CRNO-BELEM GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIV A ČZP »LJUDSKA PRAVICA« LJUBLJANA, 20. DECEMBRA 1961 LETO VIII. — ŠT. 2 Povečajmo obseg proizvodnje! Rekonstrukcija obrata tiskarne je v glavnem končana. Investicijski plani bodo odslej vsebovali obnavljanje iztrošenih proizvodnih sredstev in sredstva za uvajanje sodobnih tehničnih postopkov. Ob tej ugotovitvi si je treba zastaviti takoj vprašanje: Kaj smo z rekonstrukcijo in novogradnjo pridobili? Odgovor je kaj ugoden: Vsi proizvodni oddelki so glede tehnološkega postopka in prostorov tako adaptirani, da je v njih mogoče proizvodnjo zvečati za precej nad 100 odstotkov. Ker je zvečanje obsega proizvodnje predvsem odvisno od razpoložljivega strojnega parka vseh treh tiskovnih tehnik, si oglejmo današnjo situacijo v naših tiskarskih strojnicah. Desetmesečni statistični podatki 1. 1961 kažejo: 1. da smo celotni strojni park v primerjavi z normativom obratovanja v 16 urah na dan izkoriščali samo 62,6 % ali eno in četrt izmene (v povprečju); 2. da je bilo produktivnih ur v opravljenem času 77,5 %; 3. da je bilo režijskega dela 22,5 %; 4. da je bilo od produktivnih ur, ki smo jih dosegli v opravljenem času a) ur prirejanja in izravnavanja tiskovnih sestavkov v povprečju 41,2 %, b) ur tiskanja pa 58,8 %; 5. da je znašalo povprečno število odtisov v urah tiskanja (brez časopisne rotacije) 1452. V težnji za zvečanim obsegom proizvodnje se je treba glede na gornje rezultate takoj vprašati: • ali so ti rezultati tehnično zadovoljivi in • če niso, kaj je treba takoj ali v bližnji prihodnosti ukreniti, da bodo rezultati kar je največ mogoče dobri. Vsekakor je treba takoj navesti staro pravilo, da organizacija dela ni nikdar tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Če upoštevamo to staro pravilo, lahko takoj ugotovimo, da bi bili vsi rezultati lahko še boljši. Odločilen vpliv na stopnjo izboljšanja imajo seveda člani kolektivov tiskarskih oddelkov in upravna tehnična operativa. Zato bi k temu navedel samo nekaj svojih misli: Stremeti moramo, da naš strojni park izkoriščamo v dveh izmenah, torej 16 ur na dan. (O tem še posebej.) Produktivnost ali zmogljivost strojev zvečamo s tem, da zmanjšamo režijske ure. Pomislimo samo, kaj vse vpliva na slabšo produktivnost strojev. Navedimo samo nekaj vzrokov, ki jih lahko precej prepreči dobra organizacija, in sicer: za stroj nimamo dela, stroj čaka na sestavek, ploščo ali valj, čaka zaradi naročnika, revizije ali mutacije, za stroj ni strojnika ali vlagalke, med tiskom nastajajo motnje zaradi slabo urejenega stroja, zaradi papirja in barve, zaradi slabo prirejenega sestavka ali slabo izdelane izravnave. Nastajajo pa še razni drugi vzroki. Glede vsega tega moramo imeti vselej mirno zavest, da smo svojo dolžnost stoodstotno opravili. Ko bomo dosegli to, bo produktivnost strojev prav gotovo še boljša ko doslej. Produktivni sta pri nas dve tehnični operaciji: prirejanje ter izravnavanje sestavkov in tiskanje. Obseg proizvodnje (pa tudi finančni uspeh) je predvsem odvisen od ur tiskanja. Zato se moramo nenehno boriti, da skrajšamo čas prirejanja in izravnavanja sestavkov. To bomo dosegli s lem, če bomo kolikor le mogoče prirejeval-nih in izravnalnih del opravili izven tiskalnega stroja. Sklep o vzpostavitvi posebnega oddelka za taka opravila je zato treba čim-prej realizirati. Tiskarski stroji so namreč za to, da tiskajo, ne pa da morda v njih opravljamo avtorsko ali celo domačo korekturo. Za večji obseg proizvodnje pa je razen več ur tiskanja končno tudi važno, koliko odtisov napravijo naši stroji na uro tiskanja. Tu pa velja pravilo, da smemo tiskati le strokovno neoporečno pripravljen sestavek, valj ali ploščo in da mora biti takemu tiskovnemu sestavku primerno urejen stroj ter izbrana papir in barva. Če je le ena izmed teh štirih stvari nepravilna ali neprimerno izbrana, so motnje med tiskom neizbežne. Dovolil bi si tudi vprašanje: Ali ne bi mogli vsaj naših naj-(Nadaljevanje na 3. strani) Uspešno novo leto 1962 želijo vsem članom kolektiva organi delavskega samoupravljanja, družbenih in političnih organizacij, uprava podjetja in uredniški odbor ^predlogi, mnenja: NA TO SO PA POZABILI _/iied dvema številkama... »Dobro blago se samo hvali«, pravi pregovor. Recimo, da to velja tudi za liste, ki jih izdajamo pri nas. Vendar pa bi prav s tem v zvezi nekaj pripomnil. Vsi listi imajo oglasne oddelke in sploh morajo imeti vsakodnevne stike s strankami. In kaj se dogaja? Stranke nenehno iščejo »Ljubljanski dnevnik« ali »Delavsko enotnost«; še posebej prvi list, ko prinašajo rešitve raznih ugank, pisma itd. Toda — nikjer na naši stavbi ne piše, da so tu uredništva in uprave, če pa že pridejo v preddverje in tavajo sem ter tja, odigravajo vratarji vlogo prometnika in jim kažejo pot. Zato predlagam, da vsaj v izložbi pri vhodnih vratih uprava »Dnevnika« namesti oglasno desko oziroma obvestilo, na katerem bi pisalo, da je tu uredništvo in uprava in kdaj so uradne ure. Prav tako bi lahko pri vratarjevem okencu namestili nabiralnik za pisma oziroma rešitve raznih ugank in podobno (kot ima na primer *Delo<<)- Rihard Gogala ALI JE MOČ SPREMENITI URNIK NAŠEGA KOPALIŠČA Mnogi izmed nas se poslužujemo kopalnice v našem podjetju. Kopalnica je odprta v poletnem in zimskem času od 13. do 16. ure. Kljub precejšnjemu številu prh pa v zimskem času kopalnica ne zmore v kratkem času, kolikor je pač odprta, zadovoljiti vseh kopalcev. S tem, da je odprta vse dni v tednu, se sicer razbremeni, toda v drugi polovici tedna je kopalcev več. Posebno v petek in soboto. Zato bi bilo prav, če bi čas kopanja malo podaljšali v teh dveh dnevih, in sicer od 13. do 18. ure zvečer. Mnogi kopalci ne pridejo na vrsto in v takem primeru bi lahko šli po delu domov na kosilo in se potem vrnili. Mislim, da je ta predlog lahko uresničljiv, s tem bi ustregli in zadovoljili veliko število članov našega kolektiva. Razen tega pa se včasih zgodi, da že ob 15. uri zmanjka tople vode. In hočeš, nočeš se moraš kar sprijazniti z mlačno vodo. Prav bi bilo, če bi to nevšečnost odpravili in v povezavi z mehanično delavnico zagotovili toplo vodo za ves čas kopanja. Bruno Feher NE POZABITE! Najbrž ste že opazili, da smo pri vratarju tiskarne pritrdili pisemski nabiralnik. Namenjen je vašim dopisom. Vanj oddajte vse dopise za »Črno na belem«. Torej, ne pozabite! Če želite kaj predlagati, povedati o čemer koli svoje mnenje, napišite pismo uredništvu »Črnega na belem« in ga oddajte v nabiralnik. Dopise lahko oddate tudi v sobi štev. 68, IV. nadstropje upravne stavbe. CRNCM3ELEM Izdaja delavski svet. — Tisk in klišeji tiskarne ČZP »Ljudska pravica«. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Danilo Domajnko Dne 19. oktobra sta obiskala naše podjetje predsednica in podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič in Franc Kimovec-Žiga. Oba predstavnika SZDL — ustanoviteljice našega podjetja — sta se v daljšem razgovoru s predstavniki samoupravnih organov, upravnega vodstva in političnih organizacij v podjetju seznanila z nekaterimi najvažnejšimi problemi v našem podjetju. Največ je bilo govora o razmerah v založništvu, zlasti o možnosti za hitrejše izdajanje aktualne politične literature in za boljše razširjanje te literature ter tiska sploh V preteklem mesecu se je sestal izdajateljski svet »Delavske enotnosti«, ki je obravnaval probleme te naše ekonomske enote "Su, : ‘ if ki Bg , kilometrina in stroški reklame in propagande. Tudi osebni izdatki so se povečali za ca. 870.000 din in to v glavnem 820.000 provizija za nove naročnike, katerih je bilo na novo pridobljenih 6755, ustavljenih pa 3952. Povečali so se avtorski honorarji in to v glavnem zaradi objavljanja prispevkov v Almanahu. Osebni dohodki so se nasproti planiranim zmanjšali za 41.000 dinarjev. Skupni stroški znašajo 38,752 tisoč, to je 75,2 °/o sredstev predvidenih z družbenim planom za leto 1961 in 4'°/o več, kot je dinamični plan za 9 mesecev. Celotni dohodek je nasproti planu za 895.844 din manjši. Ker je bil prvotni plan oglasov povečan za 6,000.000, ta ni bil dosežen za 5,137.885 din. Da plan oglasov ni bil dosežen, je vzrok v tem, da podjetja v zadnjih štirih mesecih niso sodelovala v Almanahu v tolikšni meri, kot smo to predvidevali pri naknadnem postavljanju družbenega plana. Vendar dosedanje izkušnje kažejo, da so podjetja po prvih objavah v Almanahu mnogo bolj pristopna in da se bo po predvidevanju uprave (če se bodo podjetja tako odzivala k sodelovanju, kot so se v zadnjem mesecu), ta primanjkljaj oglasov lahko nadoknadil v mesecu novembru in decembru. V tem primeru se bo primanjkljaj od 7,500.000 din zmanjšal na 2,500.000, ki bo pokrit z večjo realizacijo, kot je bila planirana za tovarniški Letos poleti smo dobili (seveda kupili!) nov bakrotiskarski stroj, ki ima večjo zmogljivost kot oba stara stroja, ki smo ju imeli doslej. Na sliki sta strojnik Slavko Kelhar in pomožni delavec Rudolf Lavriša pri pripravi Tiskarna tisk. Dohodki naročnine so manjši za 1 milijon 4000 din. Vzrok temu — nedosežen plan števila prodanih izvodov (6630). Celotni dohodek je 38,857 tisoč, kar je le 67,3 % letnega plana in 0,3 % manj, kot predvideva dinamični plan. Tudi Delavska enotnost je prejela iz razlike planskih instrumentov v tiskarni več sredstev, kot je bilo predvideno. Ljubljanski dnevnik LD je bil ob polletju v precej ugodnem finančnem položaju, v tretjem četrtletju se je ta položaj poslabšal, deloma zaradi dodatnega povečanja stroškov PTT uslug itd., deloma pa zato, ker je LD začel jeseni veliko akcijo za povečanje naklade. Uvedel je pokrajinske izdaje (Gorenjski dnevnik, Zasavski dnevnik, Primorsko-dolenj-ska stran, Ljubljanska stran), povečal hkrati s povišanjem mesečne naročnine obseg za skupno tedensko 16 strani in začel veliko reklamno akcijo. Kljub temu da vsi ti povišani stroški deloma že prinašajo tudi višje dohodke (povišana mesečna naročnina), je pa denar, vložen v te akcije, v bistvu dolgoročna investicija, ki se bo obrestovala šele v prihodnjih letih. Skupni dohodki znašajo ob tretjem četrtletju 146,467 tisoč, kar je 72,1 % letnega plana, dočim je bil dinamični plan dosežen s 100,3 %>. Skupni stroški so 119,540 tisoč, to je 74,8 %> letnega plana. Stroški so naraščali hitreje kot dohodki, kar je predvsem posledica intenzivne reklamne akcije LD. Iz razlike v planskih instrumentih tiskarne je LD doslej prejel 20,561 tisoč, to je 90,2% sredstev, predvidenih z družbenim planom. Družbeni instrumenti bodo v zadnjem četrtletju relativno nekoliko narasti! zaradi dovršitve novih investicij. Osebni dohodki znašajo 47,707 tisoč, to je 73,5 % sredstev, predvidenih z družbenim planom. Primanjkljaj LD ob tretjem četrtletju je 3,595 tisoč, kar je nekaj več, kot predvideva družbeni plan za leto 1961, vendar le dobro polovico primanjkljala, predvidenega z dinamičnim planom za 9 mesecev. Kritičen pregled prvih iz\odov! Ali je rotacijski strojnik Lojze Hartman zadovoljen — s tiskom ali urednikovim izborom (kdo ve, kaj premišljuje)? V oddelku ekspedita: Viktor Cedilnik, Andrej Vramovič, Justi Borišek in Slavko Fajon Založba Realizacija za 9 mesecev je v primerjavi z dinamičnim planom prekoračena za 5,1 o/o, v primerjavi z lanskim letom je povečana za 373,636 tisoč, kar znaša 46,7 %. Povečan promet gre delno na račun novo prevzetih zunanjih poslovalnic, delno na razširjeno papirniško dejavnost v vseh naših poslovalnicah, posamezni oddelki in poslovalnice pa so promet tudi sicer povečali. Pri poslovalnicah Kopitarjeva, Wolfova, Šiška, Vič in Moste gre za resnično prekoračenje prometa; v poslovalnicah Šoštanj in Trbovlje se promet v primerjavi z lanskim letom prikazuje tako kot v novo organiziranih papirniških oddelkih poslovalnic v Nebotičniku in na Miklošičevi. Res velik porast prometa je v oddelku koledarji in v knjižnem oddelku publicistike, kjer je letos izšla publikacija »Vajino skupno življenje« in se fakturirala v višjem znesku, kot je bilo to s planom predvideno. Velik porast prometa izkazuje v primerjavi z lanskim letom tudi papirniški oddelek, in sicer v absolutnem znesku 123 milijonov. Posebno prizadevnost je opaziti v uvoznem oddelku, saj je promet tu povečan za 29°/o, kljub temu da prejeta kvota deviz ni povišana; povečanje gre na račun francoske in angleške pomoči, kar je nadvse zadovoljivo. Pri izvozu je potrebno upoštevati, da je letos obračun izvoznih koeficientov drugačen kot preteklo leto, in pa izpad prometa v prvih treh mesecih, ker niso bili znani novi uvozno-izvozni predpisi. Stroški so po planu predvideni na 164 milijonov 168.000, doseženi 125,708.669 ali 76 %, torej dejansko odstopajo le za 1 °/o. Stroški za to razdobje so bili v preteklem letu 84,588.962 in so letos povečani za 48 °/o. Če upoštevamo porast realizacije za 46,7 %, to povečanje ni tako zaskrbljujoče, in gre v glavnem za povečanje stroškov na račun novih poslovalnic in novih oddelkov, kot je to povedano pri realizaciji. Po stanju 30. IX. 1961 znašajo