V tretji družini dekle s cerebralno paralizo in nekaj pridruženimi diagnozami prav tako potrebuje terapije za lajšanje simptomov. V družini je več otrok, oče pa je imel leta 2017 težko nesrečo pri delu. Zbrana sredstva bodo preko grosupeljskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije enakovredno predana družinam z namenom pokritja njihovih nujnih potreb. Upajmo, da nam uspe z zbranimi sredstvi pokriti velik delež stroškov za vsako družino. Prepričani smo, da nam bo skupaj uspelo uresničiti zastavljeni cilj. Bodite zraven. Prostovoljci Študentskega kluba Groš vas bomo čakali na stojnicah na pokopališčih Resje (Grosuplje) in Šmarje - Sap v nedeljo, 30. 10., ponedeljek, 31. 10. in torek, 1. 11. 2021, ter Vidmu in Šentvidu pri Stični v ponedeljek, 31. 10. in to- rek, 1. 11. 2021. Prostovoljci bomo tudi na voljo za podrobnejše informacije. V zameno za dar boste prejeli za- stavico sočutja, ki jo lahko pustite na grobu. Lovro Trilar in David Tomažin A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Šolstvo 21 Groševci smo vstopili v novo študijsko leto Z mesecem oktobrom smo Z mesecem oktobrom smo tudi študentje vstopili v novo študijsko leto 2022/23 in se tako pridružili dijakom, ki so to storili že v septembru. Novo šolsko/študijsko leto pomeni tudi nov vpis v ŠK GROŠ, kar smo otvorili z vpisnim dogodkom, imenovanim Vpisn'ca, ki je potekal v petek 30. 9. 2022, v prostorih našega kluba na Industrijski cesti 1G v Grosuplju. Dogodek je bil namenjen privabljanju novih članov, ponovnem vpisu že obstoječih Groševcev ter predvsem druženju, pletenju novih poznanstvem in prijateljskih vezi. Za dobro voljo je poskrbel stand up komik Željko Čakarevic, znan pod umetniškim imenom Željudin. Po smehu so sledili še glasbeni ritmi, za katere je bila odgovorna skupina Zmelkoow. Vpisi so se nadaljevali tudi v tednu od 10. do 14. oktobra, ko smo v občinskih središčih organizirali vpisne stojnice. Zakaj se sploh splača postati član Študentskega kluba GROŠ? Zato, ker naši člani ob vpisu dobijo kup daril, od majčke do pi- tudi študentje vstopili v novo sarniškega materiala, poleg tega pa imajo kup ugodnosti, kot so brezplačen tisk, brezplačna članarina v Mestni knjižnici Grosuplje, cenejša mesečna karta v fitnesu, popust na sezonsko MTB vinjeto v parku Cu-karca, popust pri izdelavi diplomskih/magistrskih nalog, brezplačen pregled vida in popust pri nakupu novih očal pri optiki Markelj. Ob vseh teh ugodnostih pa organiziramo vrsto različnih dogodkov, ki so dostopni po brezplačni ali cenejši ceni. Druženje ob koncu tedna ostaja še vedno naša stalnica. Tako je v petek, 7. 10. potekalo druženje v eni bolj priljubljeno obarvani tematiki - pub kviz, kjer so se tričlanske skupine pomerile v splošnem znanju, zmagovalno titulo pa je osvojila ekipa Kmečke Žolne. V šolskem letu 2022/23 se bomo družili tudi na malo drugačen način. Študentski klub GROŠ bo v luči medgeneracij-skega sodelovanja gostil niz pogovornih srečanj s pogovorno skupino Medgeneracijskega društva Tromo- študijsko leto 2022/23 in se tako pridružili dijakom, ki so to storili že v septembru. 4 ÖPOS fjA; Hi stovje, ki je del Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. Skupino bo vodila prostovoljka Vida Trilar, univ. dipl. pedagoginja in profesorica sociologije, v sodelovanju s članico ŠK GROŠ Nežo Androjna. Srečanja bodo potekala vsak drugi četrtek ob 17.30 v prostorih Študentskega kluba GROŠ. Vljudno vabljeni, da se srečanjem pridružite vsi upokojenci, ki si želite navezovanja stikov, druženja in medsebojne podpore. Nastopil je tudi čas za že tradicionalni projekt Manj svečk za manj grobov, pri katerem sodelujemo tudi člani Študentskega kluba Groš. Akcija bo tudi letos, tako kot vedno, potekala 31. oktobra in 1. novembra. Projekt je humanitarno - ekološke narave, pri katerem se zbirajo denarna sredstva za omogočanje lažjega življenja tistim, ki to zares potrebujejo. Hkrati je to projekt, ki spodbuja manjšo uporabo plastičnih sveč za enkratno uporabo. Za več informacij smo vam na voljo v času uradnih ur, te se še vedno ostajajo v ustaljenih terminih, in sicer: v Grosuplju ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. O vsem aktualnem dogajanju pa obveščamo preko naših socialnih omrežij, Face-booka in Instagrama, zato vas lepo vabimo k spremljanju le-teh. I Facebook: GROŠ študentski klub I Instagram: @sk.gros I spletna stran: www.klub-gros.si Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Strokovni center Višnja Gora na Jamboree-ju v Belgiji V mesecu septembru se je skupina petih mladostnikov in dveh vzgojiteljev Strokovnega centra Višnja gora udeležilo mednarodnega dogodka Jamboree v mestu Kortrijk, v Belgiji. Dogodka se je udeležilo več kot 100 mladostnikov starih od 14 do 18 let, ki so prišli iz 7-ih različnih držav. Tema Jamboree-ja pa je bila »prosti čas«. Na potovanje smo se odpravili v nedeljo, 18. 9. 2022, tekom popoldneva. Ker je bila pot zelo dolga, smo pot do Belgije razdelili na dva dela. Po prvem delu, osem ur vožnje, smo se ustavili v Stuttgartu, kjer smo tudi prenočili. Naslednji dan pa smo nadaljevali še z osem urno vožnjo in prišli do cilja, Kortrijk. Jamboree je potekal na lokaciji, ki macije o poteku dneva. Torek je bil naj je naslednji dan prav tako čakal se imenuje De Warande, center za mlade. Nahajal se je nekoliko od mestnega središča, v naravi. Tu smo tudi prenočili štiri noči. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju z ostalimi skupinami. Vsaka skupina je morala oblikovati svojo zastavo in jo ob ognju tudi predstavila. Vsako jutro, po zajtrku, nas je skupaj na eno mesto povezala glasba. Ko smo se zbrali, smo dobili infor- športno obarvan dan. Imeli smo tekmovanje v različnih športnih aktivnostih, in sicer med dvema ognjema, napihljiv grad, lokostrelstvo, namizni nogomet in napihljive žoge. Kot skupina smo sodelovali, se bodrili, si dajali napotke. Zvečer pa smo imeli »silent disco«, kjer smo skupaj zaplesali in se zabavali. Vseeno smo odšli pravočasno spat, saj športno obarvan dan. V sredo smo s kolesi odšli na 40 minut oddaljeno lokacijo, in sicer do adrenalinskega parka. Tam so nas razdelili v različne skupine. V krožnem procesu smo menjavali različne aktivnosti - »down hill«, zipline, plezanje, plezanje skozi nizke ovire in vse skupine izkusile vse aktivnosti. Tekom dneva so mladostniki navezali nova prijateljstva in poznanstva. Premagali različne strahove in dokazali, da marsikaj zmorejo. Zvečer smo se s kolesi odpravili v center mesta, kjer smo si ogledali film pod zvezdami. Naš zadnji dan je bil zelo pester. Na voljo smo imeli različne aktivnosti. Dekleta so se udeležila delavnice Grafiti, kjer smo se na stene učili risati grafite. Fantje pa so se udeležili delavnice VR-games, kjer so govorili o različnih video igrah. Popoldne smo imeli še več različnih dejavnosti - hip hop, kaligrafija, boks, breakdancing, afrikanski ples, skejtanje, joga, igra z ognjem, samoobramba. Mladostniki so imeli širok nabor različnih aktivnosti, kjer so lahko pokazali svoje talente ali pa pridobili nova znanja in ideje, kako lahko koristno preživijo prosti čas. Zvečer smo se s kolesi odpravili do bližje kmetije, kjer smo imeli zaključek. Tekom Jamboree-ja, je deloval tudi Radio Jamboree, kjer so se mladostniki lahko spoznali kako radio deluje, napovedovali in vodili radijsko postajo. Na zadnjem večeru smo se srečali tudi s tremi učiteljicami, zaposlenimi v Strokovnem centru Višnja gora, ki so se udeležile simpozija, ki je sočasno potekal v mestu Kortrijk. V petek smo se zgodaj zjutraj odpravili domov, saj nas je čakala dolga pot do Slovenije. Iz Belgije smo odšli z bogato izkušnjo, novimi prijateljstvi. Predvsem pa smo dobili nove ideje kako lahko izkoristimo prosti čas. Zapisala: Pija Florjančič 22 Kultura oktober 2022 številka 8 OTttlMj Ohcet na Dolenjskem V jubilejnem letu 2022 se je 1. oktobra v prenovljenem domu kulture v Šentvidu pri Stični dogajala prireditev OHCET NA DOLENJSKEM v izvedbi KD Vidovo. 10 let Folklorne skupine Vidovo - veterani, 30 let Folklorne skupine Vidovo in 30 let gledališča Vidovo so bili dovolj velik razlog za praznovanje. Po pozdravnem govoru predsednika KS Šentvid pri Stični Silva Praznika se je začel odvijati program, ki je obudil spomin na stare običaje, ki so se dogajali ob ohceti v naših krajih. Večer smo začeli Veterani s plesom, ki se imenuje ABRAHAM. S kratkimi skeči smo prikazali, kaj se je dogajalo na predvečer ohceti pri ženinu in nevesti, kako se dogovarja za doto in pripravlja balo, vmes pa so zaplesali tudi najmlajši člani Otroške folklorne skupine Vidovo in popestrili večer. Na dan poroke smo videli, kako pride ženin po nevesto, kako se izkaže pri šrangi, nato prihod na nevestin dom in sama ohcet se začne. Seveda brez maškar oz. tako imenovane kamele ni šlo, saj se je moral ženin pošteno odrezati, da je kupil kamelo. Vmes je zaplesala folklorna skupina in dogajanje na odru je zares spominjalo na pravo ohcet. Ob koncu je zbrane nagovoril še župan Dušan Strnad in podelil vsem trem jubilejnim skupinam spominske kovance občine Ivančna Gorica. V imenu Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti - izpostava Ivančna Gorica je Simona Zorko podelila posameznim članom folklornih skupin Maroltove značke, gledališč-nikom pa Linhartove značke, za dolgoletno delo na tem področju. Ob koncu se je predsednik KD Vidovo Franjo Čuček zahvalil vsem nastopajočim in vsem zaželel še naprej prijeten večer, ter da se tudi v prihodnosti