JVavod za podučevanje v petju. CDalje.) IV. Vaj a. a) Učitelj igra in učenci taktirajo. Poglej II. vajo! b) in c) 1.) Ponavljanje ,,sklepa od zdolej". Poglej III. vajo! 2.) Zdaj učitelj predigra, in potem zapoje: e*"Ni, c, z la, la, in k pervema d v e m a glasovama enkrat udari, k tretjemu glasu pa zopet enkrat. U. Kaj zapazite pri tem novega? 0. Da se dva glasova zaporedoma na en udarec in sicer še enkrat tako hitro zapojeta, kakor takrat, ko se na vsaki udarec Ie en glas poje. Ako učenci tega precej ne zapazijo, jim jc treba še enkrat predigrati, še enkrat ali pa še večkrat zapeti in zraven taktirati. Povedati jim pa tega nikar, ker bi tako ravnanje pazljivost pod klop spravilo. 3.) Zdaj naj se ponovi ,,sklcp od zdolej" po vseh svojih spremeinbah o veljavi, t. j. dolgosti svo- jih posamnlh glasov. Poglej III. vajo! Toraj: 1, 2, 3, 4 — i, 2, 3, 4 - 1, 2, 3, 4 — 1, 2, 3 — 1, 2, 3 — 1, 2, 3 1, 2 — 1, 2 — 1, 2 — 1 — l_l 1 _ i 4.) Zdaj učitelj predigra c, d, c. Učenci štejejo glasove, poteni presojujejo: Drugi je bil višji, kot pervi, tretji je bil nižji, kot drugi, tretji je bil pervemu popolnoma enak. Zdaj učitelj ravno na te glase zapoje: la la Ia. Učenci pa k vsakemu glasu enkrat udarijo. In zdaj se o tem izgledu izpeljuje vse, kar je bilo pri ,,sklepu od zdolej" rečenega. Poglcj III. vajo! — Xa zadnje učitelj pove, de se tej vaji pravi: ,,sklep od zgoraj." Zakaj? Zato, ker je predzadnji, drugi glas višji, kakor zadnji, tretji, — in toraj to vajo sklenivši glas iz višje na nižjo stopnjo prestopi: od zgoraj dol'. 5.) Učitelj naj oba sklepa zaporedoma predigra, in naj učence napeljuje, da razloček med njinia dobro zapazijo, in se o tem razgovore, posebno pa, de se glas pri ,,sklepu od zdolej" le malo premakne, pri ,,sklepu od zgoraj" pa veliko več. Vse to morajo učenci sami najti; učitelj naj jih le umno napeljuje. Pri ,,sklepu od zdolej" se stori toraj ,,mala stopnja" (halber Ton); pri ,,sklepu od zgoraj" pa ,,velika stopnja" (ganzer Ton). Ta dva sklepa sta tako važna, da naj ju učitelj pri vsaki vaji skozi celo leto ponavlja. d. Z obema sklepoma naj se združujejo besede, kakor: Soln-čni žar, hrib in log, po-jem rad, več - na luč, bi - ser drag, lu - ne svit, lah - ko noč, in več takih. Kadar se pojeta sklepa po zadnji spremembi, kjer dva glasova le en udarec veljata, naj se ne rabijo zmiraj Ie po trije, temuč včasi tudi le dva zloga. (Diij« prih.)