GOSPODAR LETO 1942-XX 29. JULIJA ŠT.31 Kmečki posel Dr. Ludovik Pui Omenili smo že mimogrede, da pomeni pristnemu kmečkemu poslu gospodarjeva nesreča njegovo lastno nesrečo, gospodarjev uspeh in napredek pa njegov lasten uspeh in napredek. To ubranost doživljajskih dejstev najdemo na domala vsem obširnem področju čustvenega življenja. Veeelja v kmečki družini ee udeležuje tudi posel, žalost prizadene tudi njega. Do soseda, ki je neprija-teljsko razpoložen do gospodarjeve družine tudi pristen posel ne čuti istih vezi in enakih občutkov, kakor do sosedov, ki gojijo prijateljska in dobrohotna čustva do gospodarja S stremljenji gospodarjeve družine, da se doseže tak in tak načrt, ee uglašajo v enotno stremljenje tudi težnje pristnega posla. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da na drugi strani pa tudi gospodarjeva družina sočustvuje s poslom, ee i njim veseli in žalosti, mu pomaga, da se uresničijo njegove želje in načrti. Skratka: ritem dela, ki ga skupno izvršujejo. in okolje, ki v njem skupno živijo, jim uglašuje tudi čustveno (emocionalno) doživljanje v enoten sozvok. Kjer sa ta harmonija razglasi, je sožitje tako težko, da ga je prej ali slej treba prekiniti Podobna harmonija se opaža v mišljenju. Sprva eo sicer še dobro zaznavne mišljenjske razlike, dokler je posel še nov in ne pozna miselnosti gospodarja in njegove družine. Toda tesno skupno delo dan na dan, in sicer delo. ki druži, skupno jeto dan na dan, skupno modrovanje ob nedeljah in zimskih večerih, skupna praznovanja in godovanja — vse to pripomore, da 9e mišljenje brez eile in pritiska uglasi v sozvočje. Seveda je kaj takega mogoče le pri poslih, ki ne menjajo gospodarja vsake kvatre. To eplob niso več pravi kmečki posli, kakor so bili nekoč, ko so skrbno p-etehtati gospodarja in njegovo hišo, preden so se udinjali, ko eo enkrat stopili v službo, je niso zlepa zapustili. Najlepše se pa skupnost kmečkega posla z gospodarjevo družino razodeva v najvišjem doživljanju človeške duše — v verskem doživljanju. Težko bi našli kje na svetu močnejše vezi med poslom in gospodarjem, kakor so vezi, ki jih spleta vera in zaupanje v Вога v slovenski knWkl hiši. Г>а gre posel ob nedeljah in praznikih v cerkev, da epol- njuje verske dolžnosti In da živi, kakor Je po božjih postavah prav — za vse to skrbita gospodar in gospodinja. V pravi kmečki hiši skupno molijo zjutraj, pri jedi, zvečer pa vsi, kolikor jih je, pokleknejo v hiši k rožnemu vencu. Ko se postavljajo jaslice o božiču, tudi hlapec sodeluje in mora tudi on povedati svojo misel, ali so lepe ali ne; ko domača dekleta pripravljajo za majniški oltarček Mariji, pomaga ravno tako dekla in se potem skupno veselijo ekromne lepote vernega slovenskega erca. Iz močne povezanosti v verskem doživljanju se razbija tudi skupen nravstveni (moralni) čut družine in poetov. Moralno šibkejšega člana družine, pa naj bo domač otrok ali posel, močno drži in varuje pred moralnim padcem zavest družinske skupnosti in izrazito vplivanje drug na drugega. Iz vsega tega se razvija in utrjuje močan družinski etos in družinska tradicija, ki izžareva svoje blagodejne žarke na vso vae in vso okolico. Tako bi ee dalo še marsikaj povedati o prvinah, kt ugnetajo kmečko družino in posla v eno družinsko skupnost. Vendar naj bo dovolj! Preden pa ta razmišljanja zaključimo, se moramo dotakniti