vidimo ob podobnih dogodkih. KD Vidovo prenaša izročilo in ohranja kulturno dediščino, kajti le tako bomo znali ohraniti svojo identiteto, jezik in kulturo. Posebna zahvala pa tudi Nuši Čuček in Nataši Hribar za scenarij in režijo prireditve. Janko Jelenčič, KD Vidovo Prejemniki Maroltovih in Linhartovih priznanj in značk Nesnovna kulturna dediščina živi v različnih oblikah, ena od njih so tudi odrske postavitve. Ob praznovanju 30-letnice gledališke in folklorne skupine ter 10-letnice veteranske folklorne skupine KD Vidovo so skupine in posamezniki prejeli priznanja, značke in odličja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Maroltova priznanja in značke JSKD podeljuje za ustvarjalno in presežno delo na področju ljubiteljske folklore, ljudskega izročila, skrbi za kulturno dediščino, ustvarjalno in poustvar-jalno delo v folklorni dejavnosti. Maroltova značka je jubilejna značka sklada, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje v ljubiteljski folklori. BRONASTO MAROLTOVO ZNAČKO IN PRIZNANJA za več kot pet let delovanja na področju folklore so prejeli: MAJDA ERJAVEC, URŠKA LAVRIH, AMALIJA ZUPANČIČ, ALBINA PODOBNIK, TOMAŽ ŠTRUS, JAN AHČIN,TIM KASTREVC, JANA PRIMC, ŽIGA JOŽE ŠTRUS, UROŠ KA-STREVC, TANJA TRLEP. SREBRNO MAROLTOVO ZNAČKO IN PRIZNANJA za več kot deset let delovanja na področju folklore so prejeli: MARIJA BAJC, ANTON ČERNIVEC, ROZI ČERNIVEC, NADA STEPIC, MARIJA ŽURGA, MARTA OKORN, ANDREJ KLEMENČIČ, ANTON RESNIK, VILMA RESNIK, EMILJAN ŠEME, FRANJO ČUČEK, ANICA ČUČEK, JANKO JELENČIČ, TILKA JELENČIČ, BOJANA DOLŠI-NA, BOŠTJAN GORIŠEK, ANA ZVONAR, KATARINA DREMELJ, SLAVKO DREMELJ, LARIA CUNK PERKLJIČ. ZLATO MAROLTOVO ZNAČKO IN PRIZNANJE za več kot petnajst let delovanja na področju folklore je prejela VERONIKA VIRANT. Linhartova priznanja in značke se podeljujejo za ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v gledališkem in odrskem delu. Linhartova značka je jubilejna značka sklada, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje v ljubiteljskem gledališču in v lutkovni dejavnosti. BRONASTO LINHARTOVO ZNAČKO IN PRIZNANJE za več kot pet let delovanja na področju gledališča so prejeli: ALINA CUNK PERKLJIČ, ANA KOTAR, DOMEN ZUPANČIČ, DAŠA LARIA PERKLJIČ. ZLATO LINHARTOVO ZNAČKO za več kot petnajst let delovanja na področju gledališča pa je prejela MARIJA ZAMAN. Častno Linhartovo in častno Maroltovo značko JSKD podeljuje za 30 let aktivnega, ustvarjalnega, predanega dela v folklorni in gledališki dejavnosti. Za razvijanje kulture v lokalnem okolju in širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Prejeli so jo trije člani družine Čuček za velik življenjski prispevek znotraj ljubiteljske kulture. Za srčno in predano delo se skromno priklanjam in čestitam Nataši Hribar, Nuši Čuček in Franju Čučku ter vam želim še veliko lepih let znotraj Kulturnega društva Vidovo. Jubilejni priznanji za 30 let prodornega delovanja in ustvarjanja sta prejeli tudi odrasla gledališka in odrasla folklorna skupina KD Vidovo. Simona Zorko, JSKD OI Ivančna Gorica Vabilo na drugi koncert Območne revije odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, petek, 21. oktober 2022, ob 19. uri. Po letu 2019 se bomo prvič ponovno srečali na območni reviji JSKD OI Ivančna Gorica in podprli pevke in pevce v njihovem delovanju. Nastopilo bo devet pevskih zasedb iz Ivančne Gorica in Grosuplja. Strokovno spremljanje revije je v letošnjem letu prevzel g. Sebastjan Vrhovec. Vabimo vas k obisku prireditve, obeta se nam lep pevski program in večer. JSKD OI Ivančna Gorica Prijetno domače Občina Ivančna Gorica Kulturno društvo Ambrus Likovna sekcija Ambrus 56, 1303 Zagradec www.kd-ambrus.si in Marjeta Baša, unikatna oblikovalka Vas prijazno vabijo k vpisu na VIKEND DELAVNICO z glino ZA OTROKE IN ODRASLE Vikend delavnico bomo organizirali v likovni učilnici kulturnega doma v Ambrusu, v soboto, 29. 10. 2022, in v nedeljo, 30. 10. 2022, od 10. do 12. ure. Izdelovali bomo glinene angelčke, ki jih nameravamo uporabiti za obdaritev starejših za novo leto. Udeležba je brezplačna, ker bo stroške delavnice krilo društvo in Krajevna skupnost Ambrus. Zaradi samega načina dela je število udeležencev omejeno, zato se je na delavnico potrebno prijaviti na tel. 041/938-558 ali na e-mail: marjeta.basa@gmail.com. Ves potreben material dobite na sami delavnici. Predznanje ni potrebno. Vabljeni k vpisu. A Sobrače (O) oktober 2022 številka 8 Kultura 23 V čarobnem svetu metuljev V mesecu oktobru, ko se procesi v naravi upočasnjujejo in pripravljajo na zimski čas, nas v kavarni v Hiši kranjske čebele razveseljuje pogled na živo-pisani svet metuljev. Raznolika paleta barv, neverjetne kombinacije vzorcev, ki jih je narava ustvarila na metuljevih krilih pritegnejo našo pozornost kjerkoli jih zagledamo. V naravi pogosto ni dovolj časa, da si jih podrobneje pogledamo. A v naši kavarni si lahko ob skodelici kave ogledate roso na metuljevih krilih, dlačice na njihovih telesih, rilček pri sesanju medičine. Avtor razstave, p. Branko Petauer, menih iz Cistercijanskega samostana v Stični, je v svoj fotografski objektiv ujel metulje, ki bivajo v Sloveniji. V razstavni galeriji v kavarni je predstavljenih le nekaj del iz sicer avtorjevega obsežnega fotografskega opusa. Pater Branko je izredno zanimiv človek s slikovitim besediščem in širokim spektrom zanimanja za naravo, ki jo z navdušenjem skuša ujeti v njenih dragocenih trenutkih. Metulji so postavljeni v dih je-majoče kompozicije, ki se skladajo tako prostorsko kot tudi barvno. Za izvedbo takšne fotografije ni dovolj le čas, temveč tudi velika mera potrpežljivosti in natančnosti. Kako nastajajo veličastne fotografije, smo izvedeli več od avtorja samega na slovesnem odprtju razstave, ki je potekala v predavalnici v Hiši kranjske čebele. Prireditev je pripravila in nadvse spretno povezovala Petra Peunik Okorn. Sprva je izrekla dobrodošlico vsem zbranim, nato pa predala besedo direktorici zavoda ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica, Maji Lampret. Z besedami zadovoljstva je pozdravila novo razstavo z naslovom »Čarobni svet metuljev« ter čestitala p. Branku za njegovo izjemno delo. Pohvali in čestitkam se je pridružil tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Prisrčnemu p. Branku Petauerju so zbrani prisluhnili zelo pozorno, saj nam je opisal, kako poteka dan poln priprav na fotografiranje. Maja Lampret mu je predala simbolično darilo. Petra Peunik Okorn je predstavila avtorjevo življenje in delo ter vse skupaj zaokrožila s pesmijo Dragice Šteh »Kako se rodi metulj?«. Čudovita izbira pesmi izjemno plodne ustvarjalke je pobožala vse zbrane, saj nas je spomnila, kako krhko je naše življenje, kakor metuljeva krila in kako dragocen je naš čas. Za glasbeno spremljavo na citrah je poskrbela talentirana Julija Koritnik, za katero bomo zagotovo še slišali v prihodnje. Odprtja razstave so se udeležili številni avtorjevi prijatelji ter tudi naši prijatelji iz pobratene občine Hirschaid - župan Klaus Homann z ženo Christine Homann. Po odprtju je sledila še pogostitev in ogled razstavljenih del v kavarni. Vabljeni tudi vi, da si ogledate metulje, ki so velikokrat manj poznani po njihovi pomembni vlogi opra-ševalcev. Izredno zanimiv je njihov življenjski krogotok, velikokrat povezan z določenimi rastlinami, ki v naravi vse bolj izginjajo. In posledično izginjajo tudi metulji. Oglejte si velerilca, ki je nočni metulj, a je vendarle dejaven tudi podnevi. Zagotovo ste ga že opazili, saj njegov let spominja na kolibrija. In tudi lisar vam bo znan po njegovem čr-no-belem vzorcu, ki spominja na šahovnico. V ljudskem izročilu tako ne preseneča njegovo ime - šahovnica. Kaj pa bi znali prepoznati citrončka? Velikokrat je zmotno zamenjan za cekinčka. Samčki ci-trončkov so živo - rumene barve, samičke so svetlejše, medtem, ko so cekinčki večinoma oranžne barve. In kako prečudovit je jadralec. Le kateremu metulju je podoben? Metulji so zelo pomembni indikatorji v kakšnem okolju živimo. Skupaj z medonosno čebelo in ostalimi divjimi opraševalci imajo preko opraševanja pomemben prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti in zagotavljanju prehrambne varnosti. Naj bo njihov svet še naprej čaroben in z njihovo pomočjo tudi naše življenje. Tekst in fotografije: Petra Špehar Podčrtan glasbeni večer V Stični običajno ne gostujejo zvezdniki klasične glasbe. Večino jih posrka bližnja ljubljanska kulturna srenja. In vendar se je čudovit večer klasične glasbe odvil v dvorani Župnijskega doma Stična v sredo, 21. septembra 2022. Nastopili sta prepričljiva mlada flav- tistka Katarina Zvonar ter izkušena pianistka Andreja Kosmač. Občinstvo je bilo nad njunim vodenjem večera navdušeno. Kaj ne bi bilo, saj smo doživeli dovršeno izvedbo slogovno ter interpretativno zares uravnoteženega in raznolikega nabora skladb. Kot je bilo moč prebrati v napovedniku občinske spletne strani, je šlo za »razgiban program, preplet romantičnih in sodobnejših del«. In res, umetnici sta se na odru tako glasbeno kot tudi drugače povsem vživeli v svoji vlogi. Solistka nam je ob dobesedni soigri klavirja postregla z zanimivimi opisi in bleščečimi izvedbami. Morje barv Odelette (op. 162) impresionističnega mojstra Saint-Saensa se je skoraj neopazno prelilo v Dohnanyi-jevo Arijo (op. 48). Sledilo je moderno delo Smeh Saraje skladatelja Guillaumea Connessona, v katerem sta glasbenici poskrbeli za osupljivo zvočno zlitje. Poleg skladbe Cha-conne za solo flavto (op. 107) Karg--Elerta velja posebej izpostaviti še Schumannove Tri romance (op. 94), v katerih smo lahko z užitkom spremljali izjemne zvočne preobrazbe flavte in klavirja. Glasbeni večer se je zaključil v bravuroznem slogu Taf-fanelove Fantazije Mignon, kar je iz občinstva izvabilo nemalo vzklikov občudovanja in seveda obvezen dodatek nastopajočih. Katarina Zvonar je s poukom flavte začela na Glasbeni šoli Grosuplje pri profesorici Nikolini Kovač in že v rosnih letih dosegala zavidljive uspehe. Svoje znanje že tri leta zelo uspešno nadgrajuje na glasbeni akademiji na Dunaju. Močan vpliv nanjo je imel profesor Ting-Wei, trenutno pa se izobražuje v razredu profesorja Walterja Auerja, prvega projektov v bodoče ter še večjo vidnost in odmevnost znotraj naše skupnosti! Besedilo: Robert Petrič in Nikolina Kovač (za Glasbeno šolo Grosuplje) Foto: Robert Petrič flavtista dunajske filharmonije. Rezultat je jasno viden v zreli in suvereni odrski drži ter občuteni in izdelani interpretaciji skladb. Lahko si je predstavljati, kako izpolnjeno je srce učiteljice ob poslušanju sijajnega nastopa svoje nekdanje učenke, ki ji je kot deklici pomagala narediti prve korake v glasbi. Pravijo, da se sanje najpogosteje začnejo z učiteljem, ki verjame vate, ki vidi dlje kot ti sam in vztraja pri tem, da postaneš najboljši, kar moreš. To se je pri Katarini uresničilo. Katarino smo vprašali, kaj misli o svoji izbiri poklica in kaj ji je omogočil študij v tujini: »Biti glasbenik ni podobno nobenem drugem poklicu, niti ga ne vidim kot poklic, je bolj življenjski slog. Ves čas smo obkroženi z glasbo. Če nismo zaprti v sobi, kjer preživljamo ure s svojim inštrumentom, poslušamo koncerte, beremo o skladateljih, v času študija pa smo še posebej aktivni v različnih komornih zasedbah, orkestrih in drugih projektih. Imeti možnost študirati v evropski prestolnici klasične glasbe je zato še toliko bolj posebno, saj omogoča tudi reden obisk koncertov svetovnega glasbenega vrha, ki pa je študentom izredno dostopen. Dunaj je prav tako zgodovinsko pomembno mesto, skorajna vsaki ulici lahko najdemo obeležja delovanja največjih skladateljev kot so Beethoven, R. Strauss, Mozart, Haydn ... Študij v tujini pa seveda širi obzorja na marsikaterem drugem področju, sprva že tuj jezik, spoznavanje drugih kultur in ljudi, kot tudi odkrivanje in premikanje osebnostnih mej ter iskanje svojega individualnega izraza in prostora v družbi.« Besede, ob katerih marsikoga tak poklic zamika, kajne? Dogodek v organizaciji Zveze kulturnih društev in občine Ivančna Gorica pod sloganom Prijetno domače smo torej upravičeno podčrtali, z željo, da k podpori visoke kulture ob nepogrešljivih mecenih pristopimo prav vsi, tako ustvarjalci kot navdušenci. Na čim več tovrstnih OTROŠKI A60NMA Ivančna Gorica ZOZZ Na potep s pravljičnimi junaki Sobota, 22.10.2022, ob io.oo Kulturni dom Šentvid pri Stični Lutkovna predstava OBISK Lutkovno gledališče Ljubljana Sobota, 19. 11. 2022, ob io.oo Kulturni dom Stična Igrana predstava MEDVEDEK PU Gledališče Hiška Vstopnice v prodaji uro pred predstavo. Cena posamezne vstopnice je 8 evrov. INFORMACIJE zkd.ivancnagorica@gmail.com www.zkd.prijetnodomace.si A *: S 'S- 24 Kultura oktober 2022 številka 8 OTttlMj Kratke iz knjižnice Ivancna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Ul. II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 01/78 69 802, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica https://www.instagram.com/knjiznicaivancnagorica/ Biblos DOMOZNANSKA BRALNA ZNAČKA BEREMO DOMAČE je letos potekala že tretjič. Zaključila se bo s podelitvijo bralnih priznanj in nagrad 16. novembra. Veseli smo lepega odziva bralcev in že najavljamo, da se bo (s kar nekaj novimi knjižnimi naslovi) v novi sezoni branje domačih knjig uradno začelo 8. februarja 2023. Več informacij na: 01 78 78 121 (Roman). ŠAH V KNJIŽNICI Od septembra se v knjižnici ob petkih (od 17. do 19. ure) odvijajo zanimiva šahovska srečanja za otroke in odrasle, ki jih vodi Damjan Lesjak, šahist I. kategorije. Trenutno je skupina polna, lahko pa se še prijavite kot rezerva, če bo kdo odpovedal. Informacije na: 01 78 78 121 (Roman). RAZSTAVE so stalnica v naši knjižnici. Del poletja in septembra so bile na ogled slike Valentine Ljubotina, članice Društva likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični, v oktobru in novembru pa si lahko ogledate razstavo Možgane na pašo, na kateri se predstavljata Petra Medvešek in Sabina Omahen, ki se slikanja učita pri Katarini Vidmar. SVETLOBA ŽIVLJENJA JE MOČNEJŠA OD TEME je bil naslov septembrskega literarno-glasbenega večera, na katerem se je z novo pesniško zbirko Dotik predstavila slepa pesnica in glasbenica Mirjana Šernek. Večer je moderiral pisatelj in fotograf Franci Zorko. URE PRAVLJIC v knjižnici so to sezono že v polnem teku, potekajo dvakrat mesečno, vedno ob 17. uri. V tednu otroka smo jih začeli s pravljico ob kamišibaju, ura pravljic bo še 20. oktobra (pripeljite otroke, stare od 6 do 9 let), naslednji mesec pa se ob pravljicah srečamo 7. novembra (ob kamišibaju, za otroke od 3. do 5. leta) in 17. novembra (za otroke od 6. do 9. leta). KNJIŽNA IN KNJIŽNIČNA VZGOJA je ena od nalog splošne knjižnice, ki jo knjižničarji jemljemo zelo resno. V teh jesenskih dneh smo sprejeli že kar nekaj skupin vr-tčevskih otrok in jih popeljali v svet knjig in zgodb, v prihodnjih mesecih se obeta še več tovrstnih obiskov. PAKETNIK, ki že stoji pred našo knjižnico, bo prinesel možnost, da boste gradivo lahko prevzemali popolnoma neodvisno od našega delovnega časa. Trenutno še ni v uporabi, saj čakamo še programsko opremo. Spremljajte nas na Facebooku, Instagramu in naši spletni strani, tam bomo najprej objavili, kdaj ga lahko začnete uporabljati. Vsekakor nova pridobitev ne pomeni, da niste dobrodošli pri izposojevalnem pultu. Kot piše že v uvodu, je to le dodatna možnost. Mirjana Sernek Otvoritev razstave Možgane na pašo SVETOVNI DAN PALIATIVNE IN HOSPIC OSKRBE (letos 8. oktobra) je potekal pod geslom »Celimo srca in družbo«. Dobro je vedeti, da imamo v čitalnici v prvem nadstropju kotiček s posebnimi zbirkami, kjer poleg gradiva o žalovanju najdete še knjige o demenci, o preprečevanju nasilja in o odvisnosti od elektronskih naprav. TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC bo letos potekal od 14. do 18. novembra in takrat bo zelo pestro tudi pri nas. V torek, 15. novembra, bomo organizirali prvo srečanje s seniorji, za katere bomo pozneje pripravili tudi individualna srečanja, kjer jih bomo učili uporabe Cobissa, Biblosa, knjigoma-ta ... Naslednji dan, 16. novembra, ob 18. bo zaključek letošnjega projekta Beremo domače, v četrtek, 17. novembra, ob 17. pa bodo na uri pravljic na svoj račun prišli še najmlajši. Ob prazniku splošnih knjižnic boste imeli v petek, 18. novembra, možnost, da se brezplačno včlanite v našo knjižnico. DEVETTISOČEGA ČLANA naše knjižnice smo vpisali sredi oktobra, kar nas navdaja z velikim ponosom in optimizmom, saj je to dokaz, da je knjižnica v lokalnem okolju prepoznana kot potrebna in zaželena. Vabimo vas, da nas čim večkrat obiščete! Otvoritev razstave Valentine Ljubotina A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 25 Ob zaključku projekta »Srečava se v knjižnici«: »Knjižnica ni prostor za izbrane, ampak za vse občane.« To jesen se je z uspešnim črpanjem vseh sredstev za projekt »Srečava se v knjižnici«, s katerim smo s partnerico Občino Ivančna Gorica in izdatno pomočjo županske ekipe ter občinske uprave kandidirali v letu 2018, projekt tudi zaključili. V načrtu smo imeli velike socialne učinke, vključevanje mladih in drugih ranljivih skupin in sicer tako, da bi literarne večere, razstave in glasbeno-poetična srečanja organizirali in izpeljali z mladimi oz. jih opolnomočili, da to lahko v knjižničnem ali svojem okolju izvajajo samostojno. Toda začetek in tri četrtine projekta je zaznamovala korona. Kar se je sicer na začetku zdelo usodno za projekt, se je kmalu izkazalo za ravno obratno. Ker smo bili v času korone vsi ranljivi, je projekt, namenjen ranljivosti, dobil zagon v inovativnih rešitvah, s katerimi smo povezovali ljudi v težkih časih in ohranjali knjižnico na zemljevidu obstoja. V prvem delu projekta smo se pripravili nanj z ureditvijo terase za knjižnico v prireditveni prostor (z ograjo). Tja smo napeljali električno napeljavo (ozvočenje, ogrevanje, luč) na voljo je premični oder, tudi še po koncu projekta so nam ostali projektor, platno, računalnik. Prav tu smo v času korone lahko v varnih pogojih izvajali otvoritve uličnih razstav ipd. V knjižnici smo lahko prvič v taki meri lahko poskrbeli tudi za promocijske materiale, še posebej pa smo se razveselili nove sodelavke Janje Ambrožič. Za promocijske materiale smo za vas izbrali vrečke, majice, čokola-dice, bralne kazalke in lutko Palčka Bralčka z navodili za uporabo in palčkovimi kazalkami. Vrečke so nam prišle prav v času brezzstične-ga dostavljanja knjig pred knjižnico in pripravljanju knjižnih paketov »Bralni srečelov«. Napis »Srečava se v knjižnici« je v tem položaju izpadel še posebej posrečen in na svoj način smo se res povezovali in srečevali vsaj na ta način. Sokrajane z vrečkami še sedaj lahko srečujemo v javnosti, mi verjamemo, da deluje tudi na vašo zavest. Z majicami smo opremili mlade, ki smo jih v prvem delu operacije tudi izobraževali. Pri vsaki prireditvi so jih prejeli sodelujoči, najožji mladi sodelavci pa so za delo na terenu dobili tudi »hoo-die«. Tudi mlade s tem napisom na majici še srečujemo, predvsem smo želeli premagati vaš prvi strah pred vstopom v knjižnico. Ker je bilo kar nekajprireditev posnetih za televizijo, so nam še kako prišle prav. Knjižnica ni prostor za izbrane, ampak za vse. Napis in grafiko (obrazi s trupom iz knjig) si je zamislila in oblikovala akademska slikarka Joanna Zajac, prav tako je za izdelavo izrisala lutko Palčka Bralčka, ki so ga izdelali na Kitajskem. Kot rečeno, smo mlade najprej povabili na izobraževanje, v katerem naj bi pridobili znanja za samostojno organiziranje in vodenje prireditev. Izobraževanja smo vodili Stanka Hrastelj, Carmen L. Oven, Janja Am-brožič, Samo Rugelj in jaz. Žal smo se morali srečevati na daljavo ali v varnih pogojih (na terasi knjižnice ipd.), še eno srečanje pa se bo zato v živo izvedlo v tem mesecu v soor-ganizaciji Študentskega kluba Groš. Presenečeni smo bili, saj je bilo že na prvem srečanju 30 prisotnih slušateljev, veliko jih je tako ali drugače do konca ostala z nami. V prvi fazi projekta smo skupaj že izvedli prvi literarni večer, takrat še v živo, a že z maskami in z razmikom med stoli. Izkazalo se je, da mlade zanima ekologija, prvo srečanje je bilo na temo knjige Boštjana Vi-demška »Plan B«, ki je bila izbrana za knjigo leta, že naslednje srečanje s pisateljem Lucijanom Zalokarjem pa smo izvedli na daljavo, in sicer smo dogajanje z mladimi prestavili na televizijo. Dogajanje je bilo posneto v knjižnici. Tudi kasneje smo vas z dogajanjem v knjižnici veliko seznanjali preko Vašega kanala. Prav tako smo se morali znajti pri razstavah, kjer smo slike in fotografije razstavljali ulično, glasbeno-re-citacijske dogodke pa smo izvajali po šolah, kjer so z odprtimi rokami sprejeli veselje, ki smo ga prinašali v težkih časih. V tem času smo imeli tudi otvoritev Drabove spominske sobe, mladi so posneli tudi dokumentarni film o Antonu Drabu. Od literarnih dogodkov naj omenimo še predstavitev naše izdaje Jurčičeve »Pripovedke o beli kači« z Marušo Pušnik, srečanje s Sovretovo nagrajenko za prevajanje, Tatjano Jamnik in veliko literarno slavnost ob zaključku Jurčičevega leta na Muljavi s predstavitvijo nove Jurčičeve biografije s pisateljico Urško Perenič in Bernardo Žarn. Kar lepa bera literarnih večerov za čas korone, večino smo vendarle izvedli v času, ko so veljali sproščeni ukrepi, torej v živo. Bilo pa je več televizijskih otvoritev uličnih likovnih in fotografskih razstav z mladimi in sicer: razstava Tadeja Straha »Uglaševanje tišine«, Kristine Klemenčič »Staroverec, ne pogan, Eve Rojec »Študije za pop mange, Damijane Bijek »Razstava likovnih del Male šole likovne umetnosti: Matija Jama«. V času korone smo se ob snemanjih teh dogodkov na varen način z mladimi vendarle srečevali, zabavali in preganjali depresivno občutje, mnogokrat sem kot domačinka še ob večerih ob osvetljenih knjižničnih oknih lahko opazovala sprehajalce, ki so si ogledovali razstave. Verjamemo, da so bile to takrat svetle lučke, opomnik, da kultura med ljudmi še živi. Niti na starejše nismo pozabili, članice našega likovnega društva so se izkazale z razstavo »Jurčičeve podobe«, ki so si jo domačini lahko družinsko lahko ogledovali še ves mesec ob vodstvu Milke Gruden, takoj ob prvi sprostitvi pa smo se veselili koron-ske razstave Manje Čamernik. Ob vseh dogodkih smo z mladimi sestavljali tudi kulturne programe, ki so jih tudi vodili, navdušili so nas glasbeni nastop, ki so spremljali dogajanje, kot denimo rock zasedba Ingritt Schuller, kitarist Matej Krajnc z izvajanjem Boba Dylana in slovenskih popevk, citrarka Tanja Zupan, naših solo pevcev in violinistov pod taktirko Glasbene šole Grosuplje: Ivančna Gorica, naši Fo-ksnerji, naša Nina Pušlar, Sten Vilar, Jure Tori, Ditka in drugi. Večino teh nastopov še vedno lahko najdete na spletu (www.gro.sik.si: Srečava se v knjižnici). Že kmalu smo ugotovili, da lahko marsikaj izvedemo tudi na prostem in v šolah, zavodih, pa tudi, da je kulturna produkcija tako zdesetkana, da moramo nekaj storiti v to smer. Dijake v SŠ Josipa Jurčiča smo s Študentskim klubom in srednješolkami, ki so tačas že posta- le naše moderatorke, obiskali kar pred šolo. Ditka je izvajala Lainšč-kove pesmi, bil je lep, sončen dan, korona tisto urico ni obstajala, tudi Aleš Šteger in Jure Tori sta naredila performans, ki so mu gimnazijci ploskali stoje. Ob tem smo srednješolce vpisovali v knjižnico in v klub, ter tako mrežili in se »srečevali« tudi med korono. Medtem ko so izposojo ovirali predpisi, smo mi delali temelje za knjižnico po koroni. Nekje v drugi polovici izvajanja projekta pa smo na kriznem sestanku (teh je bilo kar dosti) dogovorili, da moramo nekaj storiti tudi za družine in šolarje, ki so se v tem obdobju izkazali za najbolj ranljive in to je bil vendar projekt, namenjen ranljivim. Na pomoč smo poklicali animatorja Stena Vilarja in z njegovo animatorsko in igralsko pomočjo s knjižnimi junaki in Palčkom Bralč-kom (tudi sponzorsko) organizirali 7 obiskov šol in VVZ Višnja Gora, 2 festivala in dve zunanji prireditvi za družine. Vse skupaj smo zaključili z Velikim festivalom, kjer smo v enem dnevu vpisali mesečni dotok novih članov. V mislih pa so že rasli veliki, večdnevni festivali v naslednjih letih in še posebej, ko bo zrasla nova knjižnica. Velika je bila predvsem udeležba pravljičnega dogajanja pred srednjo šolo za družine, kjer smo zapolnili stopnice, seveda z nujno distanco in maskami, a vendarle. Udeležba na zunanjih dogodkih je potrdila nujnost dogodkov za družine. Zelo je uspel tudi Veliki festival po koroni pred knjižnico. Seveda smo na vseh teh dogodkih delali z vsebinami o branju, za branje in tudi to morajo predvsem prakticirati družine. Zdaj je že vsem jasno, da zasloni otroke zasvojijo v taki meri kot heroin in da nas rešuje le klasično branje, saj se tu odvijajo drugačni miselni procesi. Posebej nam je ostal v spominu obisk v VVZ Višnja Gora, saj so tam doma večje skrbi, ki pa smo jih uspeli premagati pri večini dijakov. Naj omenimo še posebno zgodbo in sicer lutke Palčka bralčka. Te smo zasnovali kot pomoč pri branju in tako smo jih v času projekta razdelili za promocijo branja oz. za delo z otroki po šolah, kar veliko jih je romalo tudi na domove. V tem času je Založba Anima založila izid knjige »Palček Bralček raste s knjigo«, tako smo ob lutki podarili še knjigo. Gre za to, da otroci s starši skupaj berejo Palčku Bralčku, ki živi od tega, da posluša zgodbice, pesmi itd. Dobili smo nešteto pozitivnih odzivov, tam zunaj imamo sedaj kar 500 pomočnikov, med korono smo prejemali fotografije, kako otroci berejo palčku. Če niste med tistimi, ki so ga dobili, si ga lahko izposodite v knjižnici in mu berete, sicer pa si berite med sabo, na glas. Ugasnimo televizorje, računalnike, naj bo to posvečen družinski čas. Zakajta pogled nazaj, ta evalva-cija? Ker je bila to krasna SKUPNA izkušnja, ker smo s skupnostjo med korono lahko ohranili povezanost in ker se je po koroni pokazalo, da ste se vrnili v knjižnico, da so bile počitniške dejavnosti letos spet polne otrok in ker se statistika spet nagiba k tisti v letu 2019. In pa, ker upamo, da bo knjižnica še naprej kraj srečevanj, literarnih, s knjigo povezanih dogodkov ter, če sem lahko malo osebna, tudi zato, ker predajam vodenje knjižnice (predvsem zaradi dovolj delovnih let) ter si tudi kot krajanka, Ivančanka, želim močne knjižnice na dobrih temeljih še naprej. Ivančna Gorica je center občine, veliko pričakujemo od Kul-turno-upravnega centra, ki naj bi sledil v nadaljevanju in kjer naj bi proaktivni način delovanja, kot smo ga prakticirali v projektu in tekom let (kjer lahko sodelujemo res vsi) še vedno odmeval. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim v projektu, predvsem sodelavki Janji Ambrožič in ostalim sodelavcem, sedanjemu županstvu, županu Dušanu Strnadu, ki nas je izzval h kandidaturi na LAs in na izobraževanja, občinski in knjižnični upravi, mladim, šolam, zavodom, glasbeni šoli, društvom, gostujočim, staršem, ki skrbite za otroke z bralno vzgojo, pa vsem vam, ki ostajamo povezani na ta - kulturen način. Država bralcev bi bila namreč (dokazano) - normalna država. Srečava se - v knjižnici . Ksenija Medved, vodja projekta Šport oktober 2022 številka 8 26 Uspešno izpeljan 2. Ivankin tek v Ivančni Gorici Letos je v sklopu praznovanja dneva slovenskega športa in evropskega tedna športa pri amfiteatru Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica potekal 2. Ivankin tek. Športno rekreativno prireditev sta pripravila Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica. Pri prireditvi, ki je bil tudi velik organizacijski zalogaj, je sodeloval tudi domačin in ultramaratonec Toni Vencelj iz Šentvida pri Stični, ki je poskrbel tudi za trasiranje poti od šolskega centra do Stične in nazaj. Več kot 130 tekačev vseh starostnih kategorij se je najprej podalo na 12 km in 5 km dolgo traso, za tem pa so sledili še starti mlajših tekmovalcev na 1,5 km (netekmo-valno), 1000 m, 600 m, 300 m in 100 m. Krajših razdalj so se udeležili predvsem osnovnošolski otroci iz Osnovne šole Stična in OŠ Fer-da Vesela Šentvid pri Stični, nekaj predšolskih otrok in člani športnih klubov iz občine Ivančna Gorica. Absolutna zmagovalca na najdaljši progi sta postala Šuligoj Klemen (4Endurance) in domačinka Katja Kegl Vencelj (ŠK Tektonik). Zmagovalca na 5 km dolgi poti pa sta postala Miklič Benjamin in Zupančič Mateja. V imenu organizatorjev je zbrane nagovoril podžupan Tomaž