VELIKO ZANIMIVEGA SI IMATA POVEDATI — Foto: Fr. Perdan Še enkrat: »Tistih nekaj dinarjev« V Panorami št. 13 (4. III. 1964) ste objavili pod naslovom »Tistih nekaj dinarjev ...« kritiko dela upravnice pošte Golnik. Želimo, da javnost zve tudi drugo stran in prosimo, da v prihodnji številki Panorame in z istim naslovom objavite sledeče pojasnilo: Zadevo smo pri pošti Golnik preverili in ugotovili, da je nakaznica prispela 27. II. 1964. Ker naslovnice ni doma, je upravnica naročila pismonoši, da na domu obvesti, da je nakaznica na pošti, kar je tudi storil, nakaznico pa je upravnica vpisala v knjigo prispelih nakaznic za izplačilo na pošti in zato Številka 14 ■$£ ........ Kranj 11. aprila 1964 šg^gggpS* ni bila nikjer založena, ampak je čakala naslovnico na pošti do 31. III. 1964, ko ji je bil nakazani znesek izplačan. Ob tej priliki je naslovnica poštne uslužbence obkladala z izrazi »birokrati«, ker nakaznice niso izplačali na domu materi. Upravnica ji je pojasnjevala, da to pri zneskih nad 5.000 din ne gre brez pooblastila. O tem pa naslovnica ni hotela nič slišati, ampak je zahtevala dostavo in izplačilo na domu, in sicer brez pooblastila. Naslovnica pravi sicer, da ni res, da bi jo pismonoša na domu iskal. Toda pismonošu, ki je v mesecu marcu dostavljal na tem rajonu, je mama naslovnice izjavila, da je jezna na pošto Golnik, ker nji ne izplača denarja. To pa je tudi dokaz, da so bili o nakaznici na domu naslovnice obveščeni in bi naslovnica lahko že prvi dan, ko je prišla domov, dvignila denar na pošti. Poštni uslužbenci morajo pri delu upoštevati naše notranje predpise, v plačilnem prometu pa še toliko bofj, Basen o martinčku Martinček se je grel na soncu in zadovoljno razmišljal o svoji karieri. »Glavno je, da se znaš gibčno smukati med paragrafi in hitro poiskati luknjo v zakonu,« je modroval. »In, seveda, ob pravem času se moraš leviti!« Martinčku se je inako storilo, ko se je spomni:, kako je že spomladi 1945 -spoznal, kam veter veje in urno dezertiral iz nemške vojske v partizane. Po vojni je pravočasno odstranil iz svoje pisarne Stalinovo sliko in ker se je znal kot pravi martinček odlično plaziti po trebuhu in sukati svoj dolgi jezik, se je kaj kmalu dokopal do sedanjega položaja, bil je direktor PIPI (Pletilska industrija praznih idej). Tudi na tem visokem položaju naš martinček ni zatajil. Spretno se je zvijal med težavami in neprili-kami direktorstva in modro krmaril barko svojega podjetja. Samozadovoljno se je martinček smehljal, ko se je grel na soncu svojega standarda in se spomnil, kako diplomatsko je znal vedno razpršiti črne oblake, ki so se od časa do časa nabrali v podjetju. ' Prišlo mu je recimo oni dan na uho, da so delavke močno nezadovoljne in da zahtevajo sestanek. Martinček je živčno švigal po pisarni in se pridušal, kajti dobro je vedel, kakšna vprašanja bodo na sestanku zastavljena. Zakaj je administracija tako dobro plačana? Po kakšnih kriterijih so razdeljevali premije? Zakaj dobi direktor več kot dopušča pravilnik? Kako so bila uporabljena sredstva, določena za rekreacijo kolektiva? Zakaj direktor sprejema nekvalificirano pisarniško osebje, da je delo slabo opravljeno in da mora zato zaposliti še dodatne moči? Takih vprašanj je bilo še več in martinček je skoraj iz kože skočil, ko si jih je našteval. Kakšna nesramnost in nehvaležnost! Saj pravim, preveč demokracije ni dobro! Le .kako naj se tokrat izmažem? Tedajci mu obstane pogled na koledarju. Jutri je vendar 8. marec! Direktorju martinčku se je odvalila skala s srca. Našel je zares salamonsko rešitev: jutri bo sklical zahtevani sestanek, dal na začetku prebrati to ali ono poročilo in ko bodo delavke nameravale pričeti z razpravo, jih bo s slovesnim nagovorom spomnil, da danes vendar praznujejo svoj veliki dan, iskreno jim bo čestital in jih v imenu vodstva takoj povabil na zakusko. Kriza bo vsaj začasno rešena! Martinček se je blaženo pretegnil na topli skali. »Da, da, jaz nisem kar tako!« si je pričel domišljati. »Če prav pomislim, nisem navaden martinček. Jaz že ne, sem preveč sposoben! Tako je, krokodil sem, ne ubogi martinček!« In tako si je martinček vtepel v glavo, da je krokodil. Krokodilom pa je izpod časti, da bi žrli mušice in zato je martinček-krokodil odločno sklenil, da se muham odpove za vedno in vselej. Kar čutil je, kako se mu veča apetit in ko je pristopicala mimo kura, jo je požrešno šavsnil za nogo. Kura pa ni razumela, da ima opravka z novopečenim krokodilom, temveč je neustrašeno zagrabila martinčka za rep. Bilo bi po njem, toda znova se je pokazalo, da se nekaterih parazitov družba zlepa ne more znebiti. Martinček je namreč preprosto prepustil rep kuri in smuknil v najbližjo luknjo. Nauk: Martinček si sme domišljati, da je krokodil, kajti on si lahko privošči, da mu stopijo na rep. VILKO NOVAK ker se moramo držati navodila, ki sta ga sprejela pristojna organa Narodne banke in ,PTT in s katerim so pošte pooblaščene, da opravljajo določene storitve pla- čilnega prometa za Narodna banko. Ker naslovnica v glavnem ne živi doma, naj bi upošte- (Nadaljevanje na 2. strani) četrta država na svetu je v vročem kotlu £ Desnica ni skrivala svojih zob £ Strašni guverner z Rio de Janeira £ Lacerda kralj desnice, ki mu pripisujejo, da je spravil v grob Varago Udar des Kdo a pije in kdo plača v Braziliji? ne BRAZILIJA JE opazovanj iz vseh v zadnjem tednu pod lečo političnih in za osamosvojitev Brazi-strani. Od upora mornarjev do nre- «Je izpod tujega vpliva in upora mornarjev do pre- finančne odvisnosti. Z veh-vzema oblasti desnice je v Braziliji zapaziti pestro raz- k0 časopisno gonjo proti predelnico političnih nasprotij. Okrog Brazilije si že dalj predsedniku, ga je pripeljal ..... l-ii- • * _ do tega, da je napravil samo- časa lomijo kopja svetovne velesile, ki imajo pri tem svoje posebne račune. Četrta država na svetu mor. Po tem guverner iz Ria de Janeira ni opustil svojih načrtov. Proti Varagasovemu nasledniku Kubičeku je nadaljeval borbo z enako žolč-nostjo. Leta 1961 je prisilil Goulartovega predhodnika Quadrosa, da je dal ostavko in se umaknil iz brazilskega si Lacerda izhaja iz časopisne hiše in ima še danes glavno moč v desničarskem tisku. BRAZILIJA JE četrta dr- Leta 1954 -je spravil v grob žava na svetu in hkrati tudi nekdanjega brazilskega pred- država, ki ima ključe latin- sednika Varagasa, ki se je političnega življenja s svo-skoameriškega sveta v svo- zavzemal za uvedbo reform jim odhodom v tujino, jih rokah. Polovica vsega prebivalstva Južne Amerike živi namreč na ozemlju Brazilije: 76 milijonov. Pa ne samo zaradi svoje velikosti, tudi zaradi svojega položaja ima Brazilija izjemen položaj v Južni Ameriki, prirodna bogastva, neomejene možnosti razvoja in izjemne pogoje za razvoj industrije. Prav zaradi tega dejstva so se za Brazilijo živo zanimale velesile, predvsem zahodne države, ki so v Braziliji hotele zadržati svoj politični vpliv. Na brazilski borzi so zato velike države neprestano držale naloženega precej denarja v politične namene. ZDA so recimo vložile v industrijsko izgradnjo Brazilije v letih po vojni čez 2,1 milijarde dolarjev. Tako je tuji kapital množično vdiral v deželo, da bi s tem razvitejše zahodne države zadržale v Braziliji svoj vpliv. Tudi Zahodna Nemčija je v Braziliji investirala največ svojih razpoložljivih sredstev. Nenavadni zbiralec Leopold Fehtner iz New Yorka zbira šale iz vsega sveta in jih ima že preko 500.000. Leopold je sedaj pričel prodajati šale, na stran stane 1 dolar. Pravi, da jih največ kupujejo trgovci, da lažje sklepajo kupčije. Nenavadno je, da se kljub tako veliki zalogi sam ne smeje nobeni šali več. Samo za žene V Bruslju so odprli lokal, ki je gotovo edini na svetu — samo za žene. Moški pridejo v lokal le na posebno željo žene in z dovoljenjem vodstva lokala. Dvoboj desnice in levice PO PRIHODU Goularta, ki je v vladni hiši zamenjal Ja-nio Quadrosa dvoboj med desnico in levico ni opešal. Vojska je že takoj v začetku postavila Goulartu zahtevo, da ne sme spreminjati ustave. S- tem se je hotela zavarovati pred reformami Gou-larta. Kljub temu, da Gou-lart ni odnehal z reformami pa je mahoma okleval in s tem dopuščal desnici, da je uspešno zavračala načrte vlade, predvsem agrarno reformo. Desnica je svoje prednosti uspešno izrabljala. Okrog 20 milijonov nepismenih Brazilcev namreč nima volilne pravice, kar je konservativnim krogom veliko koristilo. S sedeži v brazilskem parlamentu so desničarji zadržali večino in preprečevali izglasovanje številnih reform, ki jih je vlada predlagala. 20 milijonov brazilskih volilcev je nepismenih, so pa za nujne reforme v državi. Vlada se je zato odločila, da reforme skuša izglasovati na ulici in ne v parlamentu. V-takšnem položaju pa je posegla vmes vojska. Tri od štirih brazilskih armad so stopile na stran desnice in s silo vrgle Gou-larta. Se enkrat: »Odkar imamo televizijo, je družinski krog postal polkrog.* G. Kikelmann, nemška novinarka »Ljubezen in kašelj se ne moreta skriti." J. Massina, italijanska filmska igralka »Pisci kriminalk so podobni grobarjem; zaslužijo z mrliči.« M. Hanssen, nemški igralec »Največ Časa se izgubi takrat, ko poskušamo, da ga prihranimo.* J. Steinbeck, ameriški književnik »Mnogi moški so podobni slabim pečem — ko jih pustiš same, ugasnejo.« A. Ekberg, švedska filmska igralka »Diplomat je človek, k. pove tisto, kar ne misli.« J. Guareschi, italijanski satiri! »Morska bolezen je stanje v katerem je vera v smr, edino, kar obdrži človeka pri življemu.