še enega, morda trenutno najvažnejšega vprašanja e tega področja: zakaj ee na kmetih ta stara, tradicionalna družinska skupnost poslov in gospodarjeve družine v zadnjem času tako usodno razkraja? Tudi na to vprašanje je odgovorov več. Odgovorili bomo sedaj z najvažnejšim, s tistim, ki vsebuje jedro vseh drugih: Kmečki ljudje so se spremenili. Spremenili gospodarji ln gospodinje, pa spremeniil tudi posli. Morda bo kdo ugovarjal, da se je spremenilo gospodarstvo in način življenja. Ree, tudi to se je močno spremenilo. Toda v tej spremembi ni bistvo tega vprašanja. Gospodarstvo In življenjski način delajo ljudje, vse to je v glavnem odvisno od tega, kako gledajo na življenje v veeb njegovih odtenkih — ljudje. Včas'h eo bile res gospodarske razmere na kmetih ugodnejše, urejenejše, bolj trdne; a bili so tudi časi izrednih gospodarskih stisk in nesreč, še hujši kot so t zadnjih letih. Pa smo tudi v tistih težkih časih naše zgodovine imeli v kmečkih hišah posle, ki so pri enem gospodarju osiveli, imeli smo v »štibelcih« strice in tete in ohranili krščanske osnove pristne družinske skupnosti. A eno smo takrat tudi imeli, česar pa dandanes tako bridko pogrešamo: imeli emo močne, verne, idealne kmečke ljudi, ki so umeli premagati e silo svoje kmečke, v zemljo zakorehinjene nature vse težave in so nam ohranili zemljo in dom. Teh in takih ljudi je zmeraj manj. Novi kmečki človek je postal velik ma-terialist, s tem je pa izpodrezal življenje onim žlahtnim koreninam, ki so mu dovajale življenjsko moč v najtežjih časih. Novi kmečki človek zavrača tudi staro družinsko skupnost poslov in gospodarja, ker je v svoji miselnosti sploh ni več zmožen imeti. Gospodar gleda izključno na svoj dobiček, posel pa na svoje pravice, a da bi se med njima spletle vezi, o katerih smo prej obširneje govorili in ki pomagajo v dobro obeh potlačiti osebne materialistične izrastke, za to nista sposobna. Mi bi radi nazaj našega starega slovenskega kmečkega Človeka, onega. ki ni zametaval modernega napredka tam, kjer je napredek mogoč, a ki ni maral »laži-napredkac tam, kjer bi bilo treba stare, ve-kovite vrednote življenja zavreči, na njihovo mesto pa ustoličiti puhle fraze raznih delavskih pogodb, zavarovanj, kolektivnih dogovorov in kakor se še imenujejo ti moderni eu-rogati. Vsi hočemo in želimo, da ee uredi tudi vprašanje kmečkih poslov. Uredilo ee bo — to je resnica — tudi z delavskimi kolektivnimi pogodbami in z raznimi zavarovanji, toda vse te dobrine so samo za telo; z njimi bo pa — tako se bojimo — polagoma propadlo marsikaj tega, če ne vse, o čemer smo v naših razmišljanjih obširneje govorili. Kajti teh vrednot duhovne narave ni mogoče ohraniti, še manj pa priklicati v življenje z mrtvo črko pogodbe in paragrafa, ampak eamo e krščaneko ljubeznijo do bližnjega, ki vidi v slehernem človeku — tudi v zadnjem gorskem paetirju — po božji podobi ustvarjenega človeka. Brez takšnega gledanja na problem kmečkih poslov ne bo moglo biti dobro niti zâ gospodarja, niti za posla. Kdaj in kako cepimo v »oko«? Razlikujemo cepljenje v »živo ali poganjajoče« in v »speče< oko. Strokovni izraz za oboje je okulacija ali okuliranje. Tako lahko cepimo sadna drevesa in tudi vrtnice zgodaj sDomladi in pa poleti (v juliju 1 1 fl ščr/ci I in avgustu). Oboje cepljenje izvršimo na isti način. Ako cepimo v zgodnji spomladi, nam