Smole ter najboljšim podelil pokale in medalje. Vsak tekač je prejel tudi spominsko majico in startno številko ter malico iz srednješolske kuhinje. Za varnost udeležencev ob poti so ves čas skrbeli člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica in redarji Medobčinskega redarstva skupne občinske uprave 5G. Prisotni so se lahko ustavili ob stojnici Zdravstvenega doma Ivanč-na Gorica ali se »okrepčali« z domačim pivom Stezičar podjetnika Tonija Venclja. V Ivančni Gorici je potekala Mini olimpijada Olimpijske igre so največji športni dogodek, kjer so zbrani vsi najboljši športniki sveta. Delček teh so pred dnevi doživeli učenci 2. razredov iz osnovnih šol iz občine Ivančna Gorica. T. i. Mini olimpijado sta na prenovljeni umetni travi na nogometnem stadionu v Ivančni Gorici pripravila Zveza športnih organizacij in Olimpijski komite Slovenije. Olimpijski dogodek v Ivančni Gorici je odprl župan Dušan Strnad, ki je mlade športnike in upajmo tudi bodoče olimpijce nagovoril s spodbudnimi besedami. Pridružila sta se mu še udeleženec olimpijskih iger in eden najuspešnejših slovenskih orodnih telovadcev, Mitja Petkovšek ter maskota olimpijskega komiteja Foksi. Po uvodnem protokolu so svoje aktivnosti učencem predstavila naslednja društva in klubi: Teniški klub Talent, Tajski boks Nak Muay, Taekwondo klub Kang, Strelsko društvo Sonja Vesel, Sankukai karate klub Ivančna Gorica, Rokometni klub SVIŠ Ivančna Gorica, Nogometni klub Ivančna Gorica in telovadec Mitja Pet-kovšek. Gašper Stopar ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v občini Ivančna Gorica ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do petka, 25. novembra 2022, na predpisanem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani https://zso.prijetnodoma-ce.si/. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so: Mlajši dečki letnika 2010 in mlajši Mlajše deklice letnika 2010 in mlajše Starejši dečki letnika 2007 in mlajši Starejše deklice letnika 2007 in mlajše Mladinci letnikov 2006, 2005, 2004 in 2003 Mladinke letnikov 2006, 2005, 2004 in 2003 Člani letnika 2002 in starejši Članice letnika 2002 in starejše Najboljša športna ekipa občine Ivančna Gorica Zaslužni športni delavec-delavka Veteran-veteranka Športniki invalidi Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti: - ki so člani društev in klubov iz občine Ivančna Gorica, - vsi vzgojno izobraževalni zavodi v občini Ivančna Gorica, - športniki s stalnim prebivališčem v občini Ivančna Gorica, ki delujejo v društvih in klubih s sedežem zunaj občine Ivančna Gorica. Za najboljšo športno ekipo občine Ivančna Gorica lahko kandidirajo samo ekipe šol, društev oz. klubov, ki so registrirani v občini Ivančna Gorica. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo enega posameznika oz. ekipo! Predlagate lahko tudi športne delavce-delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje) za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v občini Ivančna Gorica, ki delujejo na področju športa vsaj 15 let. Predlog za veterana, veteranko - starostna omejitev 50 let. Predlog ustrezno utemeljite z obrazložitvijo dosežkov za leto 2022 (dosežki, št. tekmovalcev oz. klubov na posamezni tekmi, sodelujoče države, če gre za mednarodno tekmovanje, datum in kraj tekmovanja ...). Naveden naj bo vir, kjer so vsi rezultati preverljivi. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobila jubilejne plakete za 10, 20, 30 .-letno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to z ustrezno obrazložitvijo. A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 27 18. Krevsov tek v športnem duhu prijateljstva in zmagoslavja V soboto, 10. septembra 2022, se je kljub neobetavni vremenski napovedi zbrala na Kriško-polževski planoti živahna množica tekmovalcev in obiskovalcev z različnih koncev Slovenije. Med njimi je bilo 160 tekačev in pohodnikov, od teh kar 105 predšolskih otrok in šolarjev. Udeleženci so dokazali, da so ponosni nasledniki spomina na Višnjana Iva Krevsa - atleta, večkratnega zmagovalca na balkanskih športnih tekmovanjih v teku na dolge proge in udeleženca olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, v čast katerega je poimenovana ta tradicionalna prireditev. Prejemnice in prejemniki pokalov in medalj TEK 300 M - PREDŠOLSKI DEČKI 1. Žan Markovič, PGD Kriška vas 2. Matic Zabukovec, PGD Kriška vas 3. Maksimiljan Bitenc, OŠ Stična Sobotni dan je bil prežet s športnim navdušenjem in pozitivno energijo. Tudi sonce je odgnalo oblake in s toplimi žarki razveselilo organizatorje, obiskovalce in tekmovalce. Organizator te tradicionalne prireditve je Turistično društvo Polževo, ki je tokrat že osemnajstič uspešno pripravilo to odmevno športno prireditev s pomočjo prostovoljcev iz TD Višnja Gora, PGD Kriška vas in hotela Polževo. Na čudoviti prireditveni jasi ob hotelu Polževo, pod mogočno lipo in ob markantnem rdečem šotoru je že navsezgodaj vrvelo v sproščenem delovnem vzdušju. Iz zvočnika pod staro lipo se je razlegala glasba radia Zeleni val. Gospa Marjeta, predsednica TD Višnja Gora, je odlično animirala prisotne in ves čas uspešno vodila celotno prireditev. Vsak je vedel, kaj je njegova naloga. Nobene nervoze, nobene nestrpnosti ni bilo čutiti. Vse je potekalo v mirnem, veselem pričakovanju. Pod rdečim šotorom smo se članice društva pripravljale na sprejemanje prijavljencev za tek, drugi so hiteli pripravljat štart, tretji so se odpravili označevat in nadzorovat tekaške proge. Članica Anica je zbirala pohodnike, da jih popelje na ogled čebelarskega muzeja v Hiši kranjske čebele. Zdravstveni delavki sta pripravili kotiček za merjenje krvnega tlaka pred tekom in po njem. Kuharja in članice so pripravljali vse potrebno, da tekmovalci ne bi ostali lačni in žejni. V kotlu je brbotalo in vabeče dišalo po okusnem golažu. Lepa priročna darila ter lični pokali in medalje so bili pripravljeni. Na malčke sta čakala rdeč starodobni avtomobil z odprto streho in zloščeno motorno kolo s prikolico, da bi jih popeljala naokrog po Kriško-polževski planoti. Kakšno veselo pričakovanje bo to! A brez kulture seveda ne gre! Gospa Marinka je odprla za ogled nedavno obnovljeno prekrasno cerkvico Sv. Duha na Polževem, članice TD Višnja Gora pa so nas na svoji stojnici razveselile z ljubkimi spominki in duhovitim stripom Kozlovska sodba v Višnji Gori. Vse to vrvenje je potekalo pod budnim očesom predsednika Miloša. S svojim značilnim klobučkom in »nonšalantno« hojo je krožil od skupine do skupine, dajal zadnje napotke in preverjal, ali vse poteka po načrtu. Organizacija takšne vseslovenske prireditve zares ni mačji kašelj! Začela se je že veliko pred samim dogodkom. Povezati vse sodelujoče v uigran in zanesljiv tim, poskrbeti in zbrati sponzorska sredstva, brez katerih tako velika prireditev sploh ne bi bila mogoča in organizirati vse ostalo, je veliko delo! Vsak ga ne bi bil zmožen opraviti, priznajmo si! A sposoben ga je bil uresničiti naš predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič v tandemu s svojo življenjsko sopotnico Lijo Šušteršič. S svojo nalezljivo sproščenostjo in vodstvenimi sposobnostmi mu je uspelo tudi tokrat pritegniti k sodelovanju in uigrati odličen tim predanih prostovoljcev, ki je z odliko opravil nalogo! Tudi župan Dušan Strnad, ki se nam je pridružil pri podeljevanju medalj in pokalov, se je strinjal s tem in pohvalil našo prireditev. Vzdušje in zadovoljstvo vseh sta bila popolna! Hvala, gospod Miloš in gospa Lija! In prisrčna hvala vam, spoštovani sodelujoči prostovoljci in sponzorji! Brez vas se ta krasni dogodek ne bi mogel zgoditi! Zapisala: Zvezdana M. Kompara SPONZORJI 18. KREVSOVEGA TEKA 2022 AMSET MACEDONI GROSUPLJE * BAIHU GROSUPLJE * BCA LJUBLJANA * BORUT KRAIGHER LJUBLJANA * BTC LJUBLJANA * ČEBELICA BAR GROSUPLJE * DON DON GROSUPLJE * DUOL LJUBLJANA * ECOPLIN VIŠNJA GORA * ELEKTRO LJUBLJANA * ELVEZ VIŠNJA GORA * EXPRO LJUBLJANA * EXTRALUX LJUBLJANA * FOTO TRAVNIK * GH HOLDING LJUBLJANA * GOSTILNA JELENOV ROG * GOSTILNA KMEČKI HRAM * GOSTILNA OBRŠČAK * slikar JANEZ KASTELIC * JAVNA AGENCIJA RS ZA VARNOST PROMETA * KMEČKI TURIZEM HABJAN * KOALA ŠPORT * KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE * KRAJEVNA SKUPNOST VIŠNJA GORA *LAMAS IVANČNA GORICA * MAGISTRAT INTERNATIONAL LJUBLJANA * MELODIJA MENGEŠ * MERCATOR LJUBLJANA * MESTNA OBČINA LJUBLJANA * MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA * MIZARSTVO VIŽMARJE * OBČINA IVANČNA GORICA * OTZ IVANČNA GORICA * PAN JAN IVANČNA GORICA * PGD KRIŠKA VAS * PLANINSKO DRUŠTVO POLŽ * PUNTI IVANČNA GORICA * RADIO ZELENI VAL * REKON GROSUPLJE * SERVIS IN TRGOVINA ŽS TEKAVČIČ * SHU-LING LIN GROSUPLJE * ŠPORTNA UNIJA SLOVENIJE * ŠPORTNI KLUB POLŽEVO * ŠTEFAN HORVAT VIŠNJA GORA * SUMMUS LJUBLJANA * TRGOVINA IN MESARIJA MAVER * TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE * TURISTIČNO DRUŠTVO KRKA * TURISTIČNO DRUŠTVO VIŠNJA GORA * UNIVERZAL - PESKO-KOP MALO HUDO * VETO GROUP LJUBLJANA * VUČKO IVANČNA GORICA * VULKANIZERSTVO NOSAN VIŠNJA GORA * ZAVAROVALNICA GENERALI * ZAVAROVALNICA TRIGLAV * ZAVOD PRIJETNO DOMAČE * ZD IVANČNA GORICA * ZD IVANČNA GORICA CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA * ZLATARSTVO TADINA IVANČNA GORICA * ŽITO LJUBLJANA * WURTH SLOVENIJA * Q5 TRADE LJUBLJANA* TEK 800 M - MLAJŠI OTROCI (2013-2015) 1. Ožbej Selan, POŠ Notranje Gorice 2. Mark Radoševič, PŠ Višnja Gora 3. Leon Ključevšek, PŠ Višnja Gora TEK - 800 M - STAREJŠI DEČKI (2010-2012) 1. Anže Vidic, OŠ Stična 2. Val