/V'	T■ u\<


39, številka.
Poštnina jMiDlaliruM«.
Dne 23. septembra 1920.
IL leto.
©iasil© obmejnih Si@w@sie©wB
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 visok in 54 mm širok) K 1*50.
Pri večkratni objavi primeren popust
mm
Za stvarnost volilnega boja.
Cas, Ko se vrše volitve, ni bil sr e čin o izbran, 'Jadransko vprašanje se zapleta v novo krizo, na Koroškem bo v oktobru glasovanje in na Štajerskem se določa državna meja. Volilni boj bo obrnil pozornost na strankarska nasprotja, važnejša narodna vprašanja, kakor so naše mejne zahteve pa bodo stopila v ozadje. Neprijatelj bo ta ugoden trenutjek izkoristil kakor tat, ki ne najde nikogar v hiši. Pobral bo m vtaknil v žep, kar se bo dalo. Strast je vedno slepa in tudi strankarska strast se odlikuje po silni krat -kovidnosti. Stvari, ki so blizu in prav malenkostne, dobe naenkrat velikanski obseg in neverjetno veljavo. Oddaljenejše, ki imajo trajno vrednost in ki ne odločujejo za trenutek, marveč včasih za stoletja, se hitro izgube iz vidika ali pa postanejo neznatne, ko -maj vredne poštenega pogleda. Takšen strankarski boj je že zavladal pri nas in vedno bolj čutimo, kako se pri nas omalovažujejo Živ!jenski interesi naroda in države in koljiko pridobivajo na vrednosti malenkostni, nenačelni, toda slučajno vabljivi interesi strank in oseb» Ni čuda,, če obmejni krogi z neko skr bjo nastopajo prvi volilni boj v Jugoslaviji.
Pravzaprav volitve same ne ogrožajo niti naj -manj o nerešenih obmejnih, oziroma narodnih vpra -šanj. Nasprotno! Z volitvami se mora država utrditi, osvežiti, prezračiti, Z ustavodajno skupščino dobi naša mlada država sigurnejši korak in večjo svobodo v dejanjih. Ali, kakor povsod, tako obstoja tudi tu ve -lika razlika med teorijo in prakso. Volitve so nekaj drugega in volilni boj nekaj drugega. V boju se ne more preveč izbirati orožja; praktične, lahko umljive potrebe stranic igrajo večjo vlogo, kakor pa meglena, vsakdanjemu življenju oddaljena načela.
Toda nekaj stvarnosti, discipline in spoštova -nja do nasprotnika mora biti v vsakem, boju, če noče preiti v zverinsko, strast in se udušiti v samem sebi. iTudi in še prav posebe v političnem boju. Nasprotja med svetovnimi naziranji, .med političnimi in socijal-nimi načeli ne morejo biti nikdar tako izrazita,' tako strogo ločena, da pošteno srce in zdrav razum ne bi našla raznih skupnih vezi, ki se pleto pod njimi in jih ne bi mogla premostiti z lepimi čednostmi, kakor so na pr. ljubezen do bližnjega, strpnost, spoštovanje človeške osebnosti, ljubezen do naroda in domovine, interes na edin šivu in moči države, značajnost v javnem in zasebnem življenju iltd. Stranka jo skupina različnih poedincev, kakor je vojna četa skupina ljudi, ki se po svojih navadah, nagnjenjih in lastnostih silno ločijo med seboj, a so podrejeni skrjivnim mo -čem, ki jih ravnajo k istemu smotru! Tako se tudi v stranki združijo različni poedinci, da pribore gotovim političnim, socijalnim, gospodarskim ali verskim smc^ trom veljavo v javnem življenju. Moč, ki jih' spaja, je moč idej in notranjega prepričanja, če namreč pro-matramo stranko 7l idealnega stališča. Domnevajoč , da ni stranke,, ki bi imela izključno praktične potrebe in zahteve, a nobenega stika s Svetom, idej in kulture, smatram, da je tudi med strogo ločenimi štfhn-karskimi skupinami toliko skupnih vezi praktičnega tn teoretičnega značaja, da se v medsebojni borbi-mora vzdržati stvarnost, disciplina ih podrejenost absolutnem smotru,, ki leži za vsem Človeškim dejan -jem in, nehanjem, Da bo dosežena; stvarnost in disci-phnav naj stranke ojačijo v Svojih pristaših načela 'in notranje prepričanje ter naj vsako njihovo javno udejstvovanje podrede oblasti načel. ¡Ah s tem, da se strune napno, ne smejo — počiti, ampak dati morajo lepše, boljše zvoke. Ce branim lastno hišo, ne maram ogrožati tuje» Ce hočem samemu sebi dobro, ne sto -rim bližnjemu nič slabega. To je sicer prav preprosto, občeznano in priznano, a kdo se ravna po tem v življenju?
Pri nas je strankarstvo zabredlo v močvirje in se v njem že duši. Pred vojno smo imeli hude medsebojne boje, med vojno smo jih pokrili z prtom in zdaj smo postavili k srbskeihu lin hrvatskemu še slovenski jerbas gnilih jajc kot piruhe naši mladi Jugoslaviji. Pred vojno smo imeli naj večje g a M elite ta na Dunaju, a iskali smo ga med sabo in se ravsali, da so imeli veselje z nami. In kje je danes Meiisto? ’Ali ni to uganka s sliko: Kje je?
Predaleč bi Šel, ako bi našteval najbolj kričeče
pojave, ki kažejo, kako nestvarna, nemoralna in škodljiva je postala naša strankarska borba, kako okuženo, s strupenimi bacili moralnega in narodnega razkroja nasičeno je ozračje v naši komaj osvoboie-ni domovini, Tam, kjer je postalo človeško blato sredstvo za širjenje političnih načel (prim, Šmarje pri Jelšah),, je nezdravo ne le ljudstvo, temveč je bolehav tudi cvet naroda: inteligenca, narodni voditeiji, narodni idealisti, kakor smo jih zvali nekoč, Ce je stran kam res do blaginje ljudstva, morajo zdaj spregledati se vzbuditi iz omamljivosti in delati stvarno, resno smotre no. Proč z demagoštvom! Ne barantajte z voljo vestjo in čustvi množice!
Razkroj, nered, nezadovoljstvo In medsebojen boj v notranjosti, sovražniki naše narodne in gospodarske svobode na mejah — taki stopamo v prvi volilni boj. Se je čas, da vodimo ta boj na način, ki ne. bo Škodljiv narodni celoti, narodni Časti in ugledu ; ki ne bo črpal naših moči v korist zvitim sovražni -kom. Zasedeno ozemlje, Koroška in meje protji Nemcem in Madžarom nas rotijo in prosijo, da združimo vse sile in utrdimo komaj ohranjeno narodno svobo-uo. Cas, ki v njem zidamo hrani naše domovine, je velika zgodovinska doba, katere važnost bodo spoznali in cenili dovolj šele zanamci. Ne udušimo se v močvirju! Vzrastimo nad sebe in ne bodimo malenkostni, dasiravno smo mali!