oko požene še v istem letu. Spomladi okuliramo, ko je drevo sočno, poleti pa, preden izgubi sok. Ako bi cepili poleti prezgodaj, bi oko š'e v istem letu pognalo. V tem primeru ne bi mladika do jeseni dozorela, zaradi česar bi cepič čez zimo odmrl in se posušil. Zdaj je najprimernejši čas cepiti v »speče oko«. Kako okuliramo? Preden se lotimo cepljenja, si naberemo cepičev. Narežemo jih na drevesih dobrih, plemenitih in znanih vrst, ki so že rodila. Nikar ne režimo cepičev od mladih dreves, ki še niso rodila. Izberemo zdrave poletne poganjke, ki imajo lepo razvita očesa. Premladi in še zel-nati cepiči z majhnimi in šibkimi popki niso za rabo. Brž ko odrežemo poganjek, mu odstranimo z ostrim nožem liste in sicer tako, da pustimo ob očesih 1 cm dolge peclje. To storimo zato, da se cepiči prehitro ne izsuše Ako cepičev takoj ne rabimo, jih zavijemo v mokro cunjo in shranimo na hladnem. Ker več dni stari cepiči niso uporabni, je najboljše, ako jih narežemo le toliko, kolikor jih isti dan porabimo. Okuliramo pa takole: gladki lubad divjaka, ki ga nameravamo cepiti, obrišemo najprej s cunjo, da ne pride v rano zemlja in druga nesnaga. Potem zarežemo z ostrim cepilnim rtožem zarezi v podobi črke T. Napvična rez bodi 2.5—3 cm dolga, počezna pa 1—1.5 cm. Pri tem pazimo, da ne zarežemo z nožem pregloboko v les. Zadostuje, ako prerežemo samo lubad. Ako bi zlasti počezno rez zarezali pregloboko, bi se nam nežna mladika lahko na tem mestu odlomila. Ko smo to izvršili, pri- mémo z levo roko cepič (mladiko z očesi), v desno pa nož. 1 cm nad očesom in 1.5 do največ 2 cm pod očesom zarežemo po-čezni zarezi (zgorjno nekoliko širšo od spodnje), nakar nastavimo nož plosko ob mladiki nekoliko više nad zarezo ter potegnemo od zgoraj navzdol do spodnje zareze. Tako ločimo oko z lubadom in s čim manjšim koščkom lesa od mladike. Ta tako zvani ščitek vtaknemo v zarezo T na divjaku. Ščitek z očesom smemo prijeti le za pecelj, nikoli pa se' ne smemo dotikati rane s prsti. Delo si tako olajšamo, da privzdignemo lubad na obeh straneh navpične zareze s hrbtom cepilnega noža ali pa z lesenim, na plosko prirezanim klin-čkom. Ščitek z očesom porinemo v zarezo držeč ga čim bliže očesa, da se pecelj ne odlomi, in sicer tako globoko, da se njegov zogrnji konec dotika počezne zareze na divjaku. Cepljeno mesto zavežemo zmerno trdno z ličjem ali rafijo tako,, da ostane oko prosto. Z rafijo vežemo od zgoraj na vzdol z obema koncema navzkriž, vendar ne pregosto, da bi se posamezne vezi tiščale. Cepljenje je izvršeno. Tudi ni treba cepljenega mesta mazati s cepilno smolo Mladiko nad cepljenim mestom pustimo nedotaknjeno. Nekateri namreč mladiko prikrajšajo. V tem primeru se kaj lahko zgodi, da oko še v istem letu požene, kar bi seveda ne bilo prav, ker bi nova mladika do jeseni ne dozorela. Mladiko prikrajšamo samo spomladi, ko cepimo v »poganjajoče ali živo oko«, in želimo da nam še v istem letu oko krepko požene. Pri poletnem cepljenju v »speče oko* pa divjaka ne smemo prikrajšati. Nekateri tudi odstranijo košček lesa, ici je ostal pod ščitkom. Tudi to ni potrebno, saj se pra^ lahko dogodi, da poškodujemo pri tem oko, ker izvlečemo г lesom tudi »srce« očesa. Ako smo uspešno okulirali, spoznamo že po 8—10 dneh. Ako še je oko sprijelo, odpade košček peclja, ki smo ga pustili ob očesu, brž ko smo se ga dotaknili; v