Glazar Tamše, PŠ Višnja Gora 3. Jan Kostanjevec, PŠ Višnja Gora TEK 4,4 KM - FANTJE ( 2009 IN STAREJŠI) 1. Jan Dolmovič, ŠD Blanca 2. Lovro Virant, PGD Kriška vas 3. Gal Dolmovič, ŠD Blanca TEK 11 KM - MOŠKI, ABSOLUTNI ČASI 1. Miha Povšič, AK Sevnica 2. Uroš Avgustinčič, UB team 3. Toni Habjan, AD Hitrost Višnja Gora PREDŠOLSKI DEKLICE 1. Liza Ključevšek, PŠ Višnja Gora 2. Manca Selan, POŠ Notranje Gorice 3. Rebeka Erjavec, PS Višnja Gora MLAJŠE DEKLICE (2013-2015) 1. Lucija Jeras, OŠ Stična 2. Ela Dolmovič, ŠD Blanca 3. Nuška Bašar, PŠ Višnja Gora STAREJŠE DEKLICE (2010-2012) 1. Kaja Žnodaršič, PS Višnja Gora 2. Zala Adamlje, OŠ Stična 3. Laura Trček, PŠ Višnja Gora DEKLETA ( 2009 IN STAREJŠE) 1. Pika Vokal 2. Hana Košenina 3. Zoja Taškar, PŠ Višnja Gora ŽENSKE, ABSOLUTNI ČASI 1. Eva Bobnar, DMarathon Novo mesto 2. Alenka Blas 3. Majda Dobravc, DMarathon Novo mesto *** Vse rezultate najdete na spletni strani Pro Time -18. Krevsov tek. Berlinski maraton naše sodelavke Magdalene Butkovič Konec septembra letos je potekal že 48. BMV Berlinski maraton, ki spada med šest največjih t. i. Major maratonov na svetu, kamor sodijo še maratoni v Tokiu, Bostonu, Londonu, Chicagu in New Yorku. Berlinskega maratona se je letos udeležilo 45.527 tekačev iz 157 držav. Od tega 56 iz Slovenije. Med njimi tudi članica uredništva našega časopisa Klasje Magdalena Butkovič. Do cilja je uspešno priteklo 34.879 tekačev, med njimi tudi Magdalena. Letošnjemu berlinskemu maratonu je posebno težo in pomen dal tudi nov svetovni rekord, ki ga je postavil Kenijec Eliud Kipchoge s časom 2 uri, 1 minuta in 9 sekund. Magdalena rekreativno teče približno 15 let. Do sedaj je sodelovala na več polmaratonih-tekih na 21 km. Največkrat v Ljubljani in Radencih. Želja po teku na pravi maratonski razdalji je obstajala, vendar se ji je to zdel (pre)hud tekaški zalogaj za njena leta in glede na njeno dosedanjo tekaško dejavnost. Moža Sama Butkoviča je do sedaj spremljala na 4 velikih »Major« Maratonih: Berlin, New York, Boston, Chicago. Lansko leto sta po moževem tretjem preteče-nem Berlinskem maratonu prišla do ideje (malo za šalo, malo za res), da zamenjata vlogi, torej, da ona teče in on navija. Takoj se je prijavila na njihovi uradni spletni strani. Za udeležbo na Major maratonu moraš imeti seveda dober predhodni rezultat, ki pa ga ni imela. Druga možnost pa je, da te izžrebajo, za kar pa tudi ni veliko možnosti, saj se za žreb prijavi veliko tekačev s celega sveta. Očitno pa je bila njena želja tako velika, da je to pozitivno vplivalo na izid žreba, saj jo je po novem letu presenetilo sporočilo, v katerem je prejela čestitke s stran organizatorjev, da je izžrebana. Tako so sledili meseci priprav. Na začetku manj inten- zivnih, poleti pa, ko se je približeval datum, je šlo pa zares. Večino priprav je opravila v večernih oz. kar nočnih urah, po opravljenih dnevnih obveznostih. In očitno so bile priprave dobre. 25. septembra je uspešno pretekla svoj prvi maraton in kot pravi Magdalena gotovo ne zadnjega, saj je bila to zanjo vrhunska izkušnja. Dokaz, da lahko človek z jasnim ciljem in veliko voljo uspešno premika lastne meje. Iskrene čestitke za ta podvig! Simon Bregar 28 Šport oktober 2022 številka 8 obpilSenMdiO 3Retnaj Mugara OBČINSKA FUTSAL LIGA FC Ivančna Gorica VIP športni studio z ■ ■ ■ mm m "v ■ ■ ■ izjemnim finišem zopet prvaki Sredi letošnje občinske lige jim je le malokdo še pripisal realne možnosti za osvojitev naslova prvaka. Dva prepričljiva poraza proti največjima tekmecema v 7. in 8. krogu letošnje lige in predvsem zanesljive predstave največjega tekmeca - ekipe MSU team so kazale na to, da ekipa, ki je osvojila zadnjih 10 naslovov občinskega prvaka (najprej leta 2012 pod imenom Tyson team Gačnik šport) letos tega ne bo mogla ponoviti. A zgodil se je skoraj neverjeten preobrat. Najprej je v zadnjem spomladanskem krogu ekipa ŠDM Krka odšči-pnila točko vodilni ekipi MSU Team. Nato je dva kroga pred koncem ekipa Fiziokinn z odlično predstavo zadala ekipi MSU Team prvi poraz. To je pomenilo, da ima ekipa FC Iv. Gorica VIP šp. studio (ki je po dveh porazih nato zabeležila same zmage) z zmago v zadnjem krogu proti vodilni ekipi še možnost obraniti zadnjih 10 naslovov občinskega prvaka. In to ji je tudi uspelo- na njihov način, s potrpežljivo igro z vratarjem v polju, so v zadnjem delu tekme (potem ko so že zaostajali z 0:1) odigrali vrhunsko, zmagali s 5 : 1 in osvojili 11. zaporedni naslov prvaka naše občine. Pokalni prvaki- MSU Team, ki so prepričljivo vodili praktično celo letošnjo sezono, bodo tako morali prvi naslov prvaka iskati v naslednji sezoni. Ob tem je treba dodati, da se od ekipe prvakov po dolgih letih igralsko poslavljata legendarna brata Robert in Jože Gačnik. Robert je v naši ligi sodeloval v vseh 28 izvedbah od ustanovitve naprej, Jože je vmes nekaj sezon izpustil zaradi igranja v tujini. V naši ligi sta pustila neizbrisen pečat in dvignila kvaliteto naše lige na zavidljivo visok nivo. Jože in Robert sta naslov občinskega prvaka letos osvojila že 13. zapored, saj sta v letih 2010 in 2011, ko je naslov prvaka osvojila ekipa Mizarstva Trunkelj Krka igrala za to ekipo. Od ustanovitve lige leta 1995 sta igrala tudi za ekipe Bife Škorc, Mizarstvo Trunkelj Krka in Dixi. Z vsemi ekipami sta osvojila kar 18 naslovov občinskih prvakov. Še eno ime je treba posebej omeniti, to je najboljši strelec naše lige Kristijan Čož. Kristijan je bil že leta 2007, ko smo prvič uradno beležili najboljše strelce 2. najboljši v svoji ligi. Takrat je bil najboljši, žal že pokojni, Jernej Hočevar - Nejko iz Ambrusa. Kristijan je bil drugi tudi leta 2008, ko je bil najboljši Danijel Glavič. Prvič je bil Kristijan najboljši strelec lige leta 2009, letos je bil najboljši že enajstič. V tistih redkih letih, ko ni bil prvi med strelci, pa je bil običajno drugi, vse od leta 2007 do danes. Gre za najboljšega strelca v zgodovini naše lige in prav gotovo za enega najboljših igralcev futsala na območju naše občine in tudi širše. Kristijan je igral za ekipe Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo, Dolinox in od leta 2014 pri ekipi večkratnih prvakov. Letos je dosegel kar 30 golov. Drugo mesto med strelci sta si letos razdelila Andrej Ružič (tako kot Kristijan iz ekipe FC Iv. Gorica VIP šp. studio) in Primož Potočar (MSU team) s po 13 goli. Po 11 sta jih dosegla Martin Grošelj (MSU team) in Blaž Hočevar (ŠD Zagradec), 10 jih je dal Mark Lesjak (Samastur). Kristijan Čož, naj strelec lige in vodja lige, Simon Bregar Za ekipo novih in starih prvakov so letos igrali: Jože Gačnik, Robert Gačnik, Kristijan Čož, Robert Glavan, AndrejRužič, Igor Koščak, Tomaž Knep, Jani Hočevar, Franci Kadunc, Robert Potokar, Robert Medved in Dejan Grošelj. V 1. ligi je poleg prvih dveh ekip potrebno izpostaviti še ekipo Fiziokinn, ki je edina premagala ekipi z vrha in bi ob rednem prihajanju najboljših na tekme lahko stopila še korak višje. Pohvaliti je treba tudi ekipi HD City in ŠDM Krka, ki sta že z uvrstitvijo v 1. ligo dosegli lep uspeh. V 2. ligi je zmagala ekipa Bar pri Lili, ki je praviloma krojila vrh 1. lige, a tokrat jim je za tolažbo ostalo 1. mesto v 2. ligi. 2. mesto je osvojila nadarjena ekipa fantov iz Ambru-sa, 3. mesto pa so tudi zasluženo, z odličnim finišem osvojili fantje iz ekipe ŠD Zagradec. Končna lestvica za leto 2022 v 1. ligi: O. t. Zm. Remi Por. Goli + Goli - Razl. Toč. 1. FC Iv. Gorica VIP šp. studio 13 11 0 2 75 21 + 54 2. MSU Team 13 10 1 2 49 23 + 26 31 3. Fiziokinn 13 8 2 3 43 42 + 1 26 4. HD City 13 4 2 7 29 45 - 16 14 5. ŠDM Krka 13 4 1 8 30 44 - 14 13 33 Končna lestvica za leto 2022 v 2. ligi: O. t. Zm. Remi Por. Goli + Goli - Razl. Toč. 1. Bar pri Lili 13 5 4 4 35 33 + 2 19 2. ŠD Ambrus 13 5 3 5 30 33 - 3 18 3. ŠD Zagradec 13 5 1 7 38 41 - 3 16 4. Samastur 13 3 2 8 23 40 - 17 11 5. Avtostoritve Sadar 13 2 0 11 23 53 - 30 6 Simon Bregar Občinski prvaki v futsalu 2022 MSU Team dobil turnir v futsalu za Pokal občine Ivančne Gorica V soboto, 1. oktobra je na Krki, v organizaciji Športnega društva mladih Krka (vodja David Košir) potekalo 3. pokalno tekmovanje za Pokal občine Ivančna Gorica v futsalu. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip: ŠD Ambrus, ŠD Zagradec, ŠDM Krka, FC Iv. Gorica VIP šp. studio, MSU Team in Fiziokinn. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini po tri. Po zanimivih bojih v predtekmovanju so se v obeh polfinalih pomerile sledeče ekipe: FC Iv. Gorica VIP šp. studio : Fiziokinn 3 : 0 MSU Team : ŠDM Krka 5 : 2 Sledila je tekma za 3. mesto. Po streljanju kazenskih strelov je ekipa organizatorjev tekmovanja - ŠDM Krka premagala ekipo Fiziokinn s 6 : 5. Sledila je še zanimiva tekma za pokalnega prvaka občine Ivančna Gorica. V finalu sta nastopili najboljši ekipi zadnjih let, zadnji občinski in pokalni prvaki ter njihovi največji izzivalci. Ekipa FC Iv. Gorica VIP šp. studio je imela možnost tretjič zapored zmagati v pokalnem tekmovanju in odnesti tudi prehodni pokal, a jim tokrat ni uspelo. Finalno tekmo je zasluženo dobila ekipa MSU Team. Rezultat finala: MSU Team : FC Iv. Gorica VIP šp. studio 3 : 2 Končni vrstni red: 1. MSU Team 2. FC Iv. Gorica VIP šp. studio 3. ŠDM Krka 4. Fiziokinn 5.