« Fernandel, francoski komik »Naše sladkarije so takt kot takrat, ko še ni bilo televizije.« Oglas neke slaščičarne v New Yor-ku »Kolikor je moški starejši, toliko se povečujejo uspehi, ki jih je imel pri ženah — seveda v mladosti.« F. Sagan, francoska pisateljica »Ljudje, ki govorijo, da st jim principi pomembnefs kot denar, iz principa ceni jo denar. E. P., francoski minister za finance Mož desnice VES ČAS Goulartove oblasti desnica ni skrivala svojih zob. Na čelu desnice v brazilskem političnem življenju se je vsidral guverner države Rio de Janeiro, ki ga v Braziliji kličejo z vzdevkom »strašni«. Lacerda, ki je hud nasprotnik vsega naprednega v Braziliji, je z Goulartom in z vsemi levičarsko usmerjenimi državniki vodil ogorčeno borbo. Politične posledice, ki jih je povzročil ta napet desničar, so zelo hude. Rešitev za pismonoše Ameriško ministrstvo za pošto je našlo rešitev za svoje uslužbence - poštarje. Oboroženi bodo s posebnimi pištolami, ker vsako leto psi poškodujejo 7000 pismonoš. Ministrstvo mora za zdravljenje plačati več kot milijon dolarjev. Pištole delujejo tako, da omamijo psa . Tudi doma je nevarno John Glenn — ameriški astronavt — je umaknil kandidaturo za senatorja Ohia. Astronavt se je namreč 26. februarja ponesrečil — doma v kopalnici. Glenn pravi: »Skoraj nerazumljivo se mi zdi, da sem se po vsem tem, kar sem že doživel — poskusi z letali, dve vojni, polet v vesolje — ponesrečil doma »Tistih nekaj dinarjev« (Nadaljevanje s 1. strani) vala nasvet upravnice pošte, pooblastila svojo mater ali pa na pošti položila razpo-ložbo naslovnika in bi ji pošta Golnik nakaznico pre-poslala na njen novi naslov. Naslovnica pa ni hotela napraviti ne eno ne drugo; tako je bila pošta Golnik prisiljena na domu naslovnice obvestiti, da je nakaznica na pošti. Rok za izplačilo bančnih nakaznic je 2 meseca. Podjetje za PTT promet v Kranju pozdravlja vsako stvarno kritiko in želi, da se kvaliteta dela ptt delavcev izboljša. Nujno pa je, da se pri delu ptt delavci držijc predpisov internega poslovanja, ki urejajo način posredovanja raznih ptt storitev med pošiljateljem in naslovnikom, pri tem pa morata tudi pošiljatelj in naslovnik izpolnjevati pogoje, pod katerimi se to posredovanje opravlja, če bi bilo to s strani naslovnice v tem konkretnem primeru narejeno, ne bi prišlo do povoda, da nekdc potem povrhu napiše še nestvarno kritiko. Direktor podjetja za PTT promet Kran; FRANC ŠKERJANEC i.2 Aktualni razgovor jjj Na vprašanja odgovarjajo: di-Ij rektor Splošnega gradbenega j| podjetja »Novogradnje« Trgi žič STANE DERMOTA, sekre-j§ tar osnovne organizacije Zve-H ze komunistov JANKO NA-Ej GLIČ in predsednik sin d. orli ganizacije PAVLE OKORN S pomladjo in z lepim vremenom so spet s polno paro začno dela na številnih gradbiščih. Ker pri nas zelo veliko gradimo in ker so potrebe po gradbenih storitvah večje kot zmogljivosti gradbenih podjetij, so ta podjetja pogosto tarča pritožb in pripomb, pogosto tudi takih, ki niso posledica le objektivnih okoliščin. -I 25. marca smo v Glasu pisali o izredno slabih življenjskih pogojih sezonskih delavcev v barakah ob Partizanski cesti v Kranju, čeprav nekatere očitke, da je bilo stanje prikazano enostransko, smatramo kot poskus zvaliti vso krivdo na »objektivne pogoje« in morebitne »subjektivne« napake le nekaj posameznikov, smo vendarle poprosili direktorja podjetja »Novogradnje« Tržič za razgovor o tem vprašanju, da vidimo še »drugo plat medalje« in da se pome- Ob cesti Staneta Žagarja v Kranju bo nova zgradba Gorenjskega tiska — Foto: F. Perdan Problemi gradbeništva nimo tudi o nekaterih drugih problemih podjetja, ki so na pomlad, ko gradbišča spet postanejo mravljišča ljudi in strojev, še posebno aktualna. - — Imate kakšne konkretne načrte, da tistim vašim delavcem v Kranju, ki stanujejo v barakah ob Partizanski cesti, omogočite boljše življenjske pogoje? — Imamo. Z nadzidavo blokov v Strževem nameravamo tam za okrog sto ležišč povečati kapaciteto. Pri kranjski občinski skupščini smo se ža to zanimali že lani, vendar odlašajo z izdajo dovoljenja, menda zaradi nove gorenjske ceste, za katero še zdaj ne vedo, kje bo potekala. Dovoljenja za ^to gradnjo še zdaj nimamo. Na vsak način bodo v tistih barakah delavci letos še ostali, čeprav jih je že nekaj manj, ker so nekateri jzpadli pri zdravniškem pregledu. Tudi drugače so se razmere že nekoliko uredile, čeprav precejšen del krivde za neurejenost okolice in notranjosti prostorov pade na te ljudi same. Uredili smo tudi provizorično obednico, hrano pa jim vozijo iz menze v Strževem. — Res je, da je od človeka precej odvisno, kako si uredi prostor, kjer prebiva. Lep dokaz za to so sobe v Strževem, kjer dve nista enako urejeni, vsaka pa je verna slika posameznikovega čuta in smisla za lepoto in red, s tem pa za zdrave, normalne življenjske pogoje. Toda to je možno v Strževem in povsod drugje, kjer so sobe v bloku, ne pa v tistih barakah, kjer kaj boljšega, kot je, ni mogoče urediti. Kako to, da je do takega stanja tu sploh prišlo? — Kriv je pravzaprav nesporazum, ki je nastal pri iskanju in pošiljanju delavcev v Kranj letos spomladi. Prišlo je okrog 150 ljudi, moralo pa bi jih priti polovico manj, približno 70. Nekateri so se priključili tudi še po poti ali v zadnjem trenutku. Na to pa nismo bili pripravljeni. — Ali vaše podjetje v Kranju veliko gradi? — Razen nove porodnišnice, ki je že skoraj dograjena, še nekaj blokov, šolo v Šenčurju, novo sodno stavbo, novo tiskarno za Gorenjski tisk, zgradbo za cestno podjetje Kranj in še nekaj drugih malenkosti, v bistvu adaptacij. — Imate za vsa ta delovišča dovolj ljudi? — Da. Vendar nameravamo v prihodnje v Kranju zmanjšati obseg deta za toliko, kolikor bo to mogoče z 200 ljudmi. Tolikšne bodo namreč predvidene stanovanjske kapacitete poveča- nega naselja v Strževem. S tem bomo probleme okrog siabih življenjskih pogojev sezonskih delavcev v precejšnji meri odpravili. — Kakšni so zaslužki vaših delavcev, predvsem nekvalificiranih? Ali si prizadevate osebne dohodke povečati, o čemer se v zadnjem času precej govori? — Konkretno: nekvalificirani delavci — začetniki zaslužijo na uro po 100 dinarjev; taki nekvalificirani delavci, ki pa v gradbeništvu že nekaj časa delajo, pa imajo povprečno urno postavko od 110 do 115 dinarjev. V okviru rednih ur jim to znese mesečno okrog 22 do 23 tisočakov. Z večjo produktivnostjo pa lahko zaslužijo tudi več, ker so plačani po učinku. Tudi vsako povečanje osebnih dohodkov na predvideni minimalni znesek 25.000 dinarjev bo šlo le na račun večje produktivnosti. Pri razpravljanju o osebnih dohodkih v gradbeništvu je treba pripomniti, da ti niso šli nikoli v korak z osebnimi dohodki delavcev v industriji, ampak so bili vedno in so še manjši. Veliko kvalificiranih delavcev (npr. zidarjev) se je zato zaposlilo drugje. Pogosto se nam zgodi, da mi nekvalificirane delavce izučimo, potem nam pa uidejo, največkrat v industrijo. Težave so tudi z vajenci. Naše podjetje je lani planiralo 50 vajencev; dobili smo jih 5, od teh so trije odstopili že med letom, dva pa sta šolanje nadaljevala, a sta oba padla. — Ali si prizadevate z boljšo mehanizacijo zmanjšati ali celo odpraviti te probleme? — Seveda. Pri tem pa je spet vrsta težav. Ena bistvenih so zelo visoke cene strojev, ki si jih dostikrat ne moremo privoščiti. Gradbeništvo je slabo akumulativna panoga gospodarstva, lastnih sredstev zato nimamo dovolj, kreditov pa ne dobimo. Mešalec za beton stane npr. toliko kot fičko. Težki bager »14. oktobar« stoji že nekaj mesecev, ker ne dobimo samo enega rezervnega dela; to je nerazumljivo, če vemo, da je stroj domač. — Zanima me, kako izpolnjujete pogodbene obveznosti do strank. — To je precej različno. Poskušamo, da bi jih izpolnievali čimbolj v redu, ker je to v našo korist oziroma v škodo, če jih ne izpolnjujemo. — Konkreten primer: Konec julija lani ste sklenili pagodbo z Gorenjskim tiskom Kranj, ki je razpisalo natečaj za grodnjo njihove nove zgradbe. Pogodba določa, da izvajalec začne z deli 8 dni po podpisu pogodbe in da bodo vsa dela končana do 31. marca 1965. Podjetje vam je takoj plačalo 60 milijonov predujma, ki ga po pogodbi obračunavate pri vsakem plač \a v višini 15 odstotkov. Vendar ste doslej, do začetka aprila 1964, poslali Gorenjskemu tiaku šele za nekaj več kot 300.000 dinarjev računov za izkop temeljev. Dejansko ni še ničesar narejenega. — Krivo je vreme. Vidite, koliko časa že dežuje! — Menite, da boste pogodbene obveznosti — kar se roka tiče — lahko izpolnili? — V enem letu se da še veliko narediti. Takoj, ko se bo vreme izboljšalo, bomo začeli s polno paro, verjetno celo v dveh izmenah, če ne bo mogoče z nadurami. — Tudi časovnega programa za izvajanje pogodbenih del, ki bi ga morali poslati do oktobra lani, še niste poslali. — Da, res je. še ni izdelan. — Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Kranj vas je konec marca letos že opozoril, da so dela v zaostanku za nekaj mesecev in da se zaostanek veča iz dneva v dan zaradi slabe organizacije dela. Zaradi tega se pojavlja tudi ravnodušnost med delavci na delovišču. — Govorili smo že o težavah gradbenih podjetij, ki pa pridejo pri nas še bolj do izraza prav zato, ker se je podjetje lani januarja šele formiralo iz prejšnjih treh gradbenih podjetij (Tržič, Kranj, Kamnik), še zdaj plačujemo penale bivšega Kranjskega gradbenega podjetja. Ko bomo preboleli začetne težave, bo bolje, tako upamo. — Ste tudi pri drugih investitorjih v taki* nem zaostanku z roki? — Pri neketerih tudi, ker so bile ali so še objektivne okoliščine take.. — Kako pa investitorji izpolnjujejo obveznosti pogodb? —Nekateri dobro, drugi slabo. Polovica se jih na primer ne drži določila pogodbe o plačevanju predujma. To so za nas pravzaprav edina obratna sredstva. Sploh je s plačevanjem pri nekaterih strankah velik križ. Nov botel na Šmarjetni gor; še zdaj ni plačan. A. TRILER Zobotrebci in administracija Madcnea pa ja ne bo nastala še v štacAnah papirnata vojska! — sem se s strahom vprašal, ko sem stal nred prodajalko in jo poprosil za zavitek zobotrebcev. )io, da kdo ne'bo mislil, da mam toliko mesa po zobeh. 