nasprotnem primeru pa ne, nakar cepljenje lahko ponovimo na drugem mestu. Po treh tednih odstranimo Hčje, da se ne zareže pregloboko v lubad. Divjak odrežemo šele spomladi in sicer 10 cm nad očesom. Na ta štrcelj pa privežemo 10—15 cm dolg poganjek, ki požene spomladi iz očesa. Tako privezani poganjki rastejo lepo navpično. Pozneje odstranimo seveda štrcelj tik nad cepljenim mestom. Pripominjam, da je boljše cepiti češnje v »speče oko« bolj pro-koncu avgusta, ker se v juliju nerade primejo. Monilija Pod tem imenom je razumeti glivice, ki se pokažejo poleti na različnih plemenih sadnega drevja, kakor jablanah, hruškah, slivah, češpljah, češnjah, višnjah, marelicah itd. in sicer prvenstveno na plodovih, kjer povzročajo takb zvaiio rjavo in črno gnilobo. Skoraj vsako pleme sadnega drevja napada posebna glivica monilije, n. pr. jablane in hruške monilia fructigena, češnje, višnje, slive in breskve monilia cine-ra, marelice monilia laxa, kutine in nešp-lje monilia Linhartiana. Glivica napada liste in vrhove mladih, največjo škodo pa napravlja na plodovih. Napadeni plodovi počme (črna gniloba) ali pa porjave (rjava gniloba) in se nazadnje posušijo. Na okuženih plodovih se pokažejo bele in si-vorumene «pikice v značilnih krogih. To so plodišča s trosi glivice monilije. Največ napadenih plodov pade na tla, nekateri pa obvisijo suhi na drevesu To so tako zvane mumije, ki jih dostikrat najdemo na drevju Je celo skomladi, ko drevo cvete. Razumljivo je. da se novi plodovi zato kaj lahko okužijo z monilijo. Bolezen najlažje zatiramo, da sproti pobiramo okužene odpadle plodove ter jih sežgemo. Prav tako moramo pobrati pozimi vse posušene plodove (mumije), ki so obviseli na drevesu. Na ta način še najbolj gotovo preprečimo razširjanje te kužne bolezni. Kjer nastopa monilija leto za letom v večji meri, se priporoča pozimi škropiti sadno drevje z 2% bakreno apneno (bordoško) brozgo ali pa s 3% solbarjevo tekočino tik. preden začno sjjomladi brsti poganjati. Bolezen preprečujemo tudi tako, da vse napadene mladike odrežemo in sežgemo. Tudi je treba pozimi črne gnile plodove v shrambi od-brati in sežgati. V loti Učitelj: »Anonimna oseba je dotična. ki ne želi. da bi ga spoznali. -Kdo se smeie?« — »Anonimna oseba, gospod učitelj,« se oglasi Janezek v zadnji klopi. Raztre.ieno. Babica: »Že dve uri imam nekai v očesu, pa nič ne morem najti.« — Vnnkinia: Natakni si očala, babica, da boš lažje uašla.« ŽIVINOREJA Dvojčki pri kravah Večkrat se dogodi, da imaio naše krave tudi dvoičke. To se sicer redko dogaja, sodijo pa. da ie pri kravah dvojčkov 1—2%. Glede tega imaio naši kmetje še zelo različno mnenje. Nekateri so n. pr. kar ponosni na svoie krave, ki imaio dvoičke. Zato mislim., da bo prav, če se to vprašanje razčisti. Dvoički pri kravah sicer niso velika napaka, vendar nam ne moreio biti zaže-Ijeni. Zakai? V večini slučaiev sta telička boli slabotna in imata tudi malo življenjske sile. Če jih redimo naprej, se ta slabost pozna tudi še v oozneiši dobi ter so take živali navadno vedno boli zaostale v razvoiu. Navadno so porodi dvoičkov boli težki kai pa to pomeni, "e vsak živinoreiec sam naiboliše. Tudi Krave, ki zanosiio dvoičke. hitreie izgub-liaio mleko in orei postiše. Muniša. oddaja mleka, ki nastane zaradi tega. tudi ni požel iena. ker ie to že čista izguba Potrebno ie vedeti, da ie to