-6. ŠD Zagradec in ŠD Ambrus Za nove pokalne prvake so igrali: Blaž Zupančič- vodja ekipe, Martin Grošelj, Urban Pirnat, Primož Potočar, Marko Gavranič, Miha Mlakar, Marko Koščak, David Glavič in Simon Ostanek. Pokalno tekmovanje smo sicer prvič izvedli v Ambrusu leta 2018 in nato prav tam še leta 2019. Obakrat je zmagala ekipa FC Ivančna Gorica VIP šp. studio. Nato v letih 2020 in 2021 zaradi težav s koronavirusom pokalnega tekmovanja nismo izvedli. Tekme je letos sodil legendarni sodnik, ki je vrsto let sodil tudi v naši občinski ligi: Slavko Randelovic-Šerif. Simon Bregar A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 29 TK Talent turnir 2022 in teniški kamp Tri Kangovke za dveh Umag 2022 uspela! V soboto, 3. 9. 2022, je na igriščih Teniškega kluba Talent v Višnji Gori (Kopališka ulica 27) potekal turnir, ki se ga je udeležilo 20 članov kluba. Prvi dvoboji so se začeli ob 9. uri, dnevno dogajanje pa se je razživelo malo po 10. uri. Vzdušje tekom celotnega dneva je bilo fantastično, poskrbeli smo tudi za hrano in pijačo. Turnir je letos osvojil 15-letni Gašper Matijašič, drugo mesto je pripadlo 14-letnemu Lovru Jurečiču, 3-4 mesto pa sta zasedla predsednik kluba Miha Pušlar in Matjaž Marinčič. To-lažilni turnir in s tem naziv Fighter 2022 si je priboril Miloš Baš. Turnir smo zaključili ob 19. uri, igralci pa so dobro voljo iz turnirja prenesli v klub Fantasy, kjer so se zabavali vse tja do zgodnjih jutranjih ur. Najbolj zagreti člani Teniškega kluba Talent sezone še ne nameravajo zaključiti, saj so se od 16. do 18. 9. 2022 udeležili teniškega kampa v Umagu. Glavni cilj kampa je bilo seveda druženje, so se pa igralci tudi dodobra namučili na teniških treningih, ki so potekali dvakrat dnevno in jih je vodil Iztok Božič, nekdanji igralec in kapetan slovenske teniške reprezentance. Kljub občasnemu dežju so treningi potekali nemoteno, saj so se igralci preselili na pokrita igrišča. Zvečer je sledilo druženje in regeneracija po napornih treningih. Ker so se teniškega kampa letos udeležili le moški predstavniki kluba, bomo v prihodnji sezoni nekajorganizirali tudi za naše članice. V naš klub ste vljudno vabljeni vsi, ki si želite dobre družbe, zabave ter predvsem tenisa. Pridružite se nam lahko tako začetniki kot rekreativni igralci. Novembra smo v Teniškem klubu Talent pripravili tudi novost, to je program športne vadbe za predšolske otroke ŠAMPIJONČKI, ki bo potekal v Grosuplju pod vodstvom naše glavne trenerke Anaye Baš. V primeru velikega povpraševanja se bo program razširili tudi na območje Višnje Gore in Ivančne Gorice. Za vse informacije lahko kontaktira-te: 040 787 875 (Miha Pušlar, predsednik) ali 041 253 016 (Anaya Baš, vodja teniške šole). Anaya Baš tekmovanjih za svetovni pokal v Stockholmu V soboto, 3. 9. 2022, in v nedeljo, 4. 9. 2022, so se tri Kangovke, Neža Ber-den, Lorena Zabukovec in Lara Zabukovec, pomerile s sotekmovalkami na dveh tekmovanjih za svetovni pokal. V soboto so tekmovale na 1st Swden open poomse, v nedeljo pa na 1st European cup poomsae na Švedskem. Tekmovanje Sweden open G2 je bilo letos eno redkih G turnirjev (svetovni pokal) v Evropi, zato je bilo prisotnih zelo veliko število tekmovalcev iz različnih držav. Konkurenca je bila zelo močna in se lahko primerja z nivojem Evropskega prvenstva. Prav tako je bilo tekmovanje 1st European Cup Poomsae, na enakem nivoju kot tekmovanje, ki je potekalo dan prej. Na prvem tekmovanju Sweden open so imela dekleta nekaj treme, kar jim je preprečilo, da bi pokazale svoje najboljše nastope. Tekmovanje je otvorila Lara, saj je tekmovala v prvi skupini mladink (zaradi velikega števila tekmovalk, so jih razdelili v dve skupini). V Larini skupini je tekmovalo 14 tekmovalk. Lara se je uvrstila na 9. mesto, kar žal ni bilo dovolj za napredovanje v naslednji krog. Naslednja je na tatami stopila Lorena. Lorena je v kvalifikacijah pristala na 7 mestu, s čimer se je uvrstila v polfinale. V polfinalu je Lorena zasedla 13. mesto. Neža Berden, se je s tremo še najbolje spopadla, saj med nastopi ni bila tako vidna. Uspešno se je uvrstila v polfinale, kjer je nato zasedla 10. mesto. Naslednji dan so dekleta tekmovala na 1st European cup poomsae, kjer je tekmovanje otvorila Neža. Neža je solidno nastopila. Finalni nastop pa se ji je za las izmuznil, saj je končala na devetem mestu. Prvih osem tekmovalk, pa se je uvrstilo v finale. Nato je s svojim nastopom nadaljevala Lorena. Tudi ona je na drugem tekmovanju že uspešneje obvladovala tremo. Zato je bolje nastopila in se s petim mestom v skupini 14 tekmovalk, uspešno uvrstila v polfinale. Tudi v pol-finalu so ji nastopi kar uspeli, vendar so bile sotekmovalke res na vrhunskem nivoju, zato se ji ni uspelo prebiti v finale. V polfinalu je Lorena zaključila tekmovanje na 11. mestu. Lara je tekmovala v drugi skupini mladink in je v kvalifikacijah pristala na 11. mestu, s čimer se ji ni uspelo prebiti v polfinale. Lara je v zadnjem času najbolj napredovala, vendar zaradi treme, ki je zelo prisotna na tekmovanjih, še ne more pokazati takih nastopov, kot jih je sposobna na treningih. Dekleta so dobila nove, zelo potrebne izkušnje iz večjih tekmovanj, ki so zelo pomembne za njihov nadaljnji razvoj. S tem so otvorila jesensko sezono tekmovanj in želimo jim še veliko uspehov v prihodnje. Inform*! ¡je: T; 041 328 141 ikd Jvi rKnagori ca@£ nu fl, com zkd.pnii?lnnr!oniii:e.si 30 Zahvale oktober 2022 številka 8 sbpi, SsiMdu , Hietnaj Mnljitra Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 87. letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta JOŽEFA ZUPANČIČ Vrh pri Sobračah 5 (6. 7. 1936-20. 8. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo in izvedbo pogreba, pevcem za ganljivo odpete pesmi in gospe Fridi iz cvetličarne Zvonček za žalno cvetje. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu Aljažu Kraševcu za lepo opravljen obred, gospe Cvetki Gorišek in Heleni Adamlje za molitve in govornici Tini Lokar iz Krajevne skupnosti Sobrače za izrečene besede slovesa ter vsem tistim, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nete bo večno ostal. ZAHVALA V 83. letu starosti se je poslovila naša draga žena in mami LUCIJA ŠPENDAL (1940-2022) po domače Dolenčeva Cilka iz Podbukovja pri Krki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, va-ščanom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, za svete maše in dobre namene. Zahvala tudi župniku Dejanu Pavlinu, cvetličarni Jana, pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Jože, sinova Jože in Tone Katerikrat začutim, kako iztezaš roko k meni od drugod. In toplina, ki je bila samo tvoja je za kratek dragocen trenutek spet z menoj. ZAHVALA V 94. letu starosti se je preselil k nebeškemu Očetu naš dragi ata IVAN KOŽELJ po domače Cesarjev ata iz Velikih Vrhov (27. 1. 1929-25. 9. 2022) Za seboj je pustil veliko praznino, ostali pa so lepi spomini. Hvala dragi ata za vso ljubezen. Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za molitveno podporo, za darovane svete maše, darove za dober namen in darovane sveče. Zahvaljujemo se gospodu Dejanu Pavlinu za pogrebno slovo ter pevcem in trobentaču. Hvala pogrebnemu zavodu Novak pri organizaciji pogreba in osebju ZD Ivančna Gorica za pomoč v času bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček) ZAHVALA V 97. letu starosti je za vedno odšel naš dragi ata, dedek, pradedek, stric in tast ALOJZ ŠRAJ iz Hrastovega Dola 10. 12. 1925 - 28. 9. 2022 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše in dober namen ter darovali cvetje in sveče. Iskrena zahvala Zdravstvenem domu Ivančna Gorica za vso nudeno pomoč in topel človeški odnos ter UKC Ljubljana, Infekcijski kliniki za pomoč v zadnjih urah življenja. Iskrena hvala gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen pogreb in pevcem pevskega zbora Prijatelji za ubrano petje. Posebno zahvalo namenjamo vsem gasilkam in gasilcem številnih prostovoljnih gasilskih društev in predstavnikom Občinske gasilske zveze Ivančna Gorica za res številčno udeležbo na pogrebu, Gasilskemu društvu Hrastov Dol pa za postavitev častne straže in lep poslovilni govor. Zahvala tudi pogrebni službi Perpar za opravljene pogrebne storitve. Vsi njegovi Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, sestra, babica in prababica VERONIKA POTREBUJEŠ, roj. smrke 7. 3. 1936 - 20. 7. 2022 iz Zagorice pri Velikem Gabru Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku, šentviškim pevcem, Pogrebnemu zavodu Perpar in ansamblu Gadi za zapeto pesem na njeno željo. Hvala vsem. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustila draga in skrbna mama, babica in sedaj tudi prababica. VERONIKA SINJUR po domače Rogačeva Vera iz Radanje vasi 7 (4. 5. 1936 - 9. 10. 2012) Tvoj odhod nas je pustil v globoki bolečini in žalosti, a v naših srcih še vedno živiš kot najboljša mama. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Slovo pride vedno prekmalu, spomin pa ostane in nikdar ne zbledi. V SPOMIN JANEZ STRMOLE (18. 1. 1947 - 6. 11. 