V Nemški Avstriji imajo 17, oktobra t. 1. volitve v narodno skupščino in v deželne zbore. VGrad-cu so stopili skupaj zastopniki štirih močnih strank: krščanskih socijalcev, socijalnih demokratov^ Štajerske Kmetske zveze in vsonemške ljudske stranke ter se sporazumeli v smernicah za stvaren, dosftojen in discipliniran, volilni boj. Sklenili so, da bodo vplivali na svoje strankarske organizacije, naj pristaši ne poseeajo nasprotnih shodov, naj ne motijo nobenega .političnega zborovanja, naj ne trgajo ali- mažejo volilnih lepakov in naj vse stranke spoštujejo prosto izražanje mišljenja. Volilni boj bodi strogo stvaren in naj se opusti vsak osebni napad,
Ali ni tembolj potrebno, 'da se pri nas doseže enak sporazum? Ali si upa kdo trditi, da n;i stvarni, neosebni voljni boj nujna potreba naroda in da nas umazani osebni boji vodijo k nravni in politični de -kadenci? Predlagam slovenski javnosti sledeče:
1.	Zastopniki vseh političnih strank naj se takoj zberejo k skupnemu posvetovanju in naj ugotove smernice za volilno gibanje in naš strankarski boj sploh..
2.	Izrecno naj se določi, kaj morajo naše stranke storiti, da ostane vprašanje zasedenega ozemlja, koroški plebiscit in ostale meje izven volilnega boja, a v stalnem in skupnem stiku s vsemi strankami, da se na zunaj ohrani, naša enotnost in reprezentira skupna moč naroda ter edinsivo države.
S.	Vollni boj bodi, ker to zahteva; zunauji položaj, kulturno stanje našega naroda, skrb za ljudsko moralo, čast in ugled naše pokrajine ter narodna bodočnost, strogo stvaren in se vse stranke zavežejo, da bodo vplivale na svoje krajevne organizacije:
a)	da ohranijo dostojnost in resnicoljubnost, pri vseh pohtjčnih javnih in zasebnih nastopih, na shodih in drugod;
b)	da spoštujejo prostost miš,|enja, političnega nasprotnika in cenijo vse, kar je v njem resnično dobrega in plemenitega, ne glede na se, da ne pri -pada njihovi stranki;
c)	da se brez ozira na določila zakona o zborovanjih, iz razloga, ker je to v čast in ugled narodu, opusti vsako motenje nasprotnih zborovanj;
d)	da se volilni lepaki ne trgajo in ne mažejo z nečednimi napisi;
e)	da se pristaš- stranke izogjiba na shodu in v privatnih razgovorih osebnega napada na pristaše drugih strank.
4» Zastopniki strank se zavežejo, da bodo stran karska glasila poročala Stvarno in dostojno; opustila vsak osebni napad, povdarjajoč načela stranke in žigosajoč razmere, ki omogočajo osebi nečedno ali škodljivo delo in da se bodo časopjisi zavedali svoje vi-
šje naloge in odgovornosti, ki jo imajo kot Šola za ljudstvo pred človeško vestjo in pred zgodovino.
Prepričan sem pa že v naprej, da pri nas tega sporazuma ne bo, in kdor bo prebral ta članek, se bo pomilovalno nasmehnil, češ, idealist si, spomni se na Zupančiča in skrij gosli, da ti jih ne razbijejo na glavi . . .
Ne, teh gosli ne skrijem, nikdar!
B. Borko.
Pratesft sopei* izvajanje financijskega zakona.
Poslanec (Ir. H o E n j e c je v Imenu Slovenske
kmetske zveze 21. sept. poslal ministrskemu predsedniku in bilančnemu ministru ta-le protest:
„Uradni list“ deželne vlade za Slovenijo (letnik II, broj 107) objavlja naredbo finančnega ministra z dne 7. sept.,. podpisano od ministra M. Draškoviča kot zastopnika ministra za finance, s katero se predpisuje pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino. Ta naredba je dokaz, da finančni minister namerava izvajati na absolutistični način z naredbo ministrskega sveta uveljavljeni ii-naneijski „zakon“ (?!) za leto 1020—1921.
Jugoslovanski klub je vložil odločen protest zoper samovlastno postopanje finančnega ministra, katero je neskladno z načeli pravega in zdravega parlamentarizma in posebej še z odgovorom prestolonaslednika na adreso Narodnega Veča dne 1. decembra 1918, kjer se je dala obljuba, da bo vlada ostala v stalni zvezi z Narodnim predstavništvom, z njim delala ter da bo njemu odgovorna. Vlada pa si je brez ozira na Narodno predstavništvo z navadno naredbo zagotovila budžet s financijskim zakonom in zdaj buče finančni minister ta financijski zakon izvajati, ne da bi se pri tem kaj zmenil za financijski odbor, ti vestno, marljivo in skrbno pretresa predlog tega zakona. Ni samo naš klub tisti, ki odločno nasprotuje takemu postopanju, marveč tudi druge stranke. Voditelj radikalov Stojan Protič je v „Samoupravi“ (br. 160, 19. sept.) svoje mišljenje o tej stvari takole preciziral : „Velika napaka se je storila s proračunom , ki se je v nasprotju z bistvenimi pravicami parla -menia, neposredno pred njegovim zasedanjem, ko je bil že pred finančnim odborom, spravil v življenje in se je na ta način ogoljufal parlament kakor tudi javno mnenje cele kraljevine.“ Kakor sem s svojimi prijatelji ugovarjal zoper samovlastno uveljavljenje bud-žeta, tako še odločneje protestiram zoper samovlastno izvajanje financijskega zakona ter zahtevam, da razglašeni pravilnik ne stopi v veljavo in se postopanje ustavi, dokler financijski odbor ne pove svojega mnenja, odnosno ne da svojega odobrenja.
Buj za usfaw@®
U s t a v o t v o r n a skupščin 'a i n Slovenci.