zaloge trgovskega blaga 460,910 tisoč, ob istem času je bilo v preteklem letu zalog le za 381.837 tisoč, porast zalog je 120,7%. Najbrž spet ni bil »čist« rokopis, ali zakaj ta posvet v strojni stavnici. Na sliki: meter Jože Resnik in strojni stavec Rudolf Gratzer Povprečne zaloge so znašale letos 422 milijonov 512.600, faktor obračanja smo dosegli 3,7 in ga izboljšali v primerjavi z lani za 0,7, ker je bil faktor za to obdobje lani 3. Celoletni lanski faktor je bil 3,57. Zboljšani faktor obračanja je dosežen predvsem v grosističnem skladišču, manj pa v poslovalnicah. V poslovalnicah je na splošno tendenca povečanja zalog. Čisti dohodek založbe za 9 mesecev je 108,451 tisoč, t. j. 86,6 % sredstev po družbenem planu za leto 1961 in 51,9 več kot ob lanskem tretjem četrtletju. Osebni dohodki naraščajo hitreje, kot je bilo predvideno z družbenim planom za leto 1961, to pa iz razloga, ker niso bila planirana sredstva za tuje honorarce, ki znašajo za 9 mesecev 1,096 tisoč. Od lanskega leta je osebni dohodek povečan za 49,5%, na kar je vplivala tudi razširitev dejavnosti. Učinek za devet mesecev bo založba obračunala, skladno s pravilnikom o delitvi čistega dohodka. Nerazporejenih sredstev, ki so predvidena za sklade in druge obveznosti, je ostalo še 21,589 tisoč. Z obračunom učinka bo ta rezultat nekoliko spremenjen. Samoupravljanje, odnosi in pravilniki (Odgovor na pismo, ki ga je prejelo naše uredništvo) Od takrat, ko je delavski svet prevzel v upravljanje in izkoriščanje družbeno proizvodna sredstva, je šlo skozi delavsko samoupravljanje znatno število neposrednih proizvajalcev našega kolektiva. Samo po združitvi tiskarne, časopisnega obrata in Cankarjeve založbe, to je od leta 1956 do danes, je bilo v delavskih svetih približno 150 članov. Le-ti so imeli v času svoje mandatne dobe priložnost spoznati, da gospodarstvo in gospodarjenje nista lahki stvari, predvsem pa, da upravljanje večjih gospodarskih organizacij z mnogovrstnim delovnim procesom zahteva tudi nekaj ekonomskega znanja. Zato so družbe-no-politične organizacije stalno naglaše-vale potrebo po izobraževanju in dvigu nivoja članov organov samoupravljanja in s prirejanjem seminarjev, ki so obravnavali določena gospodarska vprašanja s teoretične in praktične plati, tudi nekaj storile, da se je delavsko samoupravljanje v tolikšni meri razvilo. Treba pa je takoj ugotoviti, da je bilo to vse premalo, da bi se najširši krog članov kolektiva seznanil s problematiko gospodarjenja in s tem seveda tudi s pravicami in dolžnostmi, ki jih delavsko samoupravljanje nosi s seboj. Da bi delavsko samoupravljanje dobilo svojo poglobljeno vsebino in v polni meri doseglo svoj cilj ter da bi bili res vsi člani kolektiva soudeleženi v problematiki samoupravljanja, pa samo en delavski svet ni zadostoval. Ugotovilo se je namreč, da je problematika našega podjetja za veliko večino članov kolektiva prezamotana in da je treba te celote razčleniti na njihove organske sestavne dele, ki jih danes imenujemo obrati. Že s tem je postala problematika članom delavskih svetov veliko bližja in jasnejša in s tem je tudi vsakovrstna iniciativa neposrednih proizvajalcev veliko bolj konkretna in koristnejša. Smotrna organizacija proizvodnega procesa celotnega podjetja bo le takrat do- Še enkrat »Črno na belem«, da je spet dotiskano »Črno na belem« in živa priča vlagalka Milka Žitnik. Nestrpno smo pričakovali prvo številko, nič manj pa drugo, ki jo imate v rokah. Zdaj potrebujemo gradivo za tretjo. Zato — pošljite prispevke! segla najvišjo možno stopnjo, če bo vsak član delovnega kolektiva na svojem delovnem mestu dal od sebe največ, kar zmore, in to ne samo v smislu fizičnega napora, ampak predvsem, da bo znal razumno angažirati razumske sposobnosti. In pri tem mislim, da bomo morali nekatere obrate še deliti na ekonomske enote. Teh nekaj splošnih misli je bilo potrebno, da se bomo laže ozrli na delo samoupravnih organov. Prepričana sem, da smo člani le-teh vzdrževali premalo stikov s člani kolektiva, premalo smo skrbeli, da bi že vnaprej zvedeli za mnenja posameznih članov kolektiva, kaj mislijo o stvareh, o katerih bomo odločali in sklepali na zasedanjih delavskih svetov. Prav v smeri informiranosti kolektiva smo premalo storili, čeprav smo na zasedanjih o tem pogosto govorili. Pa tudi posamezni člani kolektiva ali posamezni oddelki niso klicali članov delavskih svetov in od njih zahtevali razna pojasnila. Lahko ugotovimo, obe plati sta stike zanemarjali. Na to stalno pojasnjevanje članom delovnega kolektiva pa so pozabile tudi družbene organizacije v podjetju. Zaradi premajhne informiranosti ni nič čudno, če je uredništvo »Črnega na belem« dobilo pismo, v katerem neki član kolektiva med drugim »Ne vem, če v našem podjetju še vedno velja stari tarifni pravilnik, ali pa je že izdelan in potrjen novi pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov. Iz bežnih razgovorov s tovariši iz raznih oddelkov pa razumem predvsem to, da le malo vemo o najrazličnejših odnosih na relaciji tiskarna-založba-časo-piši in uprava. Vprašanja v zvezi z nagrajevanjem so seveda v ospredju. Kolikor vem, edinole uslužbenci uprave podjetja, ker imajo fiksne plače, natančno vedo, koliko bodo zaslužili. Novinarji smo si prav tako na jasnem, da je zaslužek odvisen od našega dela, merila za nagrajevanje dobro poznamo in si vsebino kuverte z mesečno nagrado vsaj v glavnem lahko sami izračunamo. Podobno menda velja za uslužbence založbe. Nasprotno pa tovariši iz tiskarne povedo, da z njihovim nagrajevanjem nekaj ni v redu. Dogodi se, da več delajo, pa manj zaslužijo. S to razliko, pravijo, podjetje pokriva manjkajoče osebne dohodke v tistih enotah, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v določenem obračunskem razdobju niso dosegle polnih »plač«. POGLEJMO. KAKO JE S TEMI STVARMI? Pravilnik o delitvi čistega dohodka so že sprejeli delavski sveti posameznih obratov, sprejel in potrdil pa ga je tudi centralni delavski svet. Bržkone smo bili med prvimi podjetji, ki smo omenjeni pravilnik sprejeli. Poglejmo torej, kakšna je delitev čistega dohodka v podjetju in po posameznih obratih? OBVESTILO --'< Člani našega kolektiva imajo tudi letos abonma pri Mestnem gledališču, in sicer premierski in red E. Abonmajske karte smo razdelili kolektivu in jih ob predstavah dobite pri grupnih poverjenikih CO sindikata Tovariš Franc Pantar, oddelkovodja ročne stavnice, in meter Srečko Mrak se posvetujeta ob stolpcih »Črnega na belem« Po