2021) Mineva leto, odkar si brez slovesa za vedno zaprl svoje oči, ostali so le lepi spomini, ki nam jih nihče ne more vzeti. Hvala ti za vse, kar smo v času tvojega življenja lahko delili s tabo. Vsi njegovi Zahvala je pomotoma izpadla pri objavi v septembrski številki Klasja. Hvala za razumevanje. Uredništvo Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučit se živeti brez njega. V SPOMIN ALOJZ ERJAVEC 1948-2002 Jesen je naravi obljubljala zaslužen počitek, z njo pa si k večnemu počitku odšel tudi ti. Letos mineva 20 let, odkar te ni več med nami. Spomin nate ne bo nikoli zbledel. Pogrešamo te. Vsi tvoji A Sobrače ^Šentvi m oktober 2022 številka 8 Gospodarstvo / Kmetijstvo 31 V spomin: Alojz Šraj (1925-2022) Pred kratkim smo se na šentviškem pokopališču poslovili od Alojza Šraja, zaslužnega krajana Krajevne skupnosti Dob in predanega gasilca Prostovoljnega gasilskega društva Hrastov Dol. Alojz Šraj se je rodil 10. decembra 1925 v Hrastovem Dolu. Pri Ban-cerletovih, kot se reče po domače pri Šrajevih, so imeli manjšo kmetijo. Alojzov oče se je poleg kmetije ukvarjal še s kovaštvom, mati pa je bila gospodinja. Alojzu je oče umrl, ko je imel šest let. Skrb za družino in skromno kmetijo je prevzela mati, pomagali pa so ji otroci. Alojz je še kot otrok moral služiti kot pastir in hlapec. V najbolj občutljivih mladostniških letih je doživel tudi vojno. Dobro se je spominjal letalskega napada na Hrastov Dol avgu- sta 1943, ko so Italijani odvrgli na vas več bomb. Tri domačije v vasi so utrpele veliko škodo, med njimi tudi njihova - Šrajeva. Kljub vsem življenjskim preizkušnjah si je po vojni v Hrastovem Dolu uredil družino, se uspel izučiti za kmetijskega tehnika. Do svoje upokojitve je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Stična. Alojz Šraj je vse do zadnjega aktivno spremljal razvoj gasilskega društva v Hrastovem Dolu, v katerega je bil vpet vse od njegove ustanovitve leta 1951, saj je bil med njegovimi glavnimi pobudniki in ustanovitelji. Alojz Sraj med slavnostnim nagovorom v Hrastovem Dolu ob praznovanju 70-letnice delovanja društva. Ob ustanavljanju društva je opravil izjemno organizacijsko in administrativno delo. Prevzel je funkcijo tajnika, ki jo je opravljal vse do leta 2013. Dolgih 62 let! Kar je izjemen dosežek, ne le v občini, temveč v regiji in v državi. Kot gasilec je bil vsestransko dejaven. Bil je celo pobudnik gledališke dejavnosti v društvu. Alojz Šraj je bil aktiven gasilec tudi na ravni občinske gasilske zveze. Bil je član upravnega odbora Občinske gasilske zveze Ivančna Gorica in Občinske gasilske zveze Grosuplje. V svojem dolgoletnem gasilskem stažu je prejel vse stopnje priznanj gasilske zveze in vsa tri odlikovanja občinske gasilske zveze. V lanskem letu je prejel značko za 70 let delovanja v gasilstvu. Alojz Šraj je poleg gasilstva imel veliko zaslug tudi za razvoj Krajevne skupnosti Dob in vasi Hrastovega Dola. Bil je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Krajevne skupnosti Dob in njen prvi predsednik. Kot občinski odbornik je povezal vaščane Hrastovega Dola, da so ustanovili gradbene odbore, s katerimi so udarniško leta 1953 zgradili šolo. V istem letu so do vasi napeljali še elektriko. V letih 19541959 so zgradili cestni odsek Dob - Hrastov Dol. V letih 1971-1979 pa še odsek od Hrastovega Dola do Lučarjevega Kala. Alojz je opravil vse organizacijsko in administrativno delo. S svojim neutrudnim prostovoljnim delom, znanjem in vodstvenimi sposobnostmi je tako pomembno prispeval k izboljšanju življenjskih pogojev, ne le krajanov Hrastovega Dola, temveč tudi krajanov Rdečega Kala, Trnovice in Lučarjevega Kala. Za svoj prispevek k razvoju kraja in prepoznavnosti občine je od Občine Ivančna Gorica leta 2011 prejel občinsko nagrado Zlati grb občine. Vsi se še zelo dobro spominjamo njegovega jubilejnega praznovanja 90-letnice leta 2015, o čemer sta pisala Klasje in Dolenjski list. Takrat so ga na domu obiskali in pozdravili župan občine Ivančna Gorica, poveljnik ivanške Civilne zaščite Jože Kozinc in predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič, s katerim sta bila izjemna prijatelja. Alojz Šraj je bil znan po svojem iz- jemnem spominu, s katerim nas je vedno znova spominjal na zgodovino in dogodke iz preteklosti, vezane na razvoj kraja in gasilstva. Njegovi doživeti nagovori ob različnih gasilskih svečanostih nam bodo vedno ostali v spominu. Svoj zadnji nagovor gasilcem je imel kot častni gost na zadnji skupščini Gasilske zveze Ivančna Gorica, 19. maja 2022. Dušan Stepec Fotografije: Gašper Stopar Alojz prejema čestitke ob svojem praznovanju 90-letnice od Lojzeta Ljubiča in župana Dušana Strnada. Alojz Šraj pred Zlatim grbom Občine Ivančna Gorica. Najbolj obiskani vrhovi v občini Gradišče nad Višnjo Goro (706 m) Gradišče se nahaja severno od Višnje Gore. Poleg Obolnega in Gradišča nad Šentvidom in Stično je Gradišče nad Višnjo Goro tudi lep, razgleden hrib v občini Ivančna Gorica. Razgledi segajo na bližnjo Polževsko planoto, vse tja do Krima. V daljavi se vidijo Ju-lijci, Snežnik, Gorjanci. Pogledi segajo vse do Hrvaških vrhovi v daljavi. Vrh zaznamuje lesen križ Marije Snežne. Ob njem se nahaja vpisna skrinjica in klopca za počitek. Nižje pod vrhom, proti Višnji Gori, imajo jadralni padalci svoje vzletišče. Ime hriba ponazarja, da je bila tu ilirsko--keltska prazgodovinska naselbina iz starejše železne dobe. Vidni so ostanki obzidja v bližini križa. Najdbe hrani Narodni muze Slovenije v Ljubljani. Vse to in še več o Gradišču je napisano na veliki informativni tabli, postavljeni ob robu jase. Prav tako so postavljene opozorilne table, ki pozivajo poho-dnike, da hodijo po označeni poti do vrha in nazaj. Opis poti: Višnja Gora- Gradišče Avto parkiramo v Višnji Gori pri cerkvi sv. Til-na. Spustimo se nižje po asfaltni cesti in levo sledimo oznakam za Pot dveh slapov. Ob obronku gozda se zmerno dvigujemo. Pot se nadaljuje v gozd do potoka. Nadaljujemo ob strugi potoka in občudujemo slikovito neokrnjeno naravo. Od slapa Kosce, največjega lehnjakovega slapa v Sloveniji, se desno povzpnemo po strmih stopnicah v breg in nadaljujemo v smeri markacij mimo izvira Kosce, do Vrha nad Višnjo Goro. Kmalu za Kmečkim turizmom Habjan levo zavijemo z asfaltne ceste in se zložno vzpenjamo po kolovozu. Ta sčasoma preide v stezo, ki nas v nekaj minutah pripelje na razgledni vrh. Od izhodišča do vrha bomo pot prehodili v slabi uri in pol zmerne hoje. Leskovec- Gradišče Izhodišče za krajšo pot na Gradišče je Kmetija Čož na Leskovcu. Tu sledimo markacijam za Krožno pot Prijetno domače. Te nas mimo pašnikov vodijo v zatrep. Tu steza preide v gozd in nas vodi navkreber do vrha. Pot je res kratka, saj vrh dosežemo v dvajsetih minutah. Več pohodnih smeri nas vodi na Gradišče nad Višnjo Goro. Lahko izberemo smer po Poti dveh slapov preko Dednega dola, mimo izvira Višnjice. Vsekakor je vodilo naših poti lepota narave, ki jo ta del naše občine nudi v izobilju. Magdalena Butkovič Pri križu PD Polž organizira vsako leto sveto mašo za pohodnike in srečno pot v gorah. oktober 2022 - številka 8 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Srečanja z dediščino Vodnjak pri graščini Grumlof Na Dolenjskem se je pri kmečkih slojih množična gradnja vodnjakov razširila od sredine 19. stoletja dalje. Do tedaj so bili vodnjaki značilni bolj za privilegirane družbene sloje v mestnih, trških, grajskih in cerkvenih okoljih. Ti so bili pogosto vzor, po katerih so si ostali gradili svoje vodnjake. Eden tovrstnih vodnjakov je tudi vodnjak v Šentpavlu na Dolenjskem, pri graščini Grumlof, ki jo poznamo kot zadnje domovanje slikarja Ferda Vesela. Vesel je graščino kupil leta 1902 in na njej živel vse do svoje smrti leta 1946. Za časa njegovega življenja je graščinsko posestvo, poleg same graščine obsegalo še graščinsko pristavo, kozolec in vodnjak. Slednji se je ohranil ob hiši Šentpavel 4a, po domače pri Zgornjih Kovačih, kjer živijo njegovi sedanji lastniki. Ti so njegovo čisto in hladno vodo uporabljali za pitje vse do okoli leta 1960, kasneje pa samo še za napajanje živine. Vodo iz vodnjaka so nazadnje uporabljali pri gradnji hiše v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Zanimivost vodnjaka je, da voda vanj priteka iz tal, zato vodnjak nikoli ne presahne. Na fotografiji iz leta 1914, ki jo je posnel Ferdov nečak Fran Vesel, lahko vidimo še prvotno obliko grumlovškega vodnjaka. Vodnjak je bil pokrit s štirikapno streho, ki jo je nosila posebna odprta lesena konstrukcija. Te danes ni več ohranjene. So pa ohranjeni betonski oklep vodnjaka, konstrukcija za zajem vode iz vodnjaka in podzemni jašek. Slednji ima cevasto obliko, premera slabih dveh metrov in pol. Kamni, s katerimi je jašek krožno obložen, so grobo klesani in precizno zloženi na stik. Na betonskem oklepu stoji lesena nosilna konstrukcija, v katero je vpeto leseno vreteno in ob strani železno kolo za ročno dviganje vode s pomočjo verige in vedra na njej. Vodnjak pri graščini Grumlof leta 1914. Foto: Fran Vesel, Slovenski etnografski muzej NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovane bralke in bralci, vabljeni k sodelovanju v tokratni nagradni križanki v kateri iščemo geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih. Fotografija služi kot namig. Pravilno geslo pošljite na uredništvo do 9. novembra 2022, po pošti z dopisnico na naslov uredništva Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica ali na e-naslov: urednistvo@klas-je.net. Ne pozabite pripisati vašega naslova, da bomo trem izžrebancem lahko poslali praktične nagrade. Izžrebanci pravilnih odgovorov iz prejšnje številke Klasja so: Vlado Kralj (Ivančna Gorica), Jožica Urbančič (Kal), Jože Adamlje (Sobrače). Čestitamo. Vodnjak z ohranjenim vretenom in kolesom za ročno dviganje vode. Foto: Dušan Štepec Vodnjak je globok približno 25 metrov, kar ga uvršča med najgloblje vodnjake na Dolenjskem. Način njegove kamnite gradnje ter ohranjeni mehanizem za zajemanje vode sta izjemne dokumentarne vrednosti, zato bi veljalo vodnjak po možnosti primerno urediti in ga kot posebno zanimivost vključiti v turistično ponudbo kraja. Dušan Štepec i ž 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14