V zadnji številki smo podali našim citate (jem par splošnih potez o značaju in pomenu ustave. Smo spoznali, da ima ustavotvorna skupščina velikansko važnost, večjo kakor navaden državni zbor. Po določitvi ustave se pa spremeni ta skupščina v zakono -daj no skupščino in bo sklenila celo vrsto najvažnej -šib zakonov. Radi tega ne sine noben volilec ostati doma. Vsak mora vedeti, zakaj voli in koga volL Vi ustavotvorni skupščini se bo pojavilo več močnih strankarskih skupin, ki se bodo borile med seboj za bistvena vprašanja ustave in uprave. Ze zadnjič smo prinesli nekaj splošnih misli o centralizmu in samoupravi. Tudi danes bomo spregovorili o tem vprašanju. Zadnji dnevi so pokazali, da bo v bodoči ustavotvorni skupščini najmočnejša skupina, ki bo zahte vala samoupravo. Za samoupravo so srbski radikalci, hrvatski zajedničarji, Slovenska ljudska^ stranka, in socialpo-demokratska stranka. Demokrati, kakor znano, naginjajo k centralizmu. Ena njihovih najvo-čjih oprod, Svetozar Pribičevič, je izrazit centralist, ravnotako Slovenci dr. Kukovec, dr. Kramar in dr. Žerjav. Dr. Kukovec se je na zadnjem zborovanju
JDS izjavil izrecno proti pokrajinski samoupravi. Starejše krilo slovenske demokratske stranke, ki mu stoji na čelu znani ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, se je iz Savlov spreobrnilo v Pavle, t. j. postali so zagovorniki samouprave, dasiravno so še pred 1 letom videli v samoupravnem gibanju neprijatelje državne misli. Dr. Tavčar je te dni objavil v „Slov. Narodu“ uvodni članek, v katerem razklada, da rabimo „veliko, veliko samouprave.“ Ljudska stranka je že od začetka zastopala stališče, da se mora Jugoslavija razdeliti v več samoupravnih pokrajin, ker bi centralistično izenačenje n., pr. Slovenije s Staro Srbijo prineslo pogubo narodu in državi. Sele dveletna praksa po srbskem carinskem, finančnem, sodnem i. t. d. zakonu je spravila ostale slovenske stranke k spoznanju, da je državo treba temeljito preosnovati, in da je preosnova brez široke pokrajinske samo -uprave tudi brez življenja v sebi. Slovenija stopa tedaj pred korištituanto z zahtevo po samoupravi. Tudi Hrvatska se bo z .veliko večino izjavila za avtonomijo, ki bo skušala ohraniti starinski banski stolec. V Srbiji, kakor rečeno, zahtevajo pokrajinsko samo -upravo radikalci in par, manjših skupin. Nastane pa vprašanje: Kakšno samoupravo? Prepiri, ki se bodo vneli radi oblike samouprave med samimi priv-iši te struje, bodo zelo ostri. Demokratski stranki že sedaj očitajo, da je njeno spreobrnjenje le na zunaj, da si namreč pridobi volilce, ki bi vsi šli drugam, če bi strankini voditelji vztrajali pri centralizmu. Stranka, ki nima v tem načelno-važnem vprašanju dovolj izrazitega programa, bo tudi naprej spletkarila, zavedajoč se, da ji široka avtonomija precej zrahlja vpliv v domači pokrajini, hkrati pa izgubi oporo v Beogradu, kjer ima centralizem najbolj vnete brambovce. Od slovenskih strank bode zastopala za naš narod najprimernejšo obliko samouprave ljudska stranka (KZ), fci najbolj ceni in umeva potrebe širokih ljudskih slojev, Slovenska ljudska stranka zahteva široko, demokratično pokrajinsko samoupravo, kjer bo imela dež. vlada tudi pravico do odločitve v vseh važnih vprašanjih, ki se.tičejo naše pokrajine Zahteva pokrajinski zbor, katerega so nam že prvo leto obljubili v Beogradu, a doslej še niso dali.

VABILO NA
občni mmmm
„TISKOVNE ZADRUGE“
reg. zadr. z omej. zav.
y Gor. Radgoni
ki se vrši v nedeljo, dne 3. oktobra 1920 ob pol 9. uri predp. v prostorih Posojilnice v Gornji Radgoni.
DNEfMi BED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. S). Odobritev računskega zaSljučka za 1.1919/21). 4. Določitev a obrestovanjn deležev. 5. Volitve v načelstvo in nadsorstvo. 6. Sprememba pravih 7. Slučajnosti. Aka bi ta prvi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vrSil eno nro pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom dragi občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število zastopanih deležev. NAČELSTVO.
m

in županih.
Vprašanje pbčine se pojavlja pri nas vedno, ko govorimo o potrebnih spremembah v upravi. Ustroj današnjo slovenske občine ne odgovarja potrebam in razmeram, ki so nastale z ustanovitvijo svobodne narodne države. Res je, da je naša občina storila razmeroma več nego hrvatska in srbska, ki ste ustrojeni drugače, toda to ni zasluga občine kot take, marveč je zasluga šole in cerkve, ki ste imeli na naše ljudstvo veliko večji vpliv, nego na Hrvatskom in v Srbiji. Pa odložimo danes primero med slovensko in hrvatsko-srbsko občino in ugotovimo samo to: Velika večina občin sloni na zmožnostih in delavnosti župana. Kjer je bil župan res zmožen in mu je bilo mogoče delati z vso potrebno vnemo, tam je izvršila občina v polni meri to, kar ji je bilo naloženo po mestu, ki ga je zavzemala v sodobni politični upravi. A Često župan ni bil kos svoji nalogi, ali pa pri naj -boljši volji ni mogel posvečati županstvu toliko skr -bi, kot bi bilo treba. V več slučajih je smatral svojo župansko čast za balast; mnogokrat pa je. bil županski stclec cilj vaških častihlepcev, ki so se čutili povzdignjene nad oblake, če jih je nerodnost volilcev posadila nanj.