3 ne, to pa ne! Ampak kje pa sem se mi res včasih kot nekvalificiranemu delavcu — ponavadi v nedeljah — namesto mesa zatakne v zobe kakšen košček regrata; takrat pač rab:m zobotrebec. Pa to sedaj ni važno, važno je to, kako sem sploh dobi! zobotrebce. Dobi! sem jih po novem predpisanem načinu, katerega res lahko imenujem papirnata vojska. Po novem mora bili vsaka pošiljka s kakršnim koli artiklom, ki je pravkar prispela, opremljena pred prodaio z raznimi šifram! jn ciframi, ko gre v prodajo. No in nekaj takega sem ravno narajmal, ko sem zahteval zobotrebce. Prodajalka je po mojem naročilu na mah skočila na levo stran pudelna, brskala nekaj časa po mapi in si izpisala številko dospetja. Potem jo je vrglo kakor potresni sunek na desno strrn; tam je zopet iskala nekakšno tekočo številko, medtem je ves skuštran pritekel poslovodja in ji izročil datum in pa ceno zobotrebcev. Predno pa mi je ves ta slavni popis prodajalka svečano napisala na listek, ga poslinila ter pri-popaia na zobotrebce, sem se zadri na ves glas: »Urka lui! Kva se pa zdaj gremo, al' štacuno, al' administracijo!« Odgovora nisem počaka', ker mi je medtem neka nežna strankica s svojo ozko petko stopila točno na kurje oko, da sem zaškripal od bolečin še s tistimi zobmi, ki sem jih proti kavciji dal v popravilo zoboderju. Pred blagajno sem zaradi dolgega potrošniškega repa stal tako dolgo, da mi je mimogrede zrasla »frizura na psa«. Ko sem končno prišel pred b!a-gajnič?'ko, ni vzela denarja kot običajno, ampak je najprej popisala vse podatke iz listka zobotrebcev na para-gonski blok ter šele nato kasirala. Ko sem ie prišel iz objema štacune z zobotrebci v roki, sem se vprašal: »Ali bomo za tako poslovanje še rabili trgovski kader, ali pa bi za razna knjiženja, pisanja, računanja, kontroliranja itd. namestili administrativni kader? Ali bodo vsled pisanja nastali zopet skoraj muzejsko pozabljeni repi potrošnikov pred trgovinami? Bojim se namreč, da bo vsled takega trgovsko-administra-tivnega poslovanja marsikateri gospodinji doma iz lonca na štedilniku zrastel »fižol -- kiflčar«. Ali se bo vsled takega kompliciranega poslovanja pojavila pri po- j slovodjih predčasna doba plešavosti? In končno, ali ] bodo vsled te administrativ- j ne vojske cene artiklom res \ nižje in postrežba hitra? In solidna! GREGA Šprahe sa čudna reč Kar se šprah tiče, sa Ide ble zmešan že od tistga cajta, k sa u starmu Babilonu turu zidal. Tekat sa Ide naenkrat začel use sorte šprahe govort, tak de se sa zla težko med sboj za-stopil pa zgovaril. To more bit že grozn doug, odkar sa se idem jeziki zmešal, tak de usak že na verjame več, de se j to u Babilonu nar-dil, kešna narodnast se' pa zarad tega zmiri enkat nardi. De b se Kranci še teži med zboj zastopil, al pa zato de b jih drug Ide loži zastopil, že bog ve kolk cajta meša ni a med soje besede tuje rči. Učas se nardi, de na govore-ma ne kranjske ne hr-vašk, učas pa bel švabsk ket kransk. Ulikat se nardi, de kasna reč tudi narobi zastopma al pa fouš u soja špraha prestauma. Hmal po vojsk sa u Loka peršl oficirji s sojm fa-miljam, pa j blo hmal neki Idi, k sa po jugoslovansk govaril. Ena Ločanka j enkat z babnea od enga oficirja klepetala pa gaudrala. Pol, k sta se že kar dober naropotale, j Ločanka ra-tala lačna pa J rekla: »Idem kod kuće de mejhn pomal-čam.« Pol sa pa peršl u moda take sorte filmi s hrvaš.km nasloum. Nardil se je, de sa nek na Gorenskm en tak film krstil takle: »Ni miru med muslimani«, prou b blo pa »Ni miru med oljkami«. Na ja, res je, de se j to že pozabil, res j pa tud, de se kej podobnga še zmiri nardi. Letaš baja u Lok, ket use kaže, ene grozn nobl dirke, k na baja sam za domačine, ampak tud za druge motoriste. Res je, de se po-sebn tuj motoristi kar naprej zanimaja, kasne sorte onga baja te dirke. Med use sorte pisarija j zadnč po pošt mende peršu tud en pism od enga nem-škga dirkača. Tega fanta j mat ral. po kašn cest se bo vozil. U pismu j zato pra-šu: če j na te dirkaln št rek kej dost ovinku (kurve). Edn, k prau, de »fajn« po nemšk zna, j pa tist pism brau pa zmiri bel debel gledu, po pa neki takga reku, de mej kar sram zapisat. »Ja hudič, a zdej jm bama pa še k .... rihtal!« Jest mislm de ta člouk more res fajn nemšk znet, de ga j od uvinku med kvante zanesl. Res je, de j to, kar j reku, zla namarn, res j pa le, če j pa res, se pa blez tud žiher zapiše, saj men se tak zdi. SMOJKA i lliyii;f|iil!!ill!!illHlilllll!IW I IVova turistična sezona S in upokojenci Turizem je po splošnem mnenju naših gospodarsko razgledanih državljanov zelo važna postavka našega narodnega dohodka. Zato ni čudno, če se za vsakoletno turistično sezono vrše tako velike in obsežne priprave. Tudi letos so te priprave že v polnem teku. S Tarnoslavom sva pred dnevi odšla na lov za »regratom«, ki je tudi zelo važna postavka v družinskem proračunu upokojencev, in med potjo kramljala, kakšna bo letošnja turistična sezona. Ugotovila sva, da se nanjo z vso potrebno vnemo pripravljamo. Na primer cene v spalnih in jedilnih vagonih smo povišali za okroglo 17 •'o, kar je dokaz,' kako visoko cenimo našo železnico, o kateri hudobni jeziki trdijo, da predstavlja pravo analitično vrednost, ker so se v enakih vagonih prevažali hrabri vojšča-ki v času obleganja Troje. Poleg povišanja cen za spalne in prehranjevalne usluge na železnici smo naredili tudi preizkus z jajci na ta način, da smo skušali dokazati, kako se lahko jajca vlagajo v apno. Smola pa taka! Le kako vlagajo jajca naše gospodinje, da se jim ohranijo vse leto? Pred kratkim pa smo 9000 kil kave prepeljali v vagonu, kjer se je prej prevažalo živo apno, pa se ti pokvari vseh devet ton! Na vsak način bo treba kavo poskusiti še na kak drug način! IlDrebiti tako, kot je storila tista uboga žena, ki jo je njen sitni dedec vedno zmerjal, da golaž preveč smrdi po čebuli, pa mu je odišavila lepega dne golaž s kolonjsko vodo. Poizkušati je treba, vedno znova poizkušati, saj učen še ni nihče padel z neba. S Tarnoslavom sva gledala med potjo na »regra-tov lov« cesto, ki kaže svojo invalidnost. Tudi njo je napadla »gripa«. Tarnoslav je bil mnenja,« da so naše ceste pravi pravcati tujsko-prometni škandal in da je nas lahko sram pred tujci, ki prihajajo aH bodo prihajali v našo deželo. Jaz sem mu pojasnil, da temu ni tako.« Nasprotno, sem mu obrazložil — prepričan sem, da so naše ceste popolnoma v redu in da lahko v takem stanju zelo koristijo našemu turizmu. Vidiš, dragi Tarnoslav, po takih cestah pač ne bodo mogli turisti voziti 80 ali celo sto kilometrov na uro, temveč bodo prisiljeni zmanjšati hitrost vožnje, kar bo imelo ugodne posledice za nas. Na ta način, si bodo lahko med počasno vožnjo ogledali lepoto naše zemlje. Seveda le tisti, ki ne bodo šofirali, kajti šofi-rajoči turisti bodo morali vaditi »avtomobilski slalom«, pravzaprav »veleslalom.« Nadalje se na novo turistično sezono pripravlja tudi naša železniško-pro-metna služba, ki je že dala vedeti, da bo letos še nekoliko večji »dren« na železnici, ker bo določeno število vagonov in lokomotiv romalo v muzej, novih pa ni. Seveda, ko bi vagoni in lokomotive rasle hitro kot gospodarski kriminal, ne bi bilo skrbi, kako bomo prevažali turiste. Vsa sreča, da novi pokojninski sistem ne bo uveljavljen pred koncem letošnje turistične sezone, kajti sedanje pokojnine so nam porok, da letos upokojenci ne bodo povzročali gneče na naših »Adria« in »Jugoslavija — expresih.« LIPE 1 liiiiiiisraiiiiMiioiiiiiiiiiim na Gorenjskem Butalci in kritika § Blizu Butai je šola, v tisti šoli je strašil grozanski učitelj Cefizelj in se ni bal ne zamere ne butalskih anonimnih pisem. Če je le utegnil, je pisal v časopise in vtikal povsod svoj nevšečni nos. Dejali so Butalci, prej da ne bo miru dal Cefizelj, da jo bo izkupil. In je bila posebna zasluga Butalcev, da se do tedaj ni zgodilo, da bi jo Cefizelj izkupil. Kajti so imeli lepo navado, da so kritizirali le za hrbtom in jih ni bilo toliko v hlačah, da bi stopili k človeku in se lepo možato pomenili iz oči v oči. Cul je učitelj Cefizelj, s kakšno vnemo da preže prenekateri Butalci nanj in da koprne za njegovo kožo in da bo le z njo ustreženo njihovemu maščevanju in slovesu. Pa je stopil iz šole v butalsko mesto. Bilo je ravno polnoči, nad Jelovico je svetila luna in je pijanec pel po cesti. Petelin, kadar poje, zapre oči. Pijanec pa ni bil petelin, čeprav je dostikrat stal na gnoju in kikirikal, nego je imel^-oči odprte in je gledal in videl: holaj. onkraj mostu v svetlem siju lune čepi moški in se ne gane ne spričo Butalca, ne spričo glasu ne ure; tako predrzen bo samo Cefizelj! Butalcu je zavrela kri, nabrusil je jezik in jadrno je odhlačal tja: »Kdo si, da čepiš in skruniš butalska tla?