pravilniku in v skladu z družbenim planom za leto 1961 je delitev čistega dohodka naslednja: 1. v celotnem podjetju 90,3 % za osebne dohodke, 9,7 °/o na sklade podjetja in družb, obveznosti, 2. v tiskarni 76% za osebne dohodke, 24 °/o za sklade in druge obveznosti, 3. v založbi 77 % za osebne dohodke, 23 % za sklade in druge obveznosti, 4. v časopisnem obratu 7% za druge obveznosti, ostanek pa za osebne dohodke. Ko obrati zadostijo planskim obveznostim po pravilniku in če le-ti ustvarijo presežek čistega dohodka, odvajajo od presežka še 40 % za skupne obveznosti celotnega podjetja, 60 % sredstev pa obrati samostojno delijo na osebne dohodke in sklade. Seveda, po pravilnikih, ki jih pripravi vsak obrat za sebe. To velja za tiskarno in založbo, medtem ko časopisni obrat lahko od celotnih sredstev, če zmanjša predvideno izgubo, porabi 80 % za osebne dohodke, 20 % pa za interne sklade. V pravilniku je nadalje določeno razmerje delitve presežkov tudi za upravo podjetja, ki lahko porabi od presežka čistega dohodka za osebne dohodke 60 °/o, za centralne sklade pa 40 %. Merila za delitev čistega dohodka na sklade in osebne dohodke pa bo lahko delavski svet spremenil ob vsakoletnem sprejemanju družbenega plana. PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV ODS in vsi obratni delavski sveti so tudi sprejeli nomenklaturo delovnih mest in vrednost točke, posamezni obrati pa za nekatere enote tudi pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke. Tekstualni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa smo člani samoupravnih organov že dobili v osnutku in o njih pravlmr razpravljamo. Pravilniki so razobešeni in bi bilo prav, da bi v posameznih oddelkih o njih razpravljali in morebitne pripombe sporočili članom delavskih svetov. Kakšna so merila za delitev osebnih dohodkov v posameznih obratih, na tem mestu ne bi go- V KNJIGOVEZNICI Na sliki: Danica Meden in Joža Vesel vorili. Pojasnila bi le-to, da praviloma v podjetju nima nihče »fiksne« plače, ker so delovna mesta točkovana.. Vrednost točke pa se glede na poslovni uspeh oz. neuspeh spreminja. Seveda pa se osebni dohodki kompleksno obračunavajo v založbi, upravi in za nekatere člane v časopisnem obratu na vsake tri mesece, medtem ko v tiskarni obračunajo osebne dohodke kompleksno vsak mesec sproti. Ker pa je doslej podjetje dobro gospodarilo, so člani delovnega kolektiva s tako imenovanimi »fiksnimi plačami« po obračunu dobili izplačano razliko na vrednost točke. ODNOSI MED OBRATI V pismu je postavljeno vprašanje: »Odnosi tiskarna — založba — časopisi — uprava?« Na kratko. Vsak obrat ima svoje knjigovodstvo in svoj obračun, kakor je razvidno že iz pravilnika o delitvi čistega dohodka. Usluge, ki si jih delajo obrati med seboj, se obračunavajo po enakih cenah, kakor jih zaračunavajo zunanjim kupcem oz. naročnikom. Stroške uprave pa krijejo obrati po številu zaposlenih, po zasedenih prostorih in po posebnih stroških, ki jih ima uprava s posameznimi obrati. Stroške uprave sprejema in potrjuje centralni delavski svet skupaj z letnim družbenim planom. Skratka, odnosi med obrati so zelo jasni in čisti, in so popolnoma odveč govorice, ki jih navaja pisec: »Da podjetje pokriva manjkajoče osebne dohodke v tistih enotah, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v določenem obračunskem obdobju niso dosegle polnih ,plač‘.« OLAJŠAVE ČASOPISNO ZALOŽNIŠKIM PODJETJEM Mislim, da je prav, da se pogovorimo še o tem, kako časopisni obrat krije izgubo, ki jo ima pri izdajanju svojih listov. Časopisno založniškim podjetjem je družba dala določene olajšave glede na to, ker tisk ne more imeti ekonomskih cen, in glede na to, da bi se grafična industrija modernizirala. Takemu podjetju, kot je naše, ni treba odvajati družbi: 15 °U prispevka od dohodka federaciji in proračunskega prispevka iz osebnega dohodka republiki, okraju in občini. To so olajšave, ki smo jih v našem primeru doslej porabili za investicije, v bodoče pa jih bomo rabili za obnovo strojnega, parka in odplačevanje anuitet. Časopis pa dobi družbene instrumente, ki jih dobimo z razliko v obrestni meri pri kreditih in obrestih od poslovnega sklada. Časopisno založniška podjetja plačujejo družbi le en procent obresti, razliko pa vplačujejo časopisom za pokrivanje izgube. (Razlika pri poslovnem skladu je 5 "/», pri kreditih pa od 1—4 ,Jlo.) Iz vsega tega sledi, da med obrati nihče nikomur ne daje, niti nihče ne krije izgube enega ali drugega obrata. Centralni delavski svet je nedavno tega razpravljal o izgubi, ki jo po planu predvideva časopisni obrat in ki je najbrž ne bo mogel pokriti z instrumenti. Sklenil je, naj se glede kritja in izgube obe redakciji pogovorita s svojima ustanoviteljema ali pa gospodarita tako, da izgube ne bo. Podjetje izgube ne bo krilo! SPREGOVORE NAJ SVETI PROIZVAJALCEV V pismu uredništvu »Črnega na belem« je ugotovljeno, »da tovariši v tiskarni povedo, da z njihovim nagrajevanjem nekaj ni v redu. Dogodi se, da delajo več pa manj zaslužijo«. To je res nenavadno. V določenih obdobjih pa možno, ker je izplačevanje osebnih dohodkov vezano tudi na finančno realizacijo. Kaže, da bi bilo zelo koristno o tem temeljito pogovoriti se z upravo tiskarne in obratnim delavskim svetom. V nekaterih oddelkih tiskarne smo šli v samoupravljanju že korak dalje in volili svete proizvajalcev. Ali nismo s tem postali upravljavci prav vsi? Kjer svetov proizvajalcev še nismo izvolili, bi to storili čimprej, kajti dobro bomo upravljali le takrat, kadar bomo gmotno zainteresirani, to je, da bomo sami delili dohodek, ki ga ustvarjamo. S pravilniki o delitvi čistega dohodka nam je to zagotovljeno. TRIBUNA DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsi pričakujemo, da bo časopis »Črno na belem« postal tribuna delovnega kolektiva in da bomo člani kolektiva za boljšo in polnejšo vsebino časopisa tudi kaj prispevali. O informiranosti kolektiva pa še to. Doslej je bila navada, da je uprava podjetja pripravila družbene plane, analize poslovnega uspeha ob periodičnih obračunih v 150 ciklostiranih izvodih. Ta material prejemajo člani samoupravnih organov še pred zasedanji. Če bi se člani kolektiva zanimali za gospodarsko problematiko podjetja, bi te materiale prav gotovo dobili na vpogled. Izvodov je namreč toliko, da ga dobi vsak četrti član kolektiva. Prav v takem številu so razmnožili tudi pravilnik o delitvi čistega dohodka, nomenklaturo delovnih mest v tiskarni, založbi, časopisnem obratu, upravi in vse pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Če vse to v bodoče ne bo zadostovalo, se bomo morali o tem pogovoriti, kaj storiti, da bo vsak član delovnega kolektiva informiran o uspehih oz. neuspehih gospodarjenja in o vseh sklepih delavskih svetov. Bržkone bi kazalo, da bi takrat, kadar bodo delavski sveti pred velikimi odločitvami, v podjetju razpisali referendum in s tem omogočili soodločanje slehernemu članu kolektiva. Vera Penca DOBRO JE, DA VESTE Delavski svet je imenoval uredniški odbor »Črnega na belem«, ki ga sestavljajo: Vinko Blatnik, Maks Brumen, Ela Dobnikar, Danilo Do-majnko. Janko Duh, Vera Penca, Djuro Šmicberger, Rudi Vahen in Sergej Vošnjak. SODELOVANJE V OKVIRU PODJETJA Uspeh sleherne ekonomske enote je pomemben prispevek uspehu vsega podjetja. Zato smo — in moramo biti — vsi zainteresirani za to, da odpravimo vse tisto, kar morda slabi naš skupni uspeh. Sicer pa — odveč je vsak uvod, saj lahko povem naravnost, na kaj mislim. V mesecu oktobru je bilo v Ljubljani republiško posvetovanje o problemih delitve dohodka. Dnevni listi so objavili krajše izvlečke referatov in razprav, zato je uredništvo »Delavske enotnosti« sklenilo objaviti vse gradivo s tega posvetovanja v svoji prilogi »Pogovori 61«. »Pogovorov« natisnemo ob takih priložnostih še nekaj tisoč izvodov več kot »Delavske enotnosti«, ker zaradi pomembnosti in aktualnosti vsebine navadno dobimo precej posebnih naročil. Menda iz istega razloga — se je tudi uredništvo »Vprašanj naših dni«, štirinajstdnevnika, ki ga izdajamo v naši hiši, odločilo ponatisniti isto gradivo. Tako »Vprašanja naših dni« kakor tudi »Delavska enotnost« s prilogo sta izšla isti dan z istim gradivom, z razliko — kot so jc ugotovili grafičarji — da so bili Pogovori natisnjeni na 14 cicerov, kot rečeno, isto gradivo v Vprašanjih, pa na 13 cicerov! »Vprašanja naših dni« so že dobila svoje mesto, saj se je izkazalo, da so izpolnila vrzel v našem časopisnem izdajateljstvu. Vendar se vsiljuje vprašanje: ali ne bi mogla uredništva v isti hiši, pri istem podjetju, sodelovati druga z drugim, da se opisani primeri ne bi ponavljali? Ne gre le za vsebino listov. Mislim tudi na gospodarski moment. V istem času bi lahko stavni stroji postavili drugo gradivo in v istem času bi ga lahko že objavili. Konec koncev pa se lahko vprašamo, ali je res potrebno, da v isti hiši v dveh listih objavljamo isto gradivo? Danilo Domajnko Ali poznate tovarišice v oddelku adreme: Mimi Janežič, Slavko Kravcar in Pavlo Anžič? Morda bo kaj tudi za nas koristno Ob obisku mednarodnega sejma knjig v Milanu sva si s tov. Smicbergerjem ogledala tudi najmodernejšo tiskarno v Italiji, tiskarno založbe MONDADORI v Veroni. Težko bi bilo to tiskarno primerjati z našo, saj je v njej zaposlenih 1800 delavcev, tiska pa predvsem knjige in revije. Kljub temu pa so njihove izkušnje zanimive tudi za nas. Tiskarna je nova in obratuje šele leto in pol. Sama gradnja, razporeditev strojev, nabava opreme in podobno se je razvijalo na osnovi temeljitega predhodnega proučevanja. Proučevanju dela in materiala posvečajo posebno pozornost. Tiskarna ima raziskovidni oddelek, ki proučuje tehnologijo in organizacijo dela. Tehnična pisarna zaposluje okoli 100 ljudi. Posebno skrb posvečajo planiranju proizvodnje, zato lahko v tehnični pisarni vsak trenutek povedo, v kakšnem stanju je kakšna knjiga ali publikacija, kdaj bo stiskana in kdaj bo šla v prodajo in podobno. Tisk običajne črno-bele knjige v normalnem obsegu traja približno 6 tednov, posebno aktualno knjigo, na kateri ima založba svoj poseben interes, pa stiskajo in zvežejo v enem tednu. Na bakro rotacij ah tiskajo vrsto tedenskih in mesečnih publikacij. Od njih sta pri nas najbolj znani tednik »Epoca« in modni list »Grazia«. Tudi te stvari se stiskajo dokaj hitro. Za Epoco mora biti n. pr. zadnji material oddan samo 6 ur prej, preden gre revija v prodajo. To je pač nekaj najbolj skromnih dejstev. Takšnih rezultatov pač pri nas še ne bomo mogli tako kmalu dosegati, čeprav si želimo ravno možnosti za čim hitrejše izhajanje. Vendar pa so za nas vsekakor zanimivi principi, ki v tiskarni Mondadori omogočajo tako hitro tiskanje knjig in publikacij. Prvi princip je ta, da prihajajo v tiskarno dokončni in čisti rokopisi. Avtorske korekture za gradivo, ki se že tiska, lahko dovoli le generalni direktor založniške hiše, ki pa, kot so nam povedali, te pravice še ni uporabil. Tiskarna mora skrbeti, da so vse tiskarske korekture stoodstotno opravljene in zato ni več potrebna naknadna revizija redakcije. Drugi princip je temeljita predpriprava za tiskanje. Tako za knjigotisk kot za ba-krorotacijo imajo posebne stroje, na katerih napravijo vse predpriprave in to za vse formate. Čeprav imajo stroje za knjigotisk z dvema višinama, imajo stroj za predpripravo narejen tako, da lahko na njem prirejajo stavek za obe višini. Ko zapusti stavek stroj za predpripravo, morajo v naj- krajšem času začeti s tiskanjem, da jim menjava stavka vzame le minimalno potrebno količino časa. Za 4 bakrorotacije, ki jih imajo v tiskarni in ki imajo različne formate, so nabavili posebno bakrcrotacijo samo za predpripravo. Ta rotacija je bila najdražja od vseh bakrorotacij, ker je prirejena za vse formate. Ob tem samo to: prepričani smo lahko, da so zasebni lastniki tiskarne videli ekonomsko utemeljenost v takšnih izdatkih za predpripravo in da je niso forsirali iz nekih nedognanih razmišljanj. Prav ta predpriprava pa je tudi pogoj za naslednji princip — maksimalno izkoriščanje strojev, pravilno izkoriščanje kadrov in izpolnjevanje rokov pri tiskanju. Prav predpriprava omogoča polno izkoriščanje vseh tiskarskih strojev za tiskanje. K predpripravi so dali tudi najboljše strokovnjake. Pravijo, da bi bilo neekonomsko dati k vsakemu stroju tako usposobljene ljudi, kot so potrebni za predpripravo. Ob tako kvalitetni predpripravi tudi pri strojih ni potrebno tako veliko število kadrov. V oddelku velikih knjigotiskarskih strojev je upravljal en strojnik tri stroje in ena vlagalka ali vlagalec-kontrolor skrbi za dva stroja. Delo se razvija v treh izmenah. V nočnem času delajo kot vlagalci-kontrolorji samo moški. Tehnična pisarna pa dela v deljenem delovnem času dopoldne in popoldne. Vezava knjig je dokaj avtomatizirana in na tekočem traku z uporabo sodobnih lepil. Le ob izjemnih primerih, ko gre za kakšno izredno publikacijo, prevlada pri vezavi mojstrova roka. Knjigoveški mojster, ki se nam je pohvalil z lepo vezanim almanahom, izdanim