Naloga občine je, skrbeti za občinsko premoženje, za red in varnost v kraju, za ubožce in sirote , za javne naprave itd. Občina pa ima tudi takozvani prenešeni delokrog. Ta posega v politično upravo in večkrat celo v sodno in vojaško delovanje. .Ta prenešeni delokrog si je v novejšem času pridobil toliko moči, da je potisnil pravi delokrog občine v ozadje , in je skoraj neomejeno zagospodoval nad občino. Občina se ni več zavedala svoje socialne dolžnosti, temveč je postala nekaka ekspozitura politična uprave . [To se je pokazalo zlasti v vojnem času. Kaj se je takrat zahtevalo od občine! Župan je postal hlapec g. okrajnega glavarja, ki mu je skoraj v vsakem dopisu žugal s strogimi kaznimi, če ne izpolni njegovega ukaza. Moral je biti odgovoren, da so vsi vojaški ob-vezanci odšli k vojakom, da so občani oddali toliko žita, kolikor se velemožni žetveni komisarji pridelali na tiskovinah* in da je bil vsak pes pripet, če se je okrajnemu glavarju zljubilo, napovedati vojno psom svojega okraja. Napram okrajnemu glavarju je bil velik krivec, nasproti občanom pa hud grešnik. Za-k kriv je bil rekvizicij, dolge vojne, draginje in vsega hudega na zemlji in na nebu; za svoje grehe, se je kesal pred glavarjem, njegovimi pisači in pred samim g. živinskim priganjačem (ki je danes, kaj pa, milijonar); obžaloval jih je pred vsako babnico, ki mu je vrgla v obraz očitek, da ji ne privošči borne podpore in tako dalje. Ta grešnik je tedaj upal, da ga bo Jugoslavija lepo pobožala in ga odpustila kot Gospod svoje verne hlapce, ali v novi državi ni nič manjši revež, nego je bil v rajni slabega spomina. Danes odredi popisovanje živine ministrstvo za polje -delstvo: župan leta od hleva do hleva in popiše, če ljudje niso tako prijazni, da bi prišli naznanit; čez mesec dni pa zahteva vojno ministrstvo, naj se popišejo konji. Nato pridejo na vrsto moški vseh vrst in rodov od 18. tje do Abrahamovega leta, pa invalidi posebej itd. Sestavi volilne imenike za volitve, ki se na to prekličejo; izdela volilne imenike za > agrarni odbor, študira viničarske vprašanje in razne več ali manj modre zapovesii vojaških oblasti- in spremlja
| fante k orožnim vajam, ali pa se sprehaja s konje -dercem po občini.
Ce vprašate župana, koliko je zaslužil za vse to delo, se nekako pomenljivo nasmehne. Da si ne napravite previsokega računa, vam hitro zaupa skrivnost: dobička ni prav nobenega, izgube na denarju, času in delu pa ne sešteva, ker bi preveč škodovalo svojemu zdravju. Resnica je, da imajo župani (v mislih imamo vedno samo kmetske občine) 100—500 kron letne plače. Ponekod so občine zelo siromašne, ne morejo plačati župana, še manj pa tajnika. Oblasti se na to seve ne ozirajo in nalagajo vsem županom enaka bremena. Kjer je župan res delaven, tam je tu-cu — revež. Gospodarstvo mu gre ha nič in če po dnevu dela na polju, se po noči ukvarja s peresom . Pogosto mora iti v mesto, kamor ga kliče glavar ali sodnik ali kdo drugi. Ce je občina oddaljena, izgubi ves dan in povrh potroši lepe denarce za kosilo in južine. Občinski odbor mu za taka uradna pota vrže par kronic in meni povrh tega, da mu je storil veliko uslugo. Tam pa, kjer župan ni zmožen ali dela -ven, je revež — občina. Občinsko gospodarstvo stoji narobe in gre rakovo pčt. Vendar pa se lahko splošno reče: Reveži so i župani i občine. Občine višajo svoje doklade, ker jim oblasti nalagajo nepotrebna bremena, župani pa trpe na lastnem imetju, ker za -nemarjajo svojo zemljo in svoje gospodarstvo.
Menimo, da po žalostnih izkušnjah, ki jih ima dandanes vsak župan s svojo nehvaležno „častjo“, ne bo noben zameril, če naglašamo: Občina se mora preosnovati, njen ustroj mora biti drugačen, kakor je zdaj. Predvsem se mora občina zavedati svoje soci -alne naloge; v prvi vrsti mora posvetiti skrb obča -nom in potem šele oblastim. Skrb za javne naprave, za dobre ceste, vodovode, elektriko — tudi to bo zadelo kmetsko občino v bodočnosti —, dalje skrb za u-božce, sirote, onemogle itd. se mora poveriti občinam pod pogojem, da so občine sposobne, prevzeti na-se to odgovornost. Da pa bodo sposobne, je treba združiti manjše občine v večje upravne občine in jim posta -viti na čelo dostojno plačano uradnišivo, ki pa mora biti podrejeno kontroli občanov (t. j.: izvoljenih obč. odborov) in kontroli oblasti. Takozvani prenešeni delokrog naj se primerno uredi in določi razmerje med občino in oblastmi. Bodoča občina se ga nikakor ne bo mogla braniti, ker je v interesu samouprave in v korist občanov, če dobi občina več upravne oblasti, toda to delo morajo izvrševati uradniki, ne pa župani.
Ustavodajna skupščina, ki bomo za njo volili poslance, bo rešila tudi vprašanje občine. Želimo, da ga reši tako, kakor zahteva čaš in ljudska potreba. Nočemo, da bi se pomanjkljiv ustroj naše občine nadomestil s kakim še bolj pomanjkljivim tipom; hočemo občino, ki bo lažje izvrševala svoje naloge nego današnja. Občina je stanica države in če so Staniče zdrave, je zdravo celo telo. Tako občino zahtevamo v interesu državljanov in države same.
Tedenske novice.
Korošci, pozor! Narodni svet v Borovljah poživlja, vse one, ki so bivali nepretrgoma 7 let predi, jan- 1919 v pasu A ali B koroškega plebiscitnega o-zemliain ki so bili še 1. jan. 1919 stalno v coni B, da mu to nemudoma naznanijo potom dopisnice. Od 23. do 29. t. m. je določen rok za reklamacije. Vsi, ki i-majo pravico glasovati, naj poskrbe, da bodo vpisani v glasovalni imenik in da dobe potreben dopust za dan glasovanja.
Regent Aleksander v Bosni. Kakor je regent v juniju obiskal Hrvaitsko in slovenske kraje, tako se ■ je podal te dni v Bosno in Hercegovino. Dežela se je že dolgo pripravljala na ta visoki poset. Regent je
18.,	t. m. v spremstvu več ministrov m drugih visokih dostojanstvenikov, odpotoval v Sarajevo, kjer so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem.