« » »O,« je ponižno odgovoril Cefizelj, »ne skrunim butalskih tal, saj imam zapete vse gumbe. Ampak se mi je posrečilo in sem napisal kritiko — zdi se mi, da je o Butalah. Tule pod kapo jo imam in je skrajni čas, da ste prišli in jo strgate, da ne uide v tisk. Ali imate koš?« Je videl Butalec, da res tišči učitelj Cefizelj kapo ob tla. Pa je pocenil še Butalec poleg kape in je dejal: »Poznam te, učitelj si, Cefizelj. Jaz pa sem Butalec. Zapomni si: Butalec ima zmeraj vse. Pa imam tudi zdravilo zate in ga imam za kritiko. Toda ga ne nosim s seboj. Zdravilo je zate nagobčnik, razumeš, koš za kritiko pa stoji v pisarni našega podjetja. Kar ponj stopi in ga prinesi!« Pa je Cefizelj ponižno stopil ponj in je tačas Butalec tiščal kapo in kritiko in čepel na tleh in je čepel prvo uro in se čudil Cefizlju, kje da se mudi. In je čepel drugo uro in so ga bolela kolena in je čepel tretjo uro in je klel Cefizlja. Naveličal se je če-penja in je dejal: »Vstati bom moral, drugače bom dobil čisto krive noge.« Previdno je segel pod kapo — bilo je nekaj okroglega in mehkega in se mu je kolenilo, da je odmevalo po vseh Butalah. Butalci so se zdramili in so prišli in videli in čuli in glave staknili nad kapo. Zdaj se je pijanec upal in je izpod kape privlekel, kar je imel v rokah okroglega in mehkega, bila je konjska figa. 93193446740^1638334^96^68^149945^21697439^599914929^1473159^7^8^15390^ Izmučeni in izčrpani so ljudje po taboriščih komaj čakali, kdaj bodo rešeni trpljenja in smrti. Nacistom je šlo za nohte. Streljanje zavezniških topov je bilo slišati že blizu. Nemci so bežali z bojišča in brisali za seboj mučne sledove, če se je to le dalo. Vsega jim ni uspelo prikriti. Prevelika so bila njihova razdejanja in množična uničenja človeštva na različne načine, da bi jim mogel človek oprostiti. Prenekatera žena je postala vdova, otroci so ostali brez staršev, mnogi še danes žive in imajo težke posledice, ki so rezultat njihovega boja za svobodo. In vse to zaradi Nemcev. Morda včasih pozabljamo na te dni, ki vse bolj postajajo zgodovina. (III. nadaljevanje in konec) Pripoveduje LUDVIK DEMŠAR Ko so prišli bljano na Trg revolucije. Tu so nas spet razdelili po raznih objektih. Rakovčani smo prišli v osnovno šolo v Šiško. Bili smo presenečeni, saj smo imeli hrano in streho nad glavo. Kmalu so nara dali še odpustnice in vsak je odšel proti svojemu domu. Železnica od Ljubljane proti Trstu je bila pri Borovnici porušena. Zato je bila ta pot dolga in toliko prijetnejša, saj smo šli proti domu.« Tako je Ludvik Demšar končal s pripovedovanjem. Gotovo ni bila izčrpana vsa snov. To lahko imenujemo le bežne vtise in bi se dala napisati knjiga, če bi človek zbral vse njegove spomine. MILAN ŽIVKOVIC ZAVEZNIKI Naš zapis o LUDVIKU DEMŠARJU je morda nenavaden, in sicer v tem, ko opisujemo človeka, ki je metal ljudi v krema t ori j sko peč. To je bilo morda za njega hujše mučenje in gotovo tudi za njegove sovrstnike, kot če bi ga takoj vrgli v peč. Človek si pravzaprav v današnjem svetu, ko tako lepo živimo, nedvomno ne more predstavljati, kakšno strahotno delo je bilo to. Morda so imeli ti ljudje z Ludvikom na čelu na ta račun kakšen košček kruha več, kot drugi logoraši. Vendar smo prepričani, da bi se Ludvik odrekel tudi temu kruhu, samo da ne bi opravljal tega najtežavnejše« ga dela v dachauskem taborišču. Samo človekovi jekleni živci so lahko vzdržali kaj takega. Živčna vojna Ko so logoraši čutili, da bodo zavezniki kmalu prišli tudi v Dachau, se je med njimi vnela prava živčna vojna. Vsak, ki se je na kakršenkoli način obdržal, je komaj čakal, da bo odšel domov. Mrliči so se pred krematorijem kopič^i in kopičili. Na dachauski železniški postaji so stali transporti novih žrtev. Vse to je bilo treba še uničiti. Toda nacisti niso imeli ^asa. Prišel je 29. april 1945. leta. Tega dne so v Dachau vkorakali zavezniki. Ta čas je bilo v taborišču okoli 39 tisoč logorašev. »Mi smo prosili in pritiskali na vse strani, da bi nas čimprej pustili domov. Človek bi šel peš, samo če bi bilo to mogoče. Toda vedeli smo, da nas tudi Amerikanci ne bodo kar tako spustili. Treba je bilo vse to čimprej pospraviti, saj so se že pojavile najrazličnejše epidemije zaradi tako velikega števila mrličev, ki so ležali povsod. Amerikanci so prav »ekipi«, v kateri sem delal, ukazali, da moramo nazaj na delo. Lahko si mislite, kakšni občutki so bili to. Pred krematorijem je ležalo okoli 2500 mrličev, med njimi je bilo mnogo Slovencev. V štirih pečeh dachauskega krematorija nismo mogli požgali vseh. Zato so zavezniki (Amerikanci) mobilizirali vse dachauske ljudi, ki imajo kakršnokoli prevozno sredstvo. Javili so se s kmečkimi vozovi, avtomobili itd. Mrliče so začeli voziti na 4 kilometre oddaljen hrib od taborišča. Skopali so jame in jih vsaj dostojno pokopali. Toda ne vse. Mi smo kurili kar naprej, saj je bilo treba vse skupaj čimprej pospraviti. Ljudje so ob epidemiji, tifusu in drugih nalezljivih boleznih zaradi ne-vzdržnosti še kar naprej umirali. Amerikanci so vedeli, da tako ne gre več. Zato so pripeljali svoje avtomobile in začeli mrtve voziti na dachausko pokopališče.« (Skica, ki jo objavljamo, prikazuje mesto, kjer so pokopane žrtve nacizma, ko peči niso zmogle več prenesti tolikšnega števila.). Vojna je končana Logoraši so samo čakali, kdaj bo prišel čas odhoda domov. Bili so do kraja nestrpni. Vojna je bila končana in l.maj 1945. leta je bil že mimo. Kako vse te ljudi sedaj spraviti domov — to je bil tudi svojevrsten problem. Pustošenje vojne je bilo povsod veliko. Objekti, mesta, železnice — vse to je bilo porušeno. Najprej so poslali domov češke logoraše, ker so bile železnice v tisto smer najboljše. V Jugoslavijo je bilo ta čas nemogoče priti. Francoze in Ruse so spravili izven taborišča in jih tudi kmalu poslali domov. Vse ljudi drugih narodnosti, med njimi tudi Jugoslovane, so zvrstili, vsake v svoj blok. Tu so z veliko nestrpnostjo čakali na dan odhoda domov. »Bilo je 9. junija 1945. leta ob 430 uri zjutraj.*še živo se spominjam, rosilo je. Vse skupaj so nas naložili na 47 ameriških tovornih avtomobilov in nas oreoeliali v I.in. ko ni mogel moloh- krematorij- k več požirati 5v0jih žrtev, % je bil na tem mestu izkopan cjrcb zatisoče že pazkp^očih se trupel Skica — last Ludvika Demšarja — prikazuje, kje so pokopane žrtve fašizma. Na tem mestu so jih pokopavali potem, ko krematorij vseh ni mogel več požreti Slovarček krajevnih imen Bralci so najbrže že opazili, da se v naših zapisih o krajevnih imenih omejujemo večidel zgolj na vsakdanjo rabo. Naš namen namreč ni, da bi imenom ugotavljali tudi izvor. Za to bi bila potrebna posebna obravnava V vsakdanji govorici ali še bolj v pisavi smo pogostokrat v zadregi, kako naj naglasimo manj znano krajevno ime, kakšne predloge naj uporabimo, kako naj ga sklanjamo ali izpeljujemo pridevnike in podobno. V govoru pogosto napačno naglašujemo krajevno ime BEGUNJE na Gorenjskem, ko pravimo BEGUNJE; prav pa je le BtGUNJE — torej s poudarjenim ozkim e v osnovu Morda se ta napačna izgovarjava vsiljuje zaradi analogije po različnih izpeljankah iz tega ali sorodnih imen, ki imajo poudarek na drugem zlogu: begunjski zapori. BEGUNJEC, BEGUNJKA, BE-GuNJCI, BEGUNJŠCICA itd. Vsa ta imena oziroma izpeljanke imajo naglas na U, Osnovno besedo v narečju dosledno izgovarjajo B £ G N E , torej brez u-ja, ker ni pod poudarkom To pa je dovolj zanesljiv dokaz, da je rab:\ s poudarkom na osnovi pravilna tudi v knjižnem jeziku. Da ta u izpuščamo, je to zasluga vokalne redukcije, ki je na Gorenjskem zelo močna in izrazita tudi v občnih imenih: varh namesto varuh, pasha, namesto pazduha, palca, namesto palica, malca, namesto malica. V teh primerih sta u ter i brez naglasa in ju zato. radi izpuščamo. Potemtakem bi bila pravilna tudi raba za imena prebivalcev: BEGNJANI in BEGUNJCANI — v narečju BEGNAN in BEGENCAN. Predloga, ki ju rabimo v zvezi s tem imenom, sta V: IZ: torej: v BEGUNJE, iz BEGUNJ. Krajevno ime VRBA je zelo znano in ga že zavoljo našega velikega pesnika pogosto uporabljamo ali slišimo. Pravilna je oblika VRBA, v VRBI, iz VRBE, prebivalci pa so VRBNJANI; pridevniška izvedenka je VRBENJSKI. Soglasnik R v prvem zlogu je samoglas-niški in ga zato izgovarjamo skupaj s polglasnikom, ker je nosilec zloga. Dr. Joža Mahnič v 5. letniku JEZIKA I!vf SLOVSTVA ugotavlja, da so naši prešerno-slovci uporabljali tudi izraz VRBLJAN, VRBLJANI in zatrjuje, da je prišlo do tega po vsej priliki »zaradi zvočne in slušne podobnosti s pravim imenom VRB-NJAN (JEZIK IN SLOVSTVO, 1959/1960 str. 154). Isti pisec tudi ugotavlja, da prešernoslovju ni neznano ime VRBENJCI, medtem ko so s pomočjo anket med domačini ugotovili, da tega imena ni slišati med ljudmi v vaseh pod Stolom. Z anketo so tudi dokazali, da obstaja še izraz VRBGVCI, vendar ima poseben pomen. Omenimo s tem v zvezi še kraievno ime GOLNIK, na GOLNIKU, z GOLNIKA, GOLNtCANT. GOLNišKA bolnišnica itd. V vseh primerih je naglašen samoglasnik i, ne pa 6 v osnov i: kot včasih tudi slišimo. Voglje - okrogla vas Vas Voglje je zanimiva predvsem po svoje- Prometno središče vrstni, za Gorenjsko menda edinstveni tlorisni v prejšnjih časih so se v zasnovi. Stanovanjske in gospodarske zgradbe Vogljah stekale poti z Brni-J e> r o -kov^ 1Z Vodic in iz Vokla. kmetij so razporejene v krogu okrog nekdanje- prav zaradi tega se je vas ga jezera oziroma mlake. Zaradi higienskih raz- !z nekdanjega jedra okrog ° J jezera s: rila proti vzhodu, logov so jo pred leti sicer že zasuli, vendar so proti Brniku, ob cesti proti starejše hiše ostale tako, kot so bile. Novi del Vodicam. £anfs Pa se.vas J ' sin proti Voklu, ob najvaz- naselja ne nastaja več v tem okviru, ampak ob nejši in prazaprav edini pro-cesti proti Voklu. metni komunikaciji Vogelj. r Novejši del vasi ob cesti pro- Objavljamo kratek sestavek o vasi Voglje, « J?