ob 100-letnici Italije (takih vezav imamo pri nas kar precej), nam je dejal, da ob takih redkih delih sicer uživajo, vendar ne sme biti tak luksus prepogost, ker mora tudi knjigo-veško delo iti v korak s splošnim razvojem industrijske proizvodnje. Tak celoten sistem organizacije dela pa seveda omogoča, da se knjige in publikacije stiskajo v točno določenem času in da se za vsako knjigo lahko točno pove, kateri dan se bo pojavila v prodaji. Seveda zahteva tako delo sinhronizacijo vseh delovnih faz, in to od istočasnega pripravljanja papirja, stavljenja, tiskanja, vezave in podobno, da ne pride do nobenega zastoja. To je samo nekaj vtisov. Zdi se mi pa, da so ravno ti najznačilnejši za opazovalca z našimi izkušnjami in željami in da lahko služijo za razmišljanje v našem kolektivu, predvsem v tiskarni in založbi. S. Vošnjak Ostra spodbuda za dobro gospodarjenje Te dni bomo tudi v ekonomski enoti »Ljubljanski dnevnik« sklepali o pravilniku o delitvi čistega dohodka in o dopolnitvi oziroma uvodnih določbah pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov v posameznih oddelkih. V »Ljubljanskem dnevniku« imamo sedaj 5 pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, in sicer posebej za novinarje ter za člane delovnega kolektiva v oddelku za ekonomsko propagando, adremo, naročnin-ski oddelek in eltspedit, medtem ko za manjše število uslužbencev, katerih učinka ni moč neposredno meriti, obračunavamo osebni dohodek po točkah po nomenklaturi delovnih mest. Kot kaže, bode z novim letom prešli na nagrajevanje po učinku še tovariši, ki delajo v prodajnem oddelku. Tako bodo neposredno stimulirani za kar najbolj uspešno organiziranje prodajne mreže in za pridobivanje novih naročnikov. Glede na nove dodatne stroške v zvezi s predvidenim izdajanjem nedeljske številke »Ljubljanskega dnevnika« bo naša ekonomska enota najbrž tudi še prihodnje leto na tesnem s sredstvi za osebne dohodke. Zato pravilnik e delitvi čistega dohodka za prihodnje leto določa, da naj gre le ?fi % morebitnega presega čistega dohodka preko vsote osebnih dohodkov po pravilnikih v interne sklade, 80 ®A pa za osebne dohodke. Teh 80 % naj bi delili v skladu z uvodnimi določili pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Za ta uvodna določila je najbolj značilno, da predvidevajo različen delež vseh upravičencev. Kolikor večji vpliv ima kdo na uspešnost gospodarjenja, toliko večji delež morebitnega presežka naj bi mu pripadal. Če pa bi ne bilo dovolj razpoložljivih sredstev niti za 100-odstotno izplačilo osebnih dohodkov po pravilnikih oziroma po nomenklaturi delovnih mest, naj bi enak kriterij veljal tudi za pokritje primanjkljaja. Po osnutku naj bi zato vse člane delovnega kolektiva razdelili na štiri kategorije. Tisti, ki bi bili razporejeni v prvo kategorijo (ki imajo najmanjšo možnost neposrednega vpliva na uspešnost gospodarjenja), bi lahko plačali mesečno največ 1 %, prejeli pa 10 "A dodatka na svoj osebni dohodek, tisti v četrti kategoriji pa bi po potrebi plačali ali prejeli največ do 25 "A svojega rednega osebnega dohodka. Z osnutkom pravilnika je tudi predvidena omejitev najvišjih osebnih dohodkov, in sicer z določilom, da je lahko razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim^ dohodkom v enoti 1 : 5, pri čemer se upošteva polletno povprečje. Rudi Vahen O strokovnem izobraževanju Minuli mesec je bilo v Ljubljani prvo plenarno zasedanje Republiškega odbora sindikata delavcev tiska in papirja, na katerem so razpravljali o polletnih obračunih in decentralizaciji v podjetjih ter o strokovnem izobraževanju papirničarjev in grafičarjev. Do sprejetja resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov so le posamezne gospodarske organizacije upoštevale in v praksi uveljavljale spoznanja, da je za uspešno delo v proizvodnji potrebna poleg sodobnih proizvajalnih sredstev tudi visoko razvita delovna sposobnost delavca. Po resoluciji se je zanimanje za razvoj strokovnih kadrov močno povečalo. Iz dneva v dan se vedno več gospodarskih organizacij loteva organizirane dejavnosti za sodobnejše usposabljanje strokovnih kadrov. Te gospodarske organizacije so že pričele z ustanavljanjem in razvijanjem raz- ličnih služb, med njimi tudi kadrovskih, in različnih izobraževalnih centrov. V skladu s sedanjim, pa tudi s perspektivnim razvojem ugotavljajo, koliko in kakšne kadre bodo potrebovali, ter na osnovi tega organizirajo najrazličnejše oblike usposabljanja ljudi na delovnem mestu. Vedno tesneje sodelujejo z ustreznimi izobraževalnimi ustanovami ter s svojimi konkretnimi predlogi in potrebami vplivajo na organizacijo in vsebino njihovega dela. Doslej smo ob razpravah o vzgoji mislili predvsem na vzgojo mladine, ki se iz leta v leto bolj usmerja v strokovne poklice, Hkrati pa smo ugotovili, da pri tem ne smemo pozabljati na že zaposlene delavce, pri katerih se je v zadnjem času prav tako povečal interes za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje na delovnem mestu. To dokazujejo tudi številni zaposleni, slušatelji na najrazličnejših oddelkih izobraževalnih ustanov, saj se je njihovo število v letošnjem letu povečalo kar za 60 "A glede na minulo leto. Vse to terja izpopolnjeno redno šolanje v dosedanjih vajenskih in industrijskih šolah, šolah s praktičnim poukom, srednjih strokovnih šolah, pa tudi na področju višjega in visokega šolstva. Povsod namreč stremijo za tem, da s prilagajanjem sistema vzgoje potrebam posameznih gospodarskih organizacij in strok dvigajo kvaliteto teoretičnega izobraževanja ter usposobijo človeka za poklic. Reševanje teh problemov danes ni več samo naloga in dolžnost vzgojnih ustanov, temveč so zanje prav tako odgovorne vse gospodarske organizacije, zbornice, združenja in društva, pa tudi oblastni organi, ki lahko to široko in zahtevno akcijo v marsičem podprejo. O tem že nekaj časa razpravljajo tudi na naših naj višjih oblastnih organih, o tem so na svojih sejah v mesecu maju, septembru in novembru razpravljali tudi predstavniki Ljudske skupščine LRS, o tem razpravljajo sindikalni organi in tudi Re- Kaj je z našo mladino? Kakor vsako leto je tudi letos napočil čas za redno letno konferenco mladinske organizacije v našem podjetju. Udeležba sama, glede na število članov mladinske organizacije, je komaj presegla polovico. Že to dokazuje, da se člani tako množične organizacije, kot je mladinska, ne brigajo dovolj za svoje dolžnosti in pravice. Na konferenci pa so se bistveno lotili vseh problemov mladincev in mladink v našem podjetju. Najbolj pereč problem, ki se ne poraja samo v mladinski organizaciji, ampak tudi v drugih organizacijah, je, kako doseči, da bi se čim večje število članov udeleževalo sestankov, sej itd. Dejstvo je, da sc danes del mladine oglasi na takih sestankih ali konferencah samo, če spodaj na vabilu piše: »Po konferenci bo ples!