Govor dr. Holmjeca v Narodnem predstavništvu. Povodom debate o senžermenski mirovni pogodbi je imel poslanec dr. Hohnjec zanimiv govor o na-\ šem razmerju do Avstrije. Naglašal je, da je avstrijski narod v velikem obsegu s svojim sosedom ogr -skim narodom odgovoren za zla ki jih je pretrpela Evropa zadnjih pet let. Nemci, in Madžari so vojno hoteli in so jo tudi pripravljali. Sedaj se kažejo kot nedolžna jagnjeta, toda to počenjanje so velesile že *
prilogi mirovne pogodbe označile kot lilimbo. V svoji tozadevni noti razpravljajo velesile obširno in odločno o krivdi nemške gospodstvaželjjnosti in njeni ozki zvezi z izbruhom svetovne vojne. Kljub temu pa danes ravno iste velesile kažejo naklonjenost Avstrij -cem in protežirajo njihove zahteve na Koroškem, na ta način pa najlepše goje od njih še nedavno obsojeno nemško gospodstvaželjnost. Glede razmejitvene komisije je dejal posl. dr. Hohnjec: „Kar se tiče Štajerske, je naša nujna zahteva, da postopa delimifa -oljska komisija sihe ira et studio, to je brez proteži-ranja Avstrije m brez zapostavljanja naše države in njenih pravic. Nikakor ne moremo dopustiti,, da bi duh, ki obvladuje to komisijo in njeno delo, bil pre -štinlen z vonjem italijanskih simpatij za Avstrijo. Mi izjavljamo, da od tega, kar nam že daje tekst mirovne pogodbe, absolutno nC odstopimo» K temu morajo morajo priti, tudi oni kraji, ki sicer ležijo onstran na splošno določene črte, ki pa iz narodopisnih, gospodarskih, politično- in cerlariencHobčinlS'k!ih in šolskih razlogov spadajo k nam. Izjavljamo, da bomo znali svoje pravo konsekveutno braniti tudi proti takim, ki so ofieijelno priznani kot naši, prijatelji.“ Končno je dr, Hohnjec govoril o naših manjš|injskih pravicah v, Avstriji o nemškem prosvetnem delu v Jugoslaviji, ki bi naj bilo krinka njihoviii političnih stremljenj. Govor, ki mu je sledilo burno odobravanje,, je g. poslanec sklenil z pohvalo slovenskih izobraževalnih organizacij, ki so odbijale germanski naval in ki bodo tudi rešile naš narod v neosvobojeni domovini.
Zdravje dr. Korošca. Iz poročil primarija mariborsko bolnice dr. Matka je povzeti, da se je zdrar vje ministra dr. Korošca precej izboljšalo in bo najbrž že, prihodnji teden zapustil bolnico.
Naše uradnišivo na meji. Nemci pošiljajo v obmejno kraje samo dobre, res zanesljive uradnike. Ze vedo zakaj. Tudi rajna Avstrija je nastavljala na eks-poniranih mestih ljudi, na katere se je lahko v polni meri zanesla. Pri nas se to premalo vpošteva in delamo, kakor da bi ne imeli dovolj slabih izkušenj. Našo uredništvo dobiva od meje vedno več pritožb, tičočih se nekaterih državnih nastavljencev. Gasi so zelo resni in zdi se nam pregrešno spravljati v javnost poročila, ki nam ne delajo časti pred svetom. A1 ne bo dolgo, pa bomo nastopili z dejstvi, ki bodo pričala, kakšne ljudi nam vlada pošilja na najbolj izlo-žena mesta, da zapravljajo še tisto malo državne moralo, ki se je najde v naših razdrapanih razmerah. Proti korupciji se moramo boriti brezobzirno in ne -usmiljeno, ker našim narodnim in državnim smotrom škoduje več, kakor jim kor,sti popuščanje in molčečnost. Go ne bodo prizadeti ljudje kmalu pobrali šila in kopita, bomo nastopili z imeni in dokazi.
Za enotno pisavo krajevnih imeii. Skoraj vsi iisti razen našega rabijo za Gornjo Radgono označbo Zgornja Radgona. Cas je že, da se uvede enotna pisava krajevnih imen za vse kraje, kakor se ie že u-vedla za železniške postaje. Imena Zgornja Radgona, Zgornji Cmurek itd. niso pravilna, ker jih domačini ne imenujejo tako, marveč Gornja Radgona, Gornji Cmurek itd. Sicer pa imamo tudi drugod podobna i-mena, n. pr. Gornji grad in ne Zgornji grad. Enotnost je na vsak način potrebna.
Novi čas bo odpravljen v noči od 36. septem -bra na 1. oktobra. Ure se pomaknejo za eno uro na. zaj.
Jugoslovcnski legijonarji so se te dni vrnili iz Rusije. Odpeljali so se iz Vladivostoka, so po dolgotrajni vožnji izkrcali v Dubrovniku in se odtam vr -nili na svoje domove. Med njimi so večjidel bivši av-stro-ogrski ujetniki jugoslovanske narodnosti, ki so pozneje prestopili v jugoslovansko, deloma tudi v če-hoslovaško legijo, ki je vršila v ruski Sibiriji vele -važno vlogo. Jugoslovanski, legijonarji so bili dolge mesece na straži ob vzhodnosibirski železniški progi., Doživeli so marsikatero grenko uro in prestali mnogo težav, predno se jim ie izpolnilo njihovo hrepenenje po domovini. Vrnili so se kot dobri;, zavedni Jugoslovani. Kakor nam naznanja nek znanec-legijonar so zbirajo v Kijevu velike množice bivših avstro-ogr-skih ujetnikov jugoslovanske narodnosti, ki niso vstopili v našo legijo in so ostali >v sovjetski Rusiji. Med njimi je mnogo štajerski,h Slovencev, tudi takih, ki niso že več let dali glasu od sebe, ker so bivali v nepristopnih pokrajinah in so se pisma v domovino izgubila. Tlako bo še oživelo nekaj „mrtvih“ in pogrešanih. Ti ujetniki se vrnejo, kakor hitro bo jngoslov. vlada uredila to vprašanje z vlado sovjetske Rusije in zagotovila denar za prevoz.
Zakon za pobijanje draginje bli po načrtu po * slanca dr.,Poščiča izgledal sledeče: Kdor brez dovoljenja izvaža živila čez državno mejo, se ga kaznuje z denarno globo od 5—25.000 dinarjev in z zaporom od 1—G mesecev, — Z enako kaznijo bi se kaznovala oseba, ki se peča z posredovanjem in verižno trgovino. — Ista kazen bi zadela vsakogar, kdor bi skušal podkupiti ali bi podkupil državnega uradnika in vsak državni uradnik, ki bi mito sprejel. — Vprašanje je, ali bo vsled novega zakona padla vsaj za en odsto -tek draginja živil in drugih človeških potrebščin, Mi menimo, da ne. Tihotapstvo in veriženje, sta samo dva od številnih vzrokov draginje. Med raznimi navi-jalci cen je tudi država s svojim trošarinskim davkom, visokimi železniškimi tarifi, prostim izvozom itd. Ta navijalec pa se kakor, vsi dtugi izogiba sodi-t šča, t. j. ne mara s svojim budžetom pred parlament.: Sicer pa je ta zakon lepa in dobra reč, ima pa to na^ pako, da bo ostal najbrž na papirju.