*?** imenuje »Gornji J J - bost«, hise proti Vodicam pa ki ga je napisal dijak kranjske gimnazije Anton »Krakovo.« Vse ceste in poti se steka- Lipar. jQ v središču vasi, kjer sto- ji mogočna stara lipa. Nastanek vasi zen zase in za živino so pre- .Q„ttC bivalci vodo rabili tudi za *>* aanes Vzrok, da je vas začela na- svojo obrt. V drugi polovici mnogo zanimivosti stajati ob nekdanjem izviru 18. stoletja je jezero prešlo oziroma jezeru, je povsem v roke velesovskega samosta- razumljiv. Bližina vode je na. V njem so gojili ribe in bila v nekdanjih časih še v tem času so ga začeli tudi večjega pomena kot danes, imenovati ribnik, ko imamo vodovode. Prvot- Jezero se je potem, ko ga ni prebivalci Vogelj so se je samostan opustil začelo ukvarjali v glavnem z go- polagoma spreminjati v mla- zdarstvom. Les za to obrt ko. Nekaj časa so domačini Leta 1952 so v Vogljah zgradili lep gasilski dom, na katerem je tudi spominska ^ \\ plošča žrtvam NOB. Takoj čez cesto še danes stoji zelo stara lesena in s slamo krita hiša z majhnimi okni, obokanimi vrati itd. Hiša je lep spomenik nekdanje vaš- Na sliki levo je najstarejša — lesena hiša v Vogljah — Foto: F. Perdan :M jim '}e bil pri rok} v zad°st" sami še v nJem goJ111 ribe« ke arhitekture in je zaščite nih količinah, saj so bili v potem pa so opustili tudi to. okolici obširni gozdovi. S Pripovedujejo, da so še v krčenjem gozda in s pridobi- začetku 20.stoletja bile v vanjem oglja so obenem pri- njem ribe, vendar so potem dobivali tudi obdelovalno kmalu povsem izginile. Kas- na kot kulturno zgodovinski spomenik. Ce jo ne bi zaščitili, bi jo lastnik že podrl. Stara vaška lipa zraven cerkve ie stara menda že pa se vse bolj spreminjajo Turistične perspektive v delavsko naselje. V vasi je danes mnogo več industrijskih kot pa kmetijskih delavcev. HI zemljo. Prav zaradi te obrti neje je ta mlakuža služila 0kr0a 220 let in daje prvot so prvotni prebivalci vas kr stili z imenom Voglj nemu jedru vasi povsem svo- Zgcdovina vogljanskega jezera zgolj za napajanje živine. Ko pa so Vogljanci dobili vo- jevrstno podobo, dovod, je luža izgubila še to vlogo. Vanjo so se le še odtekale vode iz vseh kanalov. Tako zanemarjena mlaka va- Vas šteje — vključno s tistimi, ki so še v gradnji — 111 hiš. Od tega jih je 42 povsem delavskih (37.8 odstot- Vas Voglje leži le en kilometer stran od novega letališča Brniki. Ne bi bilo napačno, če bi s tem v zvezi v Vogijah poskrbeli tudi za razvoj turizma. Vse bi sc dalo lepo urediti, če bi Vogljan- Težave in želje vaščanov Vogljanci se že več let pritožujejo zaradi slabo oskrbovane ceste. Čeprav vodi iz vasi le ena cesta, še te ne morejo asfaltirati. Ker je promet po tej cesti, ki vasi Voglje in Voklo povezuje s ci imeli vsaj malo smisla za cesto Smlednik-Kranj, vsako to, mnogo pa je seveda od- leto večji, bi bilo res potreb-visno od denarja. Prostor no_i da se uredi. Najstarejši vaščan v Vog- ka)> 43 hiš Je takih> kier so ljah je Kovarjeva mama, ki posamezniki zaposleni v in- letos praznuje že 90-letnico. dustriji in drugje, imajo pa * — -— x>rug problem, ki še ved- doma še nekaj polja in ži- ;as. kjer je bila vca- niVšen, je ureditev sre Danes bi se vsakdo sme- c jal, če mu bi rekel, da je • J" t"1*** nrehivalstva to jezero. Dolga leta v zgo- leti zasuli. Pa ne vso — del- ^ (21.6 odstotka). V vasi sta sami take investicije verjet- zasuta, prostor pa je že dve ie- sini bila vec n.ti v okras, Spremenjena struktura vine (38.8 odstotka), pravih s,h luža, bi se dal prav lepo dišča yasi kjer nekdanJ£ je niti v korist zato so jo pred _!.eb|vaistva kmetij pa je samo še 24 urediti. Vendar Vogljanci mlaka še ved ni poVserc lo- leti zasuli. Pa ne vso — del- pi^"*"«"3**«* (21.6 odstotka). V vasi sta sami take investicije verjet- zasuta, prostor pa je že dve dovini pa je bilo to jezero ček so jo še pustili, najbrž Voglje so bile nekdaj iz- tudi dva obrtnika (klepar, no ne bodo zmogli in se za- je.j neurejen. Pojavil pa se za vas velikega pomena. Ra- za spomin. razita kmetijska vas, danes gostilničar) — 1.8 odstotka), njo ne bodo odločili. je §e drug problem _ zdaj JKaš romati »In ki vas je namesto tega pripeljal v mojo družbo, kajne?>< Kramer ni počakal na odgovor. Sinoči mi je povedal še vašo zgodbo. Ce je ne bi povedal, bi vas morda pustil zbežali. Beseda »morilec« me moti manj kot mislite, privadil sem se nanjo. Le vedeti je treba, kdo jo izgovori. Odkar poznam vašo zgodbo, vem, da lahko pomenite zame nevarnost. Ni takšne vrste ljudi, da bi je ne poznal. In le ena vrsta ljudi me lahko ogroža — vaša.« Človek, ki je ljudi razdelil v zvrste. Na primer Žide. Ali fante, ki storijo skoraj vse za denar. V ljudi, ki so in niso nevarni. »O'Malleja se očitno sploh ne bojite,« je vprašala. »Njega? Ne. Umoriti me hoče, vem.« Zasmejal se je. »Tega nikdar ne bo storil. Odkar sem ga privit, tedaj med vojno, ga dobro poznam. Preveč najrazličnejših občutkov p.zna, da bi lahko ukrepal.« Premeteno se je nasmehnil. »In za skriven umor mu ne bom dal priložnosti.« Govorila je le. da 'bi pridobila čas. Železniška postaja in Piazzale Roma sta odrezana, kje so še poti iz Benetk, ladje?, najela bi lahko ladjo prek lagune in pristala nekje na celini?, vendar je ne bo več izpustil iz krempljev. A. A. BEG »In kako boste opravili z menoj?« je vprašala. »Skrivaj ali hrupno?« Spet se je nasmehnil, bela krinka pod Quad-rijevimi sivimi rokokojskimi krinkami, in ponovno izpil požirek piva. »Romantične predstave imate,« je menil. »Dogovorila se bova.« Spretno, ve, če bi spregovoril eno samo grožnjo, bi vstala in odšla do prve policijske postaje. Vendar ne stori napake. Nobenega razloga mi ne daje, da bi ga naznanila na kvesturi in se lahko postavila v varstvo italijanske policije. Nasprotno, celo posvaril me je pred napadom. Priskrbel mi je denar. In vrhu tega ima stike s kvesturo. »Imenovali ste me morilec« Začel se je spominjati, mogočniki in njihovi samogovori, značilen samogovor žilavega velikana, podoben njegovemu gastričnemu kihanju, naj govori, tako pridobimo čas. »Triintridesetega leta so me iz kriminalne policije prevzeli v gestapo. Uradnik sem. Uradnik in vojak s fronte. Vselej sem bil nemški narodnjak, nikdar črno-rdeče-zlat. Vselej sem sovražil Žide. Odrešenje mi je pomenilo, ko smo jih slednjič smeli zapirati, Žide, komuniste in demokrate. In ko je bila Nemčija slednjič očiščena. Čistočo in jasnost hočem, uradnik sem, ob koncu sem delal v eni izmed italijanskih izpostav gestapa, potem ko sem zaprosil, naj me premestijo iz Auschvvitza, in ostal sem tukaj, sprva v Genovi, kasneje v Benetkah. Sprva verižništvo in izsiljevanje, veste, nekateri Italijani so z nami lepo sodelovali in tem sem dopovedal, da so mi pomagali, sicer bi jih z menoj potegnili na vislice, kasneje je spet nastala naša organizacija, zarotniška skupina, vam pravim, zavestno smo se omejili le na pomoč žrtvam židovske maščevalnosti, v naši organizaciji sem najboljši strokovnjak za potovanja v arabske dežele, denarja je dovolj, še vedno živimo in prav tako ljudje, ki so z nami sodelovali in meceni, tako torej niso le meceni, ki plačujejo pesmi kot oni v Pavoneju, temveč tudi meceni za umore, kako, če živijo tudi možje, ki sočasno plačujejo pesmi in umore, ki plačujejo odkupnino s pesmimi in umori in bi s pesmimi in umori maščevali, mar pesnikov prijatelj tudi plačuje sovražnika Židov?, toda nikar, kakšna zmedena misel. »V Italiji sem se kar lepo znašel, že dve leti sem tukaj v Benetkah, odkril sem dve sobi na Giudecci, tam, kjer je Diudecca najbolj umazana, Teresa Falconi, ta stara vlačuga, je kar poškilila, ko je slišala vsoto, ki sem jo ponudil kv«t najemnino, in v postelji sem jo privadil molčanja, človek, ki se želi skriti, mora uporabiti nepogrešljiv recept: imeti mora denar, in žensko, s katero spi, mora privaditi na molčanje,« povsem prav ima, izdaja mi recept in pravi, čemu se ne znam skriti: nimam, denarja in noben moški me ni privadil na molčanje. Ne morem si kaj, da bi estete in morilce ne klicala s pravim imenom. »Odkar so komunisti, demokrati in Židje zmagali, nisem bil več v Nemčiji. V začetku štiriinštiridesetega so me premestili iz Auschvvitza. Sprva sem delal v gestapovskih uradih v Nemčiji, potem pa se mi je delo zazdelo dolgočasne iri poslali so me v tujino. Tako sem obtičal v Italiji, v dveh umazanih sobah na- Giudecci, in prazaprav ne hrepenim po Nemčiji. ko ni več mlake, voda vdica v času deževja v kleti in stanovanja okoliških hiš.. Ker o tem ni nihče razmišljal prej, bi bilo potrebno nekaj ukreniti zdaj, kajti stanovanja v starih hišah tod okoli so že sicer zelo vlažna in nezdrava. ANTON LIPAR Prešernov spomenik na Bledu Malo je obiskovalcev Bleda in še manj drugih rojakov, ki bi vedeli, da stoji na Bledu že od leta 1883 prav ličen spomenik Prešernu. Torej je to prvi spomenik, ki je bil postavljen našemu velikanu pesniku v čast. Drugega smo postavili leta 1900 v Ljubljani, tretjega pa v Kranju leta 1952. Zdi se, da so častilci Prešernovi prav Bled izbrali za to počastitev. Saj je pesnik, bližnji vrbenski domačin, tako čudovito poveličal to pokrajino, kakršne nima vsa dežela. Spomenika pa niso postavili