« To se pravi, da del mladincev ne pride na sestanke zaradi tega, ker jim to veleva njihova dolžnost, ampak zaradi tega, ker piše na vabilu, da bo ples. Spričo tega je nemogoče, da bi delo mladinske organizacije bilo takšno, kot bi moralo biti, čeprav se nekateri branijo s tem, češ, zakaj smo pa potem volili odbor in zakaj ga imamo! To je že res, da so odbor izvolili zato, da bo dajal pobude in vodil to skupno delo celotne organizacije, ampak v odboru je samo devet članov. Ti pa ne morejo iti do vsakega posebej in prositi, naj pride na sestanek. Tudi oni so zaposleni v podjetju in niso samo ljudje z nazivi, kot so predsednik, sekretar in podobno. Mislim, da ne bi bil čudež, če bi se enkrat zbralo na sestanku kakih sto mladincev, saj jih je v našem podjetju čez ste dvajset. In to je kar precej velika številka in prav pri nas bi moralo iti, kakor po olju že zaradi tako velikega števila članov same organizacije. Mislim, da se sedaj ne bo mogel nihče izgovarjati, da ni vedel, da bo konferenca. Sedaj imajo vsi oddelki zvočnike, po katerih bomo objavljali sporočila. Da ne bo kljub temu opravičil: »Nisem slišal, ker stroj premočno ropota,« bomo še pošiljali pismena sporočila in po možnosti še osebno obvestili tiste "gluhe Tomaže«. Sedaj je pa že skrajni čas, da prične mladinska organizacija delati resneje. In to je odvisno samo od vseh članov — mladincev in mladink. Mladina pri nas je zainteresirana za marsikaj. Pri nas imajo ti interesi zelo različne oblike, recimo za predavanja, športna tekmovanja in podobno. Marsikaterega bi zanimalo, če bi priredili predavanje o načinu nagrajevanja publiški odbor sindikata delavcev tiska in papirja je na svojih minulih sejah posvetil precejšnjo pozornost izobraževanju papirničarjev in grafičarjev. Vsi so si enotni v tem, naj bo vzgojno-izobraževalni sistem v bodoče v vsebinskem, pedagoškem in organizacijskem pomenu resničen izraz naših družbenih in gospodarskih sprememb in potreb. Slehernemu državljanu je torej treba omogočiti, da si pridobi ustrezno izobrazbo ter usposobljenost za opravljanje svojih poklicnih in družbenih nalog. Pri tem je treba izobraževalno delo stalno prilagajati razvoju naše družbene ureditve, proučevati njegove uspehe in pomanjkljivosti ter iskati najboljših metod izobraževanja. Izobraževanje strokovnih kadrov naj bo usmerjeno tako, da bomo vzgajali vsestransko izobraženega proizvajalca, ki bo hkrati sposoben prevzemati in uspešno opravljati tudi naloge upravljavca. I.B. vajencev in sistemu delitve osebnih dohodkov. O tem bi lahko predaval član iz našega podjetja, ki je razgledan v tem področju. Mislim, da bi s tem marsikdo zvedel kaj novega in mogoče dobil tudi pojasnilo v zvezi z njegovo nagrado ali osebnim dohodkom. Kar se tiče političnih predavanj, bi se lahko tudi naši mladinci bolj zanimali zanje. Športna tekmovanja bi lahko prirejali 7. drugimi tiskarnami ali pa oddelki drug z drugim. In tako bi sestavili ekipo, ki bi se pomerila z neko drugo tiskarno v Ljubljani. Lahko bi organizirali tudi nekakšno tekmovanje mladincev vseh tiskarn v Ljubljani. Za šahovske mislece bi lahko organizirali nekakšen šahovski turnirček. Zanimanja je dovolj. Le to je tisto, da nobeden noče sodelovati bolj konkretno. Za razvedrilo je tudi veliko možnosti. Delavski klub je pričel prirejati klubske večere. Tu je vsakomur na voljo šah, karte, namizni tenis ali televizija. Toda pri teh je bolj malo mladine. V kratkem se bodo pričeli tudi plesni večeri za vso mladino. Torej takih možnosti, kot jih ima mladina v našem podjetju, jih nima vsepovsod. Vendar pa jih ne znamo izkoristiti! SMERNICE ZA BODOČE DELO Ker mladinska organizacija še nima popolnoma določenega programa za bodoče delo, je sekretariat sestavil začasen plan dela. Program, če naj bo vsebinsko in smiselno dobro sestavljen, je treba dalj časa sestavljati, izpopolnjevati in obnavljati posamezne točke, ker bo le tako delo organizacije res kvalitetno. Tak program bo dokončno sestavljen v začetku januarja. Začasni plan naj bi obsegal več predavanj, hkrati pa naj bi obiskovala mladina »Solo za življenje«. Ta predlog je bil na mladinskem sestanku soglasno sprejet. Predavanja naj bi potekala razdeljeno, in sicer v dveh grupah. Prva grupa, ki bi zajela mladino od 15. do 18. leta; 1. Podoba mladostne dobe. 2. Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi? 3. Mladostnik v družini in družbi. 4. Od spočetja do poroda. 5. Značaj in njegovo oblikovanje. 6. Odnosi med fantom in dekletom in prva ljubezen. 7. Lepo vedenje. 8. Vi vprašujete — mi odgovarjamo Druga grupa za mladino nad 18 let: 1. Mladostnik sredi življenja in dela. 2. Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi? 3. Od spočetja do poroda. 4. Rodi naj se le zaželen otrok. 5. Družina in zakon v socialistični družbi. 6. Pogoji srečnega družinskega življenja. 7. Otrok in družina. 8. Izbira zakonskega tovariša. 9. Kako si bova uredila svoj dom? 10. Vi vprašujete — mi odgovarjamo. Ker še vsi mladinci ne vedo, kdo je v novo izvoljenem mladinskem odboru, obveščamo, da je predsednik odbora Mirtič Dušan, sekretar Sladič Ana, blagajnik Ja-količ Marija, ostali odborniki pa so: Hočevar Ana, Legvart Jože, Šušteršič Peter, Vrhovec Franc, Šimic Marica in Šinkar Bojan. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Boh Meta, Mirtič Sašo in Majda Brejc. Mladinke, mladinci, objavljajte svoje predloge, probleme in podobno v glasilu »Črno na belem«! M. D. Smolvr »l jubljanskega dnevnika« Izhajali brez izgube "Ljubljanski dnevnik« posluje zaradi razmeroma nizke naklade še vedno z izgubo. To izgubo krijemo s subvencijami od zunaj (Okrajni ljudski odbor in Okrajni odbor Socialistične zveze) in z denarjem, ki ostane v podjetju »Ljudska pravica« od družbenih dajatev zato, ker je časopisno podjetje. Številčne primerjave kažejo, da ima Dnevnik z ozirom na svoje območje razširjenosti za 20 do 40 odstotkov nižje naklade v primerjavi z zagrebškim »Večernim listom«, beograjskimi »Večernimi novostmi«, mariborskim »Večerom« in drugimi listi te vrste. Naše tržišče torej še ni do konca zasičeno. Triletni perspektivni plan naše ekonomske enote pa na drugi strani kaže, da je moč ob nakladah med 35.000 in 40.000 poslovati brez izgube. Splošna smer razvoja jugoslovanskega gospodarstva je taka, da smemo pričakovati vsako leto manj podpor ali od zunaj ali pa v obliki olajšav pri dajatvah družbi. Zato so zdaj vsi napori Dnevnikovega kolektiva usmerjeni v to: doseči v čimkrajši dobi povprečno naklado med 35.000 in 40.000 izvodov dnevno, se pravi, izhajati brez izgube. Dnevnik je bil vse do letos »tenak in cenen časnik«. Letos smo šli v povečanje obsega (skoraj 20 strani dnevnega povprečja) in hkrati podražili mesečno naročnino od 400 na 490 dinarjev. Rezultati te podražitve so potrdili pravilnost zamisli, da je krog odjemalcev za »tenak in cenen« časnik vedno manjši in da ljudje rajši kupujejo »obširnejši, čeprav dražji časnik«, saj ob podražitvi število naročnikov ni padlo, medtem ko je ob drugih podobnih podražitvah izgubil časopis tudi do 30 odstotkov naročnikov. Nasprotno: naklada zadnje tedne vsak dan počasi, a vztrajno raste. Poslednji korak na poti do »obširnejšega, čeprav dražjega« Dnevnika je uvedba nedeljske izdaje, ki jo pripravljamo za Novo leto 1962. Mnogi Dnevnikovi bralci namreč tožijo, da Dnevnika v nedeljo, ko imajo največ časa za branje, ni. In morebiti se bo marsikdo zdaj rajši naročil na Dnevnik prav zato, ker ga bo lahko dobil vsak dan. Z vsem tem, hkrati pa z neprestanimi reklamnimi akcijami — sedanje .jesensko žrebanje, še večje žrebanje spomladi 1962, druge stalne oblike propagande — je najbrž moč doseči v letu 1962 povprečno dnevno naklado 28.000 izvodov, v letu 1963 pa za tri ali štiri tisoč preseči naklado trideset tisočakov. Tako bi se torej Dnevnik leta 1963 približal nakladi, ko bo lahko izhajal brez subvencije, z drugimi besedami, postal rentabilen. Seveda terja izpolnitev teh načrtov povečane napore vsega Dnevnikovega kolektiva, zlasti še novo osnovanega prodajnega oddelka, ki smo ga ustanovili prav zato, da bi načrtno in sistematično skrbel za dviganje naklade našega lista. Hkrati pa je izpolnitev teh načrtov edina pot, ki Dnevnikovemu kolektivu ostane — kajti gotovo je, da družbena podpora nerentabilnim podjetjem naglo izumira in da je v nekaj letih ne moremo pričakovati več. Zatorej se ne moremo zanašati na nikakršno pomoč od drugod, ampak se moramo čimprej postaviti na lastne noge. Upamo lahko edino to, da bodo instrumenti, ki so za sedaj še takšni, da nam omogočajo pokrivanje izgube, ostali takšni vsaj še dobri dve leti — da nam bo s tem omogočen postopen prehod na rentabilno poslovanje. Dnevnikov kolektiv ni majhen, pa tudi šibak ni. Ali smemo reči, da bo zmogel te napore, to težko nalogo? Mislim, da sme- mo' Miloš Mikeln O dolgotrajnem tiskanju knjig V prvi številki našega glasila je tovariš Šmicberger v članku »Založba in tiskarna« navedel nekaj primerov dolgotrajnega tiskanja knjig za Cankarjevo založbo. Podatki, ki so navedeni, so seveda točni in jim ne moremo oporekati. Prav tako pisec pove, da je treba iskati krivdo tako v založbi kakor v tiskarni. K seznamu knjig, ki so že dolgo v tisku, dodajam še dve: »Kapital« in »Zemlja in vesolje«. Prva je v različnih fazah korekture že več kot pol leta, druga pa roma iz tiskarne v založbo in nazaj že tudi od maja. Krivde seveda ne moremo pripisati založbi, ker so v ozadju različni vzroki. Verjetno se tudi založba ne bo prehudo jezila, če bomo ti dve knjigi po odobrenju za tisk še nekaj časa »medili«, saj niti ne vemo, v katerem času lahko planiramo tisk omenjenih knjig. za dobo 6 mesecev. To se pravi, da hranilnica izda posojilo na hranilno vlogo brez porokov. Vsekakor pa bi s tem uredili finančni problem, kar zadeva poletni oddih. Bruno Feher l^ezeroiratto za *JDelavski Ulub Tokrat o klubu v miniaturi Pa naj sem se mu še tako izmikal, nič ni zaleglo, urednik je vztrajal pri svojem, da napišem članek o našem klubu. Govoril sem mu, ga prepričeval, da bi bilo veliko bolj prav, ko bi o klubu pisal nekdo iz kolektiva, ki bi povedal, kaj pričakuje in česa si želi od Delavskega kluba, kar bi nedvomno lahko precej koristilo pri sestavljanju programa. On pa, trmast kot je, je vztrajal pri svojem: »Napiši članek o klubu.« In hočeš, nočeš sem ga tudi napisal. Ne o klubu nasploh, o njegovem programu, pa o težavah, s katerimi se srečuje, o vsem tem kdaj pozneje, pač pa o klubu v ožjem smislu te besede. O tistem klubu, ki je odprt vsak ponedeljek, četrtek in soboto zvečer. Klub je za zdaj že izrazito družabnega značaja. Televizija, tarok, remi, šah in še nekatere druge družabne igre, navsezadnje tudi bife služijo predvsem razvedrilu. In čeprav smo klub odprli komajda pred dobrim mesecem, so se naša pričakovanja skoraj v celoti uresničila. Klub je namreč že dobil svoje stalne obiskovalce. Večina je seveda mladina — to smo nazadnje tudi lahko pričakovali — vendar so najbolj stalni gostje prav nekateri starejši tovariši našega kolektiva. In prepričani smo, da bo to število obiskovalcev sčasoma še naraslo ter da se bo v klubu začel postopoma vedno bolj uresničevati tudi drugi del njegovega namena, seznanjati med seboj člane našega podjetja, jih med seboj povezovati v trden kolektiv. Zato sodimo v upravnem odboru Delavskega kluba, da bi naj klub tudi v prihodnje obdržal predvsem ta družabnozabavni značaj. Ob tem pa, takšni so vsaj naši načrti, naj bi postopno preraščal v nekoliko višjo in bolj organizirano obliko kulturnega in družabnozabavnega življenja. Na teh večerih naj bi se namreč sčasoma začeli pojavljati tudi posebni programi. Ali ne bi bilo na primer moč izvesti v okviru klubskega večera enkrat na mesec, da bi predstavniki samoupravnih organov, upravnega vodstva in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij v našem podjetju odgovarjali na vprašanja članov našega kolektiva? Morda bi lahko začeli razmišljati tudi o tem, da bi bil enkrat na mesec klubski večer rezerviran za mladinski ples, da bi v klubske večere prenesli tudi nekatera zanimiva poljudnoznanstvena predavanja. Za mladino in otroke članov našega kolektiva program ozkih filmov. Klubske večere pa bi po našem mnenju morali izrabiti tudi organi samoupravljanja, sindikat, mladinska organizacija in osnovna organizacija ZK kot zelo primerno obliko, da na poljuden in privlačen način seznanjajo člane našega kolektiva z najbolj aktualnimi vprašanji v podjetju, a tudi v neposrednem okolju. Vse to in še nekatere druge stvari so načrti našega kluba v miniaturi. In v upravnem odboru mislimo, da ne bo več dolgo treba govoriti samo o načrtih. Bojan Samarin