Politična ekspozitura sej bo vendarle ustanovila v Gornji Radgoni. S tem je vlada ugodila nujni zahtevi obmejnih Slovencev. Samostojna politična ekspozitura je brezdvomho ena najvažnejših državnih!
potreb v teh krajih, zlasti. odkar smo zasedli Apačko kotlino in dobili ves desni breg Mure skoraj, od Spi -Ija pa do Radgone. Ti krau so v upravnem oziru zelo zanemarjeni ker leže na periferiji ljutomerskega o-ziroma mariborskega političnega okraja in jih je od-tam nemogoče dobro upravljati Potrebno bi bilo da pripadejo v področje nove peptične ekspoziture tudi j občine bivšega cmureškega okraja, dd so začasno pri j deljene mariborskemu glavarstvu. Na ta način bi se \ tamkaj ustanovila nekaka obmejna politična ob- | last, M bi lahko posvetila vso skrb saniranju upra_ j vnih in gospodarskih razmer na meji ter, podpirala j narodno in državno organizacijo med obmejnim pre- } rivalstvom, ki je bilo dolga leta izvrženo močnemu f vplivu nemških hujskačev. — Kakor javljajo, bo pre- j vzel vodstvo gornjeradgonske ekspoziture |trgovsko - j obrtni referent na mariborskem magistratu dr.t Ma- j kar.	i	_ l
Ukaze bi rada naša beograjska vlada izdajala ■ kot zakone. Predložila je namreč načrt,, po katerem : bi narodno predstavništvo vlado pooblastilo, da bi Iah I ko sama kovala in po svoji volji uveljavila razne za- f kone v dobi pred zborovanjem ustavotvorne skupšči- j ne. Jugoslovanski klub je že zavrnil ta vladin načrt. | Upajo, da so pridružita tudi radikalni in Narodni i klub. Ni neverjetno, da izbruhne vladna kriza, če I bi vlada trdovratno branila ta absolutistični načrt. |
Uradniške plače so se zopejt uredile in sicer | dobe državni uradniki in nameščenci posebne dodat- j ke k draginjskim dokladam, ki se bodo računale po f dosedanjih mesečnih prejemkih. Uradnik, ki ima me. \ sečno do 1999 K plače, dobi dnevno 25'dinarjev do- jj datkov in po vrsti do uradnika z 7999 K, ki dobi dne ! vno 45 dinarjev dodatkov.
Letnik 1892 je btil vpoklican k dvomesečnim o- 1 rožnim vajam1 na 23. septembra.
Na mariborski javni bolnici se je ustanovil od- j delek za spolne in kožne bolezni, katerega vodstvo te I prevzel primarij dr. Hugo n Robič, ki je bil večletni | klinični asistent na Dunaju in Gradcu.	|
Na smrt, obsojen je bil dne 21. t. m. pred celj- f sko poroto nemškutarski razgrajač Derganz, ki je 4. | junija t, 1. v Petrovčah umoril in oropal srbskega j trgovca Vasilija Janoviča iz Leskovca. Vzel mu; je f
70,000	K denarja in ga ustrelil. Obtoženec se je pri jj razpravi vedel zelo predrzno. Rop je priznal, ne pa umora. Ko so mu prebrali obsodbo, s katero je obsojen na smrt na veSalih, je prezirljivo izjavil, da ne mara nobene milosti. To je sad vsenemške morale, ki vzgaja ljudi k sovraštvu in nadutosti ter jih počasi pelje k zločinstvu.
Avstrijsko zastopništvo in slovenska Ljubljana. Slovenskim potnikom, ki potujejo v Avstrijo, se-zdi zelo čudno, ko vidijo na petnem listu pečat: Oester-reichisehe Vertretung in Laibach. Kako še more deželna vlada trpeti nepostavno rabo te nemške sp a kori ranke na uradnih listinah? Treba je Nemce poučiti, da je Laibach tam, lejer habsburški prestol in avstro-ogrski orel. Kolikor nam je znano, ima naše poslaništvo na Dunaju pečat z imenom „Wien“, kar je v | sedanjih razmerah povsem1 pravilno. Prav tako je f pravilno, ako vlada prepove avstr, zastopniku rabo i- jj mena „Laibach“. Toijiko korajže bo ja imela?	f
Jugoslovenska Matica. Po dosedanjih izkuš- I njah je bolje, ako se po manjših krajih, kjer ni ve- | liko število članov ne snujejo podružnice, ampak pre- i vzame poverjeništvo Mariborske podružnice kakšna i za našo stvar požrtvovalna oseba, ki nabira člane . 1 pobira članarino ter pošilja v Maribor, Podružnico | nap se snujejo /samo v onih krajih, kjer je toliko čla- | nov' da lahko vzdržujejo pisarniško moč, ki redno o- | pravlja to delo vsaj kot postranski zaslužek. Odbor f podružnic po malih krajih je težko sklepčen in težko je dobiti dovolj razumnih in požrtvovalnih odborni -kov. Delo tacega odbora — nabiranje članov in po -hiranje Članarine — lahko opravlja poverjenik, pisar niška dela pa izvršuje naša pisarna.. Prireditve v korist Matice naj po takih krajih prirejajo druga društva pod vplivom poverjenika,. Prosimo dobre osebe , ki bi hotele prevzeti poverjeništvo, da se nam prigla-se. — Mariborska podružnica J. M.
Pozor štajerska izobraževalna društva Slov. kršč. soc. zveza bo pričela te dni. razpošiljati našim izobraževalnim društvom na Koroškem in v Prekmur- | ju brezplačno knjigo P. Bohinjca JSredozimci“. Po * dva izvoda te knjige dobe le -tista, včlanjena društva | ki so poslala društvene izkaze in ki pošljejo 1 K v f znamkah za poštnino tajništvu Slov. kršč. soc, zveze | v Ljubljani.| — Jugoslovanska tiskarna.
Z belko ljudskih iger pod naslovom „Ljudski oder“ izide meseca septembra v založbi SKSZ. Na-tisnmno bodo popolnoma nove igre. Cena posameznega zvezka — obsegal bo 100 strani — je 10 K. Pravico predstavljali te igre ima samo tisto društvo, ki naroči, najmanj 10 izvodov. Društva se tem potom po- jj življa,,o, da že sedaj naroče to zbirko in pošljejo z | naročilom vred tudi denar,,Na naročila brez denarja I se ne bo ozirajo, Naroča se pri tajništvu SKSZ., | Ljubljana, 'Jugoslovanska tiskarna.	-f
Goriški planinci izletijo v nedeljo, 2G. sept. na jj Kum (1219 m). Odpelje se iz Maribora ob 3.08 uri | zjutraj do Hrastnika ter krene po sestanku 's planin- jj ci iz Ljubljane na vrh. Sestop v Zidani Most ali v jj prijazen trg Radeče. Vsi planinci so vabljeni!