nnanlenie k telitvi dvoičkov dedno, tore i ni samo slučajno, ali l$er ie bik dvakrat zaskočil kravo. Krave, ki večkrat, ali tudi samo nekajkrat povržeio dvoičke, imaio to lastnost oriroieno.. To lastnost so pa krave lahko podedovale, ali od svoie matere, ali tudi od očeta — bika. ali tudi še od prejšnjih rodov nazai. Tudi bik prenaša torej to lastnost in sicer na svoie potomstvo To moremo opaziti šele na njegovih hčerah, ako ie več takih, ki imaio dvoičke. Bik sam torei nima nikakega vpliva na zanositev dvoičkov nri onih kravah, ki iih ie zaskočil, kakor se večkrat napačno misli. Zato onih bikov ki so bili roieni kot dvoički v splošnem ne moremo priporočati za pleme ker bi preveč razširili ta ooiav. razen v iziemnih primerih, ako so te živali res drugače dobre in izviraio od visokovrednih pred nikov z dokazanimi dobrimi lastnostmi Pri nas smo imeli tak primer z bikom »Roknmt. ki ie več let olemenil v zadrugi Dohrepolie. Ta bik. ki ie bil roien kot dvojček, ie bil leta 1934 uvožen za oleme iz Švice. Ker ie dnial izredno dobra teleta, se ie niegova kri zelo razširila po Doleniskem. V koliko ie on prenesel »n lastnost na svoie potomstvo, še ne more biti točno ugotovljeno. ker so niegnve telice sedai šele enkrat ali naiveč drugič teletile Selp po večletnem opazovanju teh njegovih lelic bo mogoče izreči pravilno sodbo glede njegovega prenašanja te lastnosti na potomstvo. Le če bo med njegovimi teli-cami več takih slučaiev. in ako tudi njihove matere niso bile nagnjene k temu, bo mogoče sklepati, da ie torej ta bik prenesel to lastnost. Zaradi jasnosti ie potrebno razčistiti tudi vprašanje plodnosti dvoičkov. kar nekaterim živinorejcem še vedno ni znano. Ako sta obe teleti istega spola, torej ako sta oba dva bikca ali obe telički, so taka teleta povsem normalno razvita in torej plodna. Ako sta pa dvoička različnega spola, torej eno tele bikec, drugo pa telička, ie bikec normalno razvit in ploden, telička pa skorai vedno ialova. Možna ie sicer tudi iziema. vendar so te prav redke. Vzrok temu poiavu. da so take teličke ialove. ie v tem. ker se spolni organi pri telici ne razvijejo dovoli in ostanejo zakržliani. Iz tega sledi, da ženska teleta, ako izvirajo od takega poroda, čimprej prodamo za zakol. Rikce. kot tudi. ako sta obe teleti ženskega spola, pa bomo ohranili le tedaj za oleme. ako izviraio od izredno dobrega rodu Ako njihovi predniki niso res dobre in mlečne živali, bomo taka teleta raie prodali za zakol, ker ne moremo priporočati, da bi se ta lastnost preveč razširila med našimi kravami. Tudi za reio volov taka teleta niso najboljša, ker bodo taki voli ostali vedno boli drobni in ne tako rastni in močni, kakor od niih zahtevamo. Zaradi vseh teh vzrokov bomo torel. kot pravi živinorejci odklanjali dvojčke pri kravah. lo. Oblak. POMEN APNA V KMETIJSTVU Nemško časopisje opozarja kmete na potrebo gnojenja z apnom tam, kjer zemlja vsebuje malo apna. Pri tem navajajo, da odvzamejo razni poljski pri-delski naslednje količine apna na hektar: žito 30 do 50 kg, krompir 40 do 65 kg, repa hO do 80 kg, stročnice in sočivje 120 do 180 kg, lucerna 240 do 290 kg. Zemlji je treba torej dodati apna. zlasti pri rastlinah, ki zemljo glede apna zelo izčrpajo. Steklo in kovin/iste plošče ee dajo vrtat! * svedrom, če omočiš mesto, ki ga hočeš prevrtati, z nekoliko kapljicami terpentinovega olja.