Gospodarske stvari. Tri važne reči pri ki.ietijstvu. Sj>isal A. .1. Hožič. Popolovajo« križoni skozi našo slovensko domovino, prepričal sem se radoslno o velikih napredkih, katere jo storil naš kmet v teku kralkih let pri gospodarslvu. Neizmerne zasluge za La napredek, si je v prvi vrsti pridobil naš vrli Slov. Gospodar« in pa tudi družba sv. Mohorja. Oba sta vrla razžirjalca kmetijskib ved in zaslužita, da bi se v obče po celi Hlov^niji v vsaki biši in celo v vsaki borni koči nahajala in marljivo čitala. Toda kljubu lepemu napredku, našel sem še tudi kaj nedostatkov, in ako bi se odpravili le-ti po umnem kmetovanju, veliko bi pomagalo v občni blagor kmetijstva. Pričnimo toraj pri prveni važnem faktorju kmelijstva, to je zboljšanje travnikov ali senožetij! Za zboljšanje travnikov ali senožetij, stori se v obče malo ali eelo nič po nekaterih krajib. Marsikateri kinetovalec ima dokaj lepih travnikov, kateri leže v najboljšem kliraatičnem razpoložjn, ali vendar pridela bore malo krme in še to je slaba roba. Slišal sem večkrat razne kmetovalce pritoževati se čez slabe travnike in njih donos. Ko se pa osobno zemljišča ogledajo, najde se najčešče nzrok, da so si kmetovalci sami krivi slabega donosa svojih travnikov. Največ travnikov je premočvirnih, v katerih le samo ločje, preslica in pa smradljivi kiseli Sar raste. Zvečinoma bi se večji del teh travnikov dal popraviti z jako malimi stroški, da bi se ondi lahko trikrat več in tečniše krme pridobilo. V prvi vrsti je treba le priskrbeti, kaj da je prav za prav uzrok močvirju, to je lega travnikov. Ako n. pr. travnik nima ravnega površja in lege, da se po večjem dežju ne more voda prirnerno odtekali, da zaostaja, rastla bo po vseh takih krajih le smrdeča in malovredna krma. Kako lahko se temu v okom pride, ako bi se n. pr. tak travnik lepo izplaniral ali uravnal, ter bi se zamogli primerni grabni izkopati, da bi se priobilna voda odtakala. Stroški, y primeri z velikim dobičkom, bi bili le neznatni. Ge pa izvira močvirje le iz tal, da je v obče cela okolica ali bolje rečeno, da so cele okolice tla močvirna, treba je že več premisleka in dela, da se to zlo vsaj deloma, ako popolnoma ni mogoče, izboljša. Z najmanjšimi slroški dalo bi se to zopet po grabnih izpeljati. Ako se namreč vsporedoma izkopajo grabni, počez čez travnike, čem bolj močvirnata so tla, tem gosteji naj bodo grabni. da zamore vsa voda primerno hitro odteči. Vsi ti grabni naj se pa tako vravnajo. da se izteka po njih pritekla voda v eden največji graben, kateri je spet tako vravnan, da v njem voda ne zaostaja, marveč da se čem brže dalje odteka. Premožnim soseskam pa, katere imajo vse travnike v močvirju, priporoeamo najtopleje drenažo, katera je že z večimi stroški spojena, toda njena korist je neprecenljiva. Tudi dobrih travnikov ne sme skrben gospodar nikdar zapustiti. Zmerom mora skrbeti, da moč, katero so rastline iz zemlje po svojih koreninicah izpile, točno umetno zopet nadomestuje; to se doseže z gnojenjem in to dvovrstno, namreč z živalskim ali pa z umetniin gnojem. V prvem, kakor v drugeni slučaji je najboljše gnoj ali kornpost v jeseni na travnik zvoziti, ga lepo razgrniti; ko se v spomladi sneg tali, potegne vse rodovite dele voda v zemljo. Vrh tega naj se ona voda, katera iz polja priteka, napelja v jeseni na travnike, kar jim je tudi teeen gnoj. .lako dobro in koristno je tudi travnike dobro z brano prevleči, da se tako škodljivi mah, kateri razvoj trave zelo zadržuje, zatere in uniči. Ako pri čiščonju travnikov nastanejo po odstranjenji krlin in mravljincev gole pege, naj se isle s kakim travinim semrnom obsejcjo.*) Tudi gnojenje z gipsom ali mavcem se najtopleje priporoča in kmetu, kateri je dal denar za gips, travnik izdani denar bogato vraea in obrestuje. Posebno prileže se gips in pa domaei pepcl za travnike, kjor škodljivi inah sili, kot tečen gnoj. Ako *) Za sulie travniko priloga najliolj: Hriza media, Agrostis vulgaris, I.oliiiin perenne itd. — Za mokrc tiavniku pa: Pblenum pratense, Hordeum secalinum, IiOlium italicuin itd. Semenje dobi se pri J. Poppoviču v Zagrebu, ali pa pri II. A. Fronimeru v Budapešti. bo se toraj vsak kmetovalec držal rečenih pravil, bo pridelal veliko in tečne krme, da nui bo mogoče rediti prav veliko in lepe živine, kar je drugi važen laktor kmetijstva, na katerega hočemo sedaj preiti. (Konec prib.) Sejuiovi. Dne 17. decembra v Poličanali (za svinje). Dne 19. decembra v Teliarjah. Dne 22. decembra v Rrežicah.