majo pravico, da> zahtevajo povračilo vse njihove nepremične in premične imovine in to tudi v slučaju, da je bila imovina med časom vojne prodana (likvidirana). Važno je, da se mora ta imovina vrniti v naravi, ne pa v denarju. Poleg tega lahko zahtevajo odškodnino, ki so jo imeli vsled tega, da je bila njih i-movina sekvestrirana ali likvidirana. Kdor ne bi prišel do svojih pravic potom neposrednih dogovorov z avstrijskimi državljani, naj se obrne potom oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb pri ministrskem svetu na mešano razsodišče. Plačilne transakcije bo izvrševala „Repatrija v Ljubljani“ in „Zveza denarnih zavodov v Zagrebu.“ Imetja naših državljanov v Avstriji, ki niso bila predmet posebnih odredb oproš-čenja, so prosta davka na kapital samo še do 16. oktobra 1920; katera pa so bila predmet posebnih odredb oproščenja, so prosta davka do dneva povračila lastnikom. Podrobnosti o tem vsebujeta člena 249 in 250 saintgermainske mirovne pogodbe in člen 268. Posebne odredbe veljajo za privatno-pravne pogodbe med našimi in avstrijskimi državljani. Njih veljav -nosi se bo ocenjevala po obče veljavnih pravnih' zakonih. Vsi roki zastarelosti so ustavljeni od 28. oktobra 1918 in začno teči 16. oktobra 1920. Ce pa se je izrekla med tem časom s strani Avstrije kaka razsodba, v kateri se naš državljan ni. mogel braniti in je vsled tega trpel škodo, ima pravico za odškodnino, ki jo določi mešano razsodišče. — Ker jih je med obmejnimi Slovenci mnogo, ki imajo svoje imetje v področju avstrijske republike, opozarjamo na ta določila. To velja tudi za one jugoslovanske državljane, ki imajo naložen'svoj denar v radgonski „Sparkassa,“ Zadeva se bo morala rešiti sporazumno med obema državama, istočasno kakor druga podobna vprašanja. Naložniki, ki imajo denar v Radgoni, naj ga ne dvigajo, ker „Sparkassa“ izplačuje v nemškoavstrij-ski valuti, a to pomeni, da dobe za polovico manj. Dobro je, če se prizadeti že zdaj obrnejo na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani in prosijo, naj se finančna oblast uradnim potom pobriga, da ne bodo vsled slabe avstrijske valute preveč oškodovani.
Poljedelski stroji iz Avstrije. Komisija, ki jo -'e poslalo poljedelsko ministrstvo v Avstrijo, da na-
skati. To je mogoče samo lam, kjer detektivom pravijo „negativa“.'
Radgona. Na radgonskem mestnem pokopališču leže grobovi onih vojakov Jugoslovanov, ¿A jih je avstrijska vojaška oblast maja leta ,1917 ustrelila, ker so zahtevali kruha in so vstali proti nemškemu nasi-< J ju nad Jugoslovani. Bili so to kiicarji Jugoslavije , ki so v njo verovali in po nji hrepeneli. Med zasedbo je bilo časa dovolj, da bi se ostanki teh junakov, prepeljali na št. petersko pokopališče in pokopali v. jugoslovansko zemljo. Pa nihče se ni zmenil, in zdaj so grobovi pozabljeni. Tista drulial, ki jih je nekoč v slepem protislovenskem fatanizmu spremljala na morišče, tepta zdaj travo na zapuščenem mestu, kjer, počivajo. Letos na Dušni dan bodo radgonski Nemci oidnčali grobove svojcev, ki so pokopanji pri St., Petru — v jugoslovenski zemlji. — a kdo bi si drznil položiti šopek krizantem na grob nedolžnih jugoslov. mučencev v Radgoni? Ali bi se to ne dalo urediti na podlagi reciprocitete ? Kolikor vemo, se je svojčas na bralo nekaj denarja za spomenik teh žrtev, ta denar, bi se lahko vporabil za križ in za venec.
Gornja Radgona. Tukaj se snujoča tiskarna „Panonija“ je dobila od nemškoavstrijskih oblasti po f dolgem čakanju in dreganju izvoznico za tiskarniške | stroje. Stroji so ležali delj časa v, Lipnici, ko so pa j na Dunaju izstavili izvoznico, so jih spravili v Radgono. Ker je izvoznica povsem, pravilna in ni več j proti izvozu strojev nobenih utemeljenih zadržkov, bi ; morala tiskarna stroje v Radgoni prevzeti. Pa Radii gončani, ki ob vsaki priliki zabavljajo čez nas,, ako I nismo nemškim vinogradnim posestnikom z vsemi šti-| rimi na uslugo, so začeli popolnoma v smislu nemške I „poštenosti“ spletkariti proti izvozu in delati nove tež-ij koče. Treba je, da si nemško „miroljubnost“ dobro t zapomnimo in jo vrnemo takrat, ko bodo Kodolič in f Kleinoscheg ter drugi spravljali letošnji vinski pri -| delek v promet. Se bodo prosili za naše usluge!
Ljutomer. Promet na progi med Gornjo Rad -■ gono in Ljutomerom je prava idila iz starih časov, a f veseli smo, da sploh še slišimo sopihanje vlaka. Ker.
I domači premogovnik še vedno ne proizvaja toliko, da I bi bila vsaj ta proga preskrbljena s premogom, mo-
bavi poljedelske stroje, se je vrnila v Beograd. Med j rajo kuriti z drvmi, kar povzroče visoke stroške. Sli-
drugim je kupila tudi 600 plugov in raznega drugega poljedelskega orodja, ki se bo po polovični ceni razdelilo med kmete.
Vsled. trošarinskega davka so v Zagrebu poskočile cene? in sicer se je podražil sladkor za 16%, kava za 15%, sveče za 3%, riž za '2%.
Veliko pristanišče nameravajo zgraditi v bližini Dubrovnika. V načrtu je tudi železniška proga , ki bi vezala Beograd z Jadranskim morjem. Imela bi na črnogorskem ozemlju kakih 10 km dolg tunel, in bi pri Kotoru ali Baru dosegla morje.