in odkrili sami Blejci, pač pa je dal iniciativo in denar »Literarno-zabavni klub« v Ljubljani. To je bila ožja družba slovenskih lite-ratov in izobražencev, ki se je redno sestajala vsak teden pri enem ali drugem članu na domu. (Pozneje, več desetletij zatem, so se te prakse oprijeli rotarijci, t. j. člani »Rotarv Gluba« — pač ker so sestanki oziroma kraj sestanka rotirali!). Največkrat, vsaj v letu pred .postavitvijo spomenika na Bledu, so se sestajali pri doktorju Ivanu Tavčarju, poznejšemu ljubljanskemu županu. Povprečen obisk na teh tedenskih sestankih je bil za tiste čase kar imeniten; po 42 gostov je bilo povprečno na vsakem klubskem večeru. Sestankov so se redno udeleževali najvidnejši tedanji literati in politiki: Šuklje, Vošnjak, Hribar, Bleivveis, Goga-la, Vrhovec, Leveč, Trstenjak, Zarnik, Kersnik in drugi. Večere so popestrile glasbene točke, pevske ali instrumentalne. Seveda je na slehernem sestanku kluba imel neko predavanje ali politični govor. Bila je to prava šola za retoriko. V tistih časih je bil sleherni govor govorjen na pamet, ne pa čitan z lističev. Seveda so taki govori želi vse drugačno navdušenje, kot so ga deležna marsikatera današnja slabo čitana izvajanja ljudi, ki bržčas še niso slišali za lepoto retorične umetnosti. Govorne vaje (ne bralne vaje!) bi bilo danes prav umestno uvesti v šolah in pri »Svobodah«. Pa se vrnimo spet k našemu »literarno-zabavnemu klubu!« Nekak višji namen, smoter kluba je bila skrb za grobove in nagrobnike zaslužnih slovenskih mož (kar pomislimo, kako žalostno je ljubljansko Navje, za katerega sedaj nihče ne skrbi; tam stoje nagrobniki Jurčiča, Copa, Linharta, Korvtka, Vodnika in drugih znamenitih mož — a vse skupaj je eno samo zanemarjeno smetišče!), za spominske plošče, za slovenske šole na Koroškem in po- dobno. Torej prav nič neugodnega ne bi mogli reči o tem ljubljanskem klubu. Ta družba je dala pobudo za postavitev spomenika na Bledu, posvečenega našemu pesniku — velikanu. Pri zbiranju prispevkov se je prav posebno izkazal dr. Alfonz Moše. Naročilo za izdelavo obeliska s primernimi napisi je dobil ljubljanski kamnosek Valentin Camernik. Spomenik je visok 2 m in 25 cm. Izklesan je iz repentaborskega marmorja. Spredaj ima napis: PREŠIRNU Literarno-zabavni klub v Ljubljani 1883 na desni strani: Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale na levi strani: Dežela Kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolco ta podoba raja. zadaj: Narveč sveta otrokom sliši slave! Spomenik je bil postavljen in odkrit 9. julija 1883 na razcepu, kjer na levo zavije cesta okrog jezera, na desno pa s« loči cesta, ki drži na Grad. Za primerno ozelenitev in nasad okrog spomenika je takrat poskrbel blejski vrtnar Ermacora. Vsekakor pa je treba blejskim domačinom v čast povedati, da je spomenik vedno lepo oskrbovan, da je za sleherni Prešernov praznik7 okrašen z lepim ven čem s trobojnico. In da so vse črke vsel štirih napisov vedno sveže pozlačene. T« skrbi ne posvečamo Prešernovima spo menikoma ne v Kranju ne v Ljubljani. ČRTOMIR ZOREČ Prešernov obisk na Bledu Njivica - vas brez otrok Skozi vas pelje sicer slaba, vendar še kar dobro oskrbovana cesta, po kateri je (moč priti iz Nemilj in Gorska vasica Njivica, ki rejša vaščanka živi v hiši imajo tudi Delo, TV 15, naprej proti Cešnjici v leži pod obronki Jelovice, z najvišjo številko v vasi — Kmečki glas in še nekatere radovljiško občino, na skrajni južni meji med 8 in v najstarejši hiši. Ko druge časopise, •kranjsko ki radovljiško ob- smo Jo vprašali, če ve, kocino, ima zelo lepo sončno liko je hiša, v kateri živi, Po vojni se je življenje v Letos bo Njivica spet vasi zelo spremenilo. Pred lego in ugodno klimo za stara, nam je odgovorila, ^^L,,^, ^ V St*, kmet°" pridelovanje sadja. Ima pa da je po ustnenTizročilu "j"^ a *° *" de,a1' ,? ^*J*- tudi marsikai svoistvenesa njene matere hiša stara ceveh zdrava pltna voda- Sedaj vse bo,J °Pus^aJ° Česar^ma Js^vaT8 ' S*TkT *** ~ v~ ^ pridelovanje poljskih tal- v vasi vezane na kapnico ali tur, predvsem sejanje žita, Svoj čas je vas štela de- v vasl sta le še dve kme- talno vodo. že lani so pre- ajde, koruze itd., ker bi set hiš, sedaj pa dve že ostale so delavske dru- bivalci sklenili, da si zgra- jim sicer številna divjad razpadata. Danes je nase- ime« *z vasJ odhaja vsak djj0 lasten vodovod. S po- vse uničila. Zelo dobro pa ljenih še osem hiš; v njih *■* na delo 7 ljudi, večino- močjo občinskega odbora uspevata krompir in sadje, živi devet družin. Vseh pre- ma v Krani- RK Kranj, ki je prispeval Tisti, ki ne hodijo redno bivalcev je v vasi 28, od te- Posebnega razvedrila v del sredstev iz sklada za na delo, se največ ukvarja-ga 13 moških in 15 žensk, vasi ni. Leta 1952 je vas male asanacije, so pričeli jo z gozdarstvom in s pre-Vas je brez otrok. Naj- mnogo pridobila, ko jim je nad vasjo graditi zajetje za vozi z vprežno živino. Pred mlajši je Franc Pogačnik, posvetila električna luč. vodovod. Dela so tekla do- vojno in še nekaj let po ki je letos v januarju do- Večina hiš ima danes ra- kaj hitro; do zime jim je njej go precej kuhali tudi polnil 18. leto. Najstarejša dijske sprejemnike, nobena že uspelo končati dela na oglje, toda sedaj so to de-vaščanka pa je Jera Luz- pa televizorja. Zanimivo je, glavnem vodu. Sedaj, ko je javnost popolnoma opustili, nar, ki je 13. marca letos da imajo vse hiše naročen sneg »kopnel, bodo cevi na- dopolnila 81. leto. Najsta- časopis GLAS, nekatere peljali še v hiše. R. ČARMftN 4196160952349^4^97^2765434^03^7^ m Visoko med oblaki... Tine je bil takrat še Tinček. Joka mu prav zato ni mogel nihče zameriti, toda ob poslušanju si je vsak o njem lahko marsikaj mislil, med drugim tudi to, da malček s svojim vreščanjem hoče oponašati hrušč, ki so ga povzročale v zadnjih mesecih druge svetovne vojne ogromne formacije zavezniških bombnikov. Čudna misel, mar ne? Pa jo boste že razumeli, kajti prav ta Tinček je rastel, morda nekoliko hitreje kot njegovi sovrstniki, in medtem ko so se ti navduševali za strojevodje, policaje ih gasilce, si je naš znanec zabil v glavo, da ne bo to, kar so si njegovi prijatelji želeli, ampak da bo pilot. Dan za dnem je zbijal, rezljal in lepil ter tako ustvarjal nenavadne oblike, ki bi prej spadale na kakšno likovno razstavo modernistov, kot pa, da bi predstavljale letala. Počasi in vztrajno je s tem svojim odraslim sosedom pričel »iti na živce«, pa mu ni ostalo drugega, kot da svoje znanje izpopolni in oblike svojih izdelkov prilagodi imenu, s katerim jih je imenoval — letala. Tinče je zrastel v Tineta, ki se je od vrstnikov še vedno razlikoval. Drugi so namreč brali Karla Mava, on pa je požiral letalsko literaturo in ob tem iskal priložnosti, da se na kakršen koli način vključi med letalce. Uspelo mu je čisto slučajno ob neki letalski razstavi, kjer je bil njegov stari oče čuvaj. Prosil ga je, da naj ga vpiše v aeroklub, vendar ga je ta vpisal v knjigo gostov. Ni in ni ga hotel razumeti! Problem so rešili šele nekateri funkcionarji aerokluba, ki so Tineta kar posvojili. Postal je modelar in za neznansko ponosnega se je imel, ko je skozi mesto nesel model, ki ga je sam napravil. Vsaj doma je tako pravil. Pa še nekaj se je z njim zgodilo v klubu. Z letalstvom je postal tako »zastrupljen«, padalstvo pa so mu tako odtujili, da ga je skoraj zasovražil, čeprav ni vedel zakaj. Tako je komaj čakal 16. rojstnega dne in ko je bil v 17. letu, se je postavil pred očeta: * »Očka, jaz bi te pa nekaj vprašal?« »Kaj je spet? Kar naravnost povej!« mu je rekel oče, ki je podobne uvode svojega sina zelo dobro poznal. »Veš, edinstveno priložnost imam,« je mencal Tine. Saj je zastonj in tudi razni državniki se ukvarjajo s tem športom!« »Kaj, če bi že povedal?« je menil oče. »Veš, v časopisu sem bral, da je celo Nehru jadralni pilot, no in če je on, ki je star, bi jaz prav tako lahko postal.« »To si pa kar iz glave izbij,« je odločil oče. Pogovora je bilo tako za nekaj časa konec, toda Tine ne bi bil Tine, če ne bi bil trmast in to tako, da starši niso bili na jasnem, od kod. čez nekaj tednov je uspel. Tistega dne je menda stal pred ogledalom in se pačil samemu sebi. Gotovo se ni videf v kratkih hlačah in modro-beli majici, pač pa v modrem letalskem kombinezonu, vsem v zadrgah, in v pilotski kapi na glavi. Imel se je že za pilota. Petnajst jih je bilo na tečaju in vsi okoličani, ki so bivali vsaj dva kilometra daleč od letališča, so vedeli, da so tokrat med tečajniki same trde butice, vsaj učitelj letenja se je nad zemljo tako drl nad njimi. štirinajst dni so tako leteli in ves ta čas vstajali ob štirih ali pa celo ob treh zjutraj in gazili od rose mokro travo, se mučili s traktorjem, ki mu je vsako jutro voda pritekla v vglinjač, zvečer pa krpali vlečno vrv vitla, katero so natrgali že prejšnji dan. Spat pred enajsto sploh niso hodili. Dneva, ko bi z »Rode«, (šolsko dvosedežno letalo) »presedlali« na »Čavko« (šolski enosed), so tečajniki težko čakali in Tine je bil med najbolj nestrpnimi. Ko je ta dan prišel, so Tineta določili za tretjega po vrsti. Fantje so bili tega jutra mnogo bolj resni kot prejšnje dni. Tudi Tine je bil živčno bled. ,Tine, drži glavo pokonci! Ne pokaži drugim, da te je strah!' si je govoril. V Čavko je zlezel kot avtomat. Učitelja, ki je stal ob strani, sploh ni poslušal in po glavi mu je rojilo: »Tudi če bi se ubil, ne smem pokazati, da me je strah.« In strah ga je res bilo. Potem pa ga je spet preblisnilo: Žlezi ven, teslo, dokler je še čas! Teci, teci, kar te noge nesejo! Ne da bi se zavedal, si je zapel vezi in klel. Potem ga je učitelj treščil po čeladi in mu zaželel uspešen let. šele žica, ki jo je motor kilometer pred njim pričel vleči vase in jo tako zategovati, in ki je v svojem gibanju obračala kupe sena, ki so ga kmetje prej'šnjega dne skrbno nagrabili, ga je zdramila. Sledil je rahel sunek, znak starterja in žica se je napela še bolj. Krmilno palico je energično potisnil naprej in sunek, ki je sledil prvemu, ga je dobesedno pritisnil na sedež. Strah je izginil. Tine je »čavko« trmasto držal tik nad zemljo, tako nizko, da je nekaj sekund poslušal rahle udarce travnatih bilk, ki so tu in tam še štrlele v zrak. Hitrost je naraščala izredno hitro, zato je palico počasi povlekel »na sebe«. Poslušna Čavka se je pričela vzpenjati. 150, 200, 250m... čutil je, kako 90 konjskih sil pod njim slabi. Počasi je letalo izravnal in že je hotel žico odpeti, ko ga je presenetil avtomat. Čavka se je v tistem trenutku povzpela kot divji konj tako, da Tine ni v trenutku vedel ničesar od tiste učenosti, ki mu jo je učitelj na silo vtepel v glavo. Le palico je zopet pritisnil naprej in nekaj trenutkov, po lastni krivdi seveda, gledal samo zemljo. V grlu ga je stisnilo in sline sploh ni mogel požreti. Toda čavka je bila bolj pametna kot Tine. Sama se je izravnala iz neprijetnega položaja in sele potem Tineta spet pustila h krmilu. Ravno v tem trenutku si je Tine tudi nekoliko opomogel. Spet je pilotiral in šele tedaj občutil, da čavka poslušno sledi njegovim ukazom. Tedaj je njegovo veselje prekipelo. Prepeval je in kričal od sreče. Letel je in to sam, brez učitelja za hrbtom. Bil je sam svoj gospodar — bil je pilot! Ni pazil na start in ne na zavoje, vse je delal kakor v sanjah in tudi pristal je tako. Učitelj mu je po startu vse lepo povedal, pa ga Tine ni poslušal. Tudi brc, ki jih je po tradicionalnem običaju prejel od starejših kolegov, ni občutil. Takole je Tinetu minil prvi samostojni let. Toda »tragedija«. Več ko je Tine imel startov, bolj samozavestnega se je počutil. Sploh je mislil, da zna že vse in da mu ni treba nikogar poslušati. In kaj se mu je zato zgodilo? Tine sploh ni bil praznoveren in zato številke 13 ni upošteval tako resno, kot njegova stara mama, ampak če ga kdaj srečate, ga le vprašajte, kaj ima v knjižici letenja zapisano v 13. samostojnem startu. Takrat je vzletel kot po maslu in ko se je Čavka vzpenjala, je žvižgal. Na 300 metrih je Čavko izravnal, odpel vlečno žico, napravil dva devetdesetstopinjska zavoja in potem pričel izvajati nalogo, ki so mu jo dali. Bili naj bi to blagi 360-stopinjski zavoji. Tinetovi niso bili blagi. Dobri piloti namreč vrte ostre in zato zavoji našega znanca niso bili blagi. Bili so ostri in verjetno zelo slabi. Pa v tem še ni bilo ničesar strašnega". Ko je napravil dva ali tri, je izgubil toliko višine, da se je odločil, da bo pristal. Izravnal je letalo in ga usmeril v obvezni šolski krog, pri tem pa gledal na start. Opazil je rdečo zastavo in gruča ljudi, zbranih na startu, je bila obrnjena proti njemu. Vendar se mu to ni zdelo prav nič čudno. Imel se je za dobrega pilota. Gledal je nazaj in upravljal letalo. Pa ga je slabo upravljal. Zaradi premajhne hitrosti Čavka ni bila več poslušna. Tine je- pritiskal na nožne komande vedno bolj obupano, ne da bi pri tem povečal hitrost. Naenkrat se je Čavka obrnila na bok ter zdrsnila na levo krilo. Za-šumelo je, zažvižgalo, Tine pa je ves trd od strahu klel in gledal zemljo, kako se mu približuje. Iz strahu je spttstil krmilno palico in tedaj se je »pametna čavka« izravnala sama. Ker se Tine še ni osvestil, mu je bilo menda usojeno, da se je ves ceremonial ponovil, le da je tokrat — za spremembo — namesto zemlje gledal dimnik hiše na koncu letališča. Tedaj je ves v grozi porinil palico naprej, zažvižgalo je še bolj. čavko pa je le poravnal. Bil je že zelo nizko in s strahom ter počasi je zavil četrtič. Na zemljo je padel kot kamen z enega metra višine. Iz kabine se je skobacal zelo dobre volje in kolegom se je zdelo, da se sploh ne zaveda, kaj se je v zraku dogajalo z njim. Problem se mu je razjasnil, ko je učitelj za-vpil nad njim nekaj, kar se je slišalo podobno kot pogreb. Ko je potel ležal v kupu sena in razmišljal o sebi, ga je postalo poštena strah in potem vsaj tri dni ni spal in tudi Čavke se je dolgo časa bal »kot hudič križa«. Ko pa se je ponovno usedel vanjo, je bil previden in nič več tako samozavesten kot trinajstič. TONE POLENEC FILMSKI \ R TI Ii J A. K FRANCIJA Jean Delannov snema film »Nenavadna prijateljstva« po romanu Rogerja Pevrefittea. Glavno vlogo čistega otroka; ki stori samomor, igra v njem Didier Haudepin, ki je bil v Brookovem filmu »Mo-derato cantabile« sin Jeanne Moreau. Alaiin Delon snema svoj šestnajsti film: »Volčja smrt« in tokrat nastopa tudi kot producent. Tema filma je alžirska vojna, režira Alain Cavalier, Delonova soigralka pa je Lea Massari. Najpopularnejši francoski novovalovski igralec Jean-Paul Belmondo pa se je v svojem najnovejšem, petindvajsetem filmu vrnil k temi svojega najpopularnejšega filma, Godardovega »Do zadnjega diha«. Zločinec na begu je namreč njegova vloga tudi v filmu »Svobodni beg« Jeana Beckerja. Z mladim režiserjem se je že srečal v delu »Roberto la Roc-ca« in tudi njegova soigralka mu ni neznana: Jean Se-berg (ki so ji medtem že zrasli lasje). Mimogrede: v filmu bo Belmondo prepotoval osem dežel. Ljubka in ne neumna Pas-cale Petit bo igrala glavno vlogo v filmu »Kako se poročiš z ministrskim predsednikom«. Njen oče — poslanik — bo še vedno priljubljeni nemški igralec O. E. Hasse. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Družba »20 th Centurv Fox«, ki je s »Kleopatro« dokazala, da ima »velike ideje in veliko denarja«, se namerava kmalu lotiti novega ve-iefilma: »V agoniji in eksta- zi«. Reži ral naj bi Sir Carol Reed (Tretji človek. Ključ), igrali pa Charlton Heston — Michelangela, Rex Harrison (ki ima vzdevek »Sexy Re-xi« ...) — papeža Julija II. in Anouk Aimee —- grofico di Medici. Zaradi Irvinga Stonea, ki je napisal roman o Michelangelu, po katerem bo film posnet, in zaradi velikega umetnika samega upajmo, da za novi Foxov spektakel gola spektakular-nost ne bo tako usodna, kot je bila za »Kleopatro«. Upanje ...?! Znani ameriški komik Jerrv Levvis (Artisti in modeli), kateremu se je pred nedavnim rodil šesti sin (star je 37 let), je zdaj dokončal svoj najnovejši film »Patsy«. V njem so igrali on sam, Ina Balin, Keenan Wynn, John Carradine in Peter Lorre. Pred vojno zelo znani igralec Peter Lorre (Langov »Morilec M«) je v tem filmu odigral svojo zadnjo vlogo — prejšnji teden je namreč umrl. Glenn Ford, Rod Tavlor. Nancv Kwan in Suzanne Pleshette igrajo glavne vloge V filmu »Usoda je lovec«, ki ga režira Ralph Thomas. Neutrudni Maurice Chevalier spet nastopa, tokrat poleg Sandre Dee in Roberta Gou-leta v filmu Jacka Smitha »Raje bi bila bogata«. POLJSKA Wanda Jakubovvska, ki je sama preživela Osvvienczim in ki je o njem že enkrat spregovorila v filmu »Zadnja etapa«, se je še enkrat vrnila v taborišče smrti. Posnela je film »Sodni dan«, v katerem je osvetlila taboriščno živ-'Ijenje z nove strani. Prika- »ŽENSKA JE ŽENSKA« — pa čeprav je plesalka strip-teasa, pravi Jean-Luc Godard in vztraja pri tem »do zadnjega diha«. Zato si seveda želi otroka, pa čeprav njen dragi ni takoj za to. V barvah in Cinemascopu se nam predstavljajo Anna Karina, Jean Paul Belmondo in Jean-Claude Brialy ... »MOJA DRAGA KLEMENTINA« spada še vedno med najboljše vvesterne mojstra te zvrsti — Johna Forda, čeprav prihaja k nam nekoliko pozno. V zgodbi o največjem šerifu Divjega Zahoda VVvattu Earpu igrajo Henry Fonda, Victor Mature in Linda Darnell. Vredno ogleda! »NOČ, KI SE POMNI« je angleška verzija katastrofe oTitanika«. Film je zrežiral Roy Baker, igrajo pa v njem Kenneth More, Honor Blackman, Jill Dixon in Laurence Naismith zala je ne samo prepad med nacisti in taboriščniki, ampak je posegla tudi v psihologijo samih taboriščnikov. Spregovorila je o demoralizi-ranih ujetnikih, ki so sami prenehali biti ljudje, o brezobzirnih trgovcih, o »aristokraciji« taborišča in o njegovem »proletariatu« — o ljubezni v taborišču in o organizirani obrambi ujetnikov. Med igralci in statisti ie mnogo takih, ki so sami preživeli Osvvienczim, in takih, katerih starši se iz njega niso vrnili... SOVJETSKA ZVEZA Mnogim zahodnim izborom starih filmskih komedij (Ko je kraljevala komedija, Vse za smeh, V svetu komedije itd.) se bo zdaj pridružil še podoben izbor z Vzhoda. V študijih »Mosfilma« sestavi ia nekakšno antologijo, sovjetske glasbene komedije mladi režiser Erik Pirjev. Naslov filma bo »Melodije Dunja-jevskega«, zakaj razvoj in višek sovjetske glasbene komedije je neločljivo povezan s skladateljem Izakom Du-njajevskim. On je napisal glasbo za prvo in morda še vedno najuspelejšo sovjetsko glasbeno komedijo »Pastir Kostja« (1934) Grigorija Aleksandrova, nato pa še za vrsto uspelih glasbenih filmov: »Zvesti tovariši«, »Cirkus«, »Volga-Volga«, »Bogata nevesta«, »Svetla cesta« .. . Z najboljšimi glasbenimi odlomki iz teh filmov se bodo prepletala srečanja z nekaterimi ustvarjalci so vjetske filmske komedije — Aleksandrovom, Ivanom Pir-jevim, Nikolajem Čarkaso-vim in drugimi. DOMA Če bo šlo vse po sreči, bo Med najboljše in najpopularnejše mlade franccjke .'_;"--"ca sredi pomladi začel France spada nedvomno Alain Delon. Trenutno je zelo Iskan: Stiglic za »Viba film« sne- komaj je končal »Melodijo v podzemlju« (ali: Veliki rop) mati svoje novo delo »Ne za Henrija Verneuila in ob Jeanu Gabinu (na sliki), že joči, Peter«. Scenarij je na- je odigral dvojno vlogo v »Črnem tulipanu« in takoj pisal Ivan Ribič in obravna- nato začel s snemanjem filma »Volčja smrt« va, bolj skozi sm:h kot skozi solze, dogodke in usode v NOB. Za beograjsko »Avalo- snema Fadil Hadžič po lasnem scenariju »Uradni položaj« o življenju v tekstilni, tovarni.1 Igrajo Milena Dravič. Uroš Kravljača, Voja Mirič. Olivera Markovič, Lojze Poto-kar in Mladen Šerment. Naš mojster akcijskega filma žika Mitrovič bo letos posnel po scenariju Arsena Di klica »Cersko bitko« o življenju v Beogradu pred prvo svetovno vojno in med njo. Soja Jovanovič (Pop Novo delo v številni in popularni vrsti italijanskih doku- čira in pop Spira, Kočija1 mentarnih filmov o nenavadnih vidikih človeškega živ- sanj) pa snema v barvah in' ljenja (Pasje življenje, žene sveta, Evropa ponoči itd.) je z Miodragom Petrovičem-« oskrbel Ugo Gregoretti: »Novi angeli«. Njegova tema je: čkaljo v glavni vlogi kome-* »nenavadna Italija« ' BMMH^^^H^HIMIM^MBilM o »» t t/ * t r- i V našem lepem turističnem kraju je bila velika slovesnost. Odprli so nov objekt, ki je bil hudo potreben gostom. Bila je to sicer ma la, lesena vtiča, a vendar — objekti Nujen in več let planiran objekt za čiščenje čevljev! Da, za čiščenje čevljev in nič se ne smejte! Priznajte, da tudi vi in vsak kulturni človek to rabi. Sicer pa, to je zelo simpatična ulica! Tam zaposleni Mehmcd je nanio nalepil velik lepak filmske igralke, narisal srčke, otroci pa so s kredo v še svežo barvo na najširšo desko narisali nekakšno lutko. Ondan, ob 10. uri dopoldne, kot se spodobi za take slovesnosti, je bila svečana otvoritev. Delavci gradbenega podjetja so tam postavili velik oder za govornike in za častne goste, potem so napeljali ti.z-kaj ž:ce in uredili zvočnike, preko ograj pa so pogrnili velike zastave. Seveda so oder postavili tako, da ni popolnoma zakril otvoritvenega objekta in so ga ljudje, če so se le malo potrudili, lahko opazili zadaj za odrom. Prišlo je veliko ljudi, največ otrok. Slovesnost je imela povsem resno, skoraj protokolarno obeležje. Protokolarno zato, ker ljudem ni bile dovoljeno plezati prek ograi, stikati okrog električne napeljave in kričati med slavnostnim govorom. Še resnejše obeležje pa je svečanost dobila v lokalnem, reprezentativnem gostišču. Natakarji so vsi zbegani tekali sem ter tja in velika lovska soba je bila že uro pred dogovorom pripravljena. Po belih pr- tih so bili razporejeni brušeni kozarci različnih velikosti, buteljke raznih vin, med vsem tem pa so bili razvrščeni rdeči nageljni. Po uvodni slivovki pri vstopu so gostje posedli za dolgo mizo. Predsednik občinske skupščine, načelnik za gospodarstvo, predsednik sveta za blagovni promet in turizem, direktor komunalnega podjetja, predstavniki turističnih organizacij republike, okraja in občine, predsednik olepševalnega društva, predsednik društva malih živali in še in še direktorji, predsedniki, predstavniki . .. Govorj in na>pitnice so se vrstile. Govorniki so poudarjali velik pomen novega objekta za ta kraj v smernicah o razvoju turizma, na-glaševali so ta značajen korak k dvigu standarda in citirali odlomke iz obsežnega načrta o zadovoljevanju potreb občanov. V teh govorih je bilo mnogo številk, odstotkov, indeksov in povpr-ečii, kar vss je dokazovalo velik uspeh organizacij in končno zagotavljalo širokim ljudskim množicam lePŠe perspektive. In ob takih dosežkih so opravičeno čestitali enkrat enemu, drugič drugemu, ob tem vstajali in izpraznjevali kozarce do dna. Tako je slovesnost počasi prehajala v sproščeno razpoložene ljudi, ki so proslavljali velik dogodek. Čas pa je potekal. Ura je že bila dve. Začeli so se poslavljati z velikim zadovoljstvom in s prijetnim občutkom, da so ta dan opravili veliko delo v korist občanov in splošnega razvoja tega kra'a. K. MAK U C m — Na noben način ne moremo najti imena za našo novo cigareto! VELJA OD 11. DO 17. APRILA OVEN (213. — 20.4.) NEPRIČAKOVANO srečanje se ob kavici spremeni v krokarijo. Zaradi neprespane noči delo ne bo šlo tako od rok, pomaga ti prijatelj, doma pa se z lažjo spretno izgovoriš. Nekdo ti očita hinavščino in te zapeče vest. Pismo. BIK (21. 4. — 20. 5.) ZAUPEN pomenek bo omogoči! ponovno pridobitev naklonjenosti neke osebe. Tvoja sposobnost bo na preizkušnji, hkrati pa spoznaš tudi neiskrenost nekaterih sodelavcev. Poleno pod tvojimi nogami zna kmalu zagoreti pod stolčkom tistega, ki ti ga je vrgel. Intimnost in nežnost v domačem krogu. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) V SpBI, kjer bo več ljudi, temeljito poslušaj in pretehtaj vsako izgovorjeno besedo. Ne glej tako črno na dogodke in »čudno« obnašanje drage osebe v zadnjih dneh. Vse se bo uredilo, da bo zadoščeno tvojim hotenjem. Uspela intervencija bo tudi tebi v Drid RAK (21. 6. — 22. 7.) LEPE posledice rodi obisk, ki popacka pod. Na delovnem mestu sinhroniziraj tudi praktično dejavnost s sosednjim oddelkom. Domači zvedo za tvoja stranpota, zato iskreno priznaj. Davek za naivno** LEV (23. 7. — 22. 8.) ČUSTVENO življenje bo zelo razgibano, zakaj nihaš med navdušenjem in razočaranjem. Čas bo prinesel nekaj ugodnih zadev, predvsem na poslovnem področju. Z iskrenimi besedami pomagaš prijatelju. Plemenitost. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) KLJUB nekaterim oviram preživiš nekaj lepih trenutkov z drago osebo. Znebiš se denarja, opravljivcev in nekaterih obveznosti na terenu. Obisk. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) NEPRIČAKOVANO se bodo zadeve na srčnem področju, ki bode pravzaprav presenečenje, zasukale tako, da bo tebi prav. Nepredvideno delo, zamujen zmenek in čenče. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) SVOJE načrte uresničiš kljub temu, da ti bodo kolegi nasprotovali. V ljubezenskih zadevah lahko ljubosumnost marsikaj po kvari, celo tisto kar je že sklenjeno. Glavobol. STRELEC (23. 11. - 22. 12.) S ŠALAMI navdušiš dvakrat prijatelje in znance, da ti poma gajo izpeljati skoraj že zastareli načrt. Na ljubezenskem področji-zamudiš lepo priložnost Usodni (ne) poljub. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) OBČUTEK osamljenosti bo prešel po torkovem srečanju. Dvakra' udariš po mizi, doma in v službi. Spomladansko utrujenosl zamenja ljubezen. Izlet. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) ZA TISTO, za kar so te navdušili prijatelji ne pokažeš pravegz trajnega zanimanja. Spori zaradi okroglih stvari. Na večernir sprehodih se sprostiš, pa tudi prehladiš. RIBI (20. 2. — 20. 3.) BOJEVITOST kaj kmalu izpodrine ljubezen do pobarvanih las Obžaluješ trmoglavost, zakaj posledice krepko občutiš na lastni koži. Kavalirstvo z dežnikom. TELEVIZIJA SOBOTA — 11. aprila_ RTV Zagreb 18.00 Poročila —- 18.05 »Obdolženi« mladinska igra — RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik — 1930 Oddaljene dežele — 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — JTV 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — RTV Ljubljana 21.45 Dick Povvell ^Vam predstavlja — serijski film — 22 35 Poročila NEDELJA — 12. aprila f RTV Beograd 9.30 Kmetijska oddu.i — Interviziia 10.00 športni program za. otroke — 11.00 Tretjakovska galerija — RTV Zagreb 11.40 Dvsnejev svet — RTV Ljubljana 18.00 »Denis — pokora« 18.30 Smrt največjega detektiva — TV podlistek — 19.00 športna poročila — 19.10 Laramie — serijski film — JTV 20.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika — RTV Zagreb 20.45 Slepi tir — TV drama — 21.45 Poročila PONEDELJEK — 13. aprila. RTV Ljubljana 10.40 Televizija v šoli — 15.20 Ponovitev šolske ure — RTV Zagreb 17.30 Angleščina na TV — 18.00 TV v šoli — RTV L:ub-iiana 18.30 Poročila — 1835 Lutkovni in risani filmi — 19.00 TV obzornik — JTV 19.30 Tedenski športni pregled — 20.00 TV dnevnik — RTV Beograd« 20.30 Celovečerni film — RTV Ljubljana 22.00 Koncert v studiu — 22.30 Poročila TOREK — 14. aprila Ni sporeda! SREDA 15. aprila RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV — 17.30 Angleščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 Mala morska deklica — slikanica —• RTV Beograd 18.20 Slike sveta — RTV Ljubljana — 18.40 Britanska enciklopedij* — 19.00 TV ob- zornik — 19.20 S kamero po svetu — 19.50 TV pošta —-JTV 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 20.45 Večer pri Bojanu Adamiču — 21.45 Kulturna panorama — 22.15 Inspektor Leclerc — serijski film — 22.45 Poročila ČETRTEK — 16. aprila RTV Zagreb 10.00 T V v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi v vaši hiši — RTV Zagreb 17.30 Angleščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 Mendov spored — RTV Ljub. 19.00 TV obzornik — RTV Beograd 19.30 Kakor vam drago — glasbena oddaja — JTV 20.00 TV dnevnik — 20.M Dr. Knock — drama — 22.0< Poročila PETEK — 17. aprila_ RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV — 17.30 Angleščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 Kuharski nasveti — me-nu — 18.30 Poljudno znan stvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček — RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik — RTV Zagreb — 19.30 Kaniata ob kavi — JTV 20.00 TV dnevnik — RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja — RTV Zagreb 20.45 Ekran na ekranu — RTV Ljubljana 21.45 Slovenski pesniki: Mile Klopčič — 22.15 Poročila