Trgatev v ormoško-ljiutomerskih goricah bode kmalu končana. Manjše vinograde so že obrali. Nabere se malo, a mošt je dobre kakovosti, ima 20% in
širno, da bi se imela začeti pogajanja glede jugoslov... j tranzita na progi St.Ilj—Gornja Radgona, toda naj -} brž tudi tu — „ima vremena.“ Prebivalstvo, ki teži k \ tej progi, je silno ogorčeno, zlasti odkar se je izve -f delo, da bo nemški „Heiimvehr“ delal sabotažo tildi | tedaj, če bi se vlade sporazumele. Menda misli, da | bodo naši ljudje še pred končno določitvijo mej pri-I hiteli k radgonskemu Kamnikarju in se izjavili za | Avstrijo, samo da bo promet odprt. Toda Mihi se le | močno moti; lahko se zgodi, da bodo naši fantje, kali kor februarja lanskega leta, prihiteli v Radgono, a s povsem drugačnim namenom. Naše ljudstvo si je preveč v svesti svojih pravic, da bi se uklonilo pred žalostnimi ostanki razbitega „Herrschervolka.“ Poživljamo še enkrat deželno vlado v Ljubljani, naj zasta-
še več sladkorja. Ker je pridelek pičel in posode ne I primanjkuje, se nikomur ne mudi s prodajo. Večji vi- % ^ ves svoj vpliv, da bo upeljan jugoslovanski tranzit nogradniki, ki berejo grozdje po vrstah, še čakajo, f iz Maribora v5 Ljutomer. Jesen je tu, kmet hoče pro-Vreme je praV ugodno, solnce pripeka s poletno top- j dali sadje *«	™T,n T" 1r"
loto. Zanimivo je, da imajo letos manjši pridelek ra-
vno mali vinogradniki, ki so obdelovali gorice skrb -neje, kakor so jih mogli obdelati večji vinogradniki . Kljub skrbnemu delu je močno udarila peronospora. in oidium in namesto, da bi jesensko solnce ožgalo jagode, jih je pričelo sušiti, ker je koža popokala- Ni preostalo drugega, kakor pobrati to suhljad.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni je darovala kot podporo ubožnim otrokom tukajšnje šole 2000 K, za šolsko knjižnico pa 500 K. Za ta; veliko -dušen dar se ji tem potom izreka najtoplejša zahvala z željo, da bi ji sledilo veliko posnemovalcev. — Šolsko vodstvo.
Kmetijski tečaj se začne na državni Kme;tiiski šoli v začetku novembra t. 1. in traja do konca septembra 1921. Oskrbnina 240 K mesečno. Sprejmejo se izključno le kmetišld- sinovi stari najmanj i6 let, z dovršeno liudsko šolo.
Dopisi.
Gospodarstvo. |
Imetje naših državljanov v Avstriji. Ker je t mirovna pogodba 16. julija t. 1. stopila v_ veljavo, se j lahko naši državljani ki imajo svoje imetje v Avstri- {
iSiu-mp
rsteiio te godbe. Naši državljani
Radgona. Občini Slov. Gorica in Zenkovci sta imenovali za častna občana dva radgonska obernem-ca dr. Kamnikarjev in Fr. Kleinovška. Ta sklep so izvršili njima po krvi in plemenu sorodni Nemci iz Slov. Gorice: Rožman, Kocbek, Lenec, Paderič. Zanimalo bi nas, ali je na častni diplomi samo Goritz ali Windisch Gordtiz. Spominjamo) se namreč, da je dr. Kamnikar svojčas „znanstveno“ dokazoval, da le Radgona in okolica „urdeutsch“ in da so se redki tam bivajoči Slovenci naselili med Nemci. Ce je tedaj „Windisch Goritz“, je pričakovati, da vrne diplomo , ker pobija njegov modri „dokaz“, oziroma ker se mu častno občanstvo podelili naseljenci „vindiškega“ rodu, s katerimi seve nima nič skupnega,; čeprav zlobneži trde, da se tudi v njegovih žilah pretaka slo-imnska kri. — Zupan mesta Radgone se mirno in zadovoljno vozi od vinograda do vinograda v Slov. goricah, dočim ne sme radgonskega mostu prestopiti noben Slovenec, ki se je ksličkaj udejstvoval narodno in politično. — Ker so Nemci nemoteno prihajali Čez most v Gornjo Radgono, se Je nedavno zbrala možica ljudi in demonstrirala za zaporo mostu. Us -peh je bil samo delen. Politična oblast je odredila, da se dovoli prestop le eni osebi od onih nemškoavstrijskih posestnikov, ki imajo posestva v gornjeradgon -skem okraju. Navzlic temu se dogaja, da pridejo čez most ljudje, ki nimajo na jugoslovanski strani nič i -
m druge pridelke, vinogradnik vino. Inko | nastopi huda zima, kaj bodo začeli naši Muropoljci, odrezani od sveta. Cene v trgovinah se vedno dvigajo, ker ni direktne zveze, vožnja s konji pa stane silno visoko. Se hujše je v sosednem Prekmurju. Ako-vlada nima moči, da bi razbila trmoglavost sfanati-ziranih Radgončanov, ki edini ovirajo jugoslovanski promet na skupni progi, si bo pomagalo prebivalstvo samo. Sedanji položaj je nevzdržen.
Radenci. Na radgonskem „Befreiungslestu“ je blizu govorniške tribune plapolala zastava z napisom „Die Radeiner dem'Radkersburg.“ Tukajšnji Nemci se izgovarjajo, da je ta zastava že od, leta 1908. Iz-I govor je pač zmerom dober. Kdo pa so ti „Radei-| ner“ ? Prešteješ jih lahko na prstih ene roke. Josip | Vogler, ki ob vsaki priliki zabavlja čez Jugoslavijo; i medicinec Hohn, ki se je lansko leto na Koroškem bo-| jeval proti nam, in vinogradni posestnik Hildebra.nd | iz Nemčije. Hildebrandovo posestvo bi se moralo že | likvidirati, pa se poteguje zanj znani dr. Plcj. Tako
Inam dvorni svetniki rešujejo domovino.
Mala Nedelja. Uprizoritev „Desetega brata“, ki S jo je priredil tukajšnji Tamburaški in pevski zbor s f sodelovanjem dijaštva, je uspela nad pričakovanje doji bro. Zal da se igra radi odhoda dijakov ni mogla poji Poviti. Upamo, da bo tekom prvih počitnic dana pri-f iika, zopet nastopiti s priljubljenim „Desetim bratom,“ Križevci. Tukajšnji občinski odbor je vlada | razpustila. Za gerenta je imenovan Frane Zamuda v I Križevcih, ki so mu dodeljeni za prisednike: Jakob Jurkovič, kolarski mojster: Josip Weixl, župnik; A. Stibler, veleposestnik, in Josip Kosi, lonč. mojster.
Vinogradniki! Pozori
Trgatev se bliža in stem vprašanje vinskih cen za letošnji pridelek.
So menda nikoli ni vladala v tem oziru tolika nejasnost, kakor ravno letos. Vinska trgovina popolnoma počiva vsled valutnih in drugih razmer, in prav za prav nimamo, razven za letnik 1917, nobenih vinskih cen, ker se nič ne proda in nič ne kupi. Poročila o letošnji trgatvi, to se pravi glede pričakovan ne množine vina, ki se nahajajo semtertje v časnikih in se lansirajo od gotove strani, jz več ali manj' sebičnih namenov, so popolnoma netočna in se puščajo v svet le, da se ljudstvo zmede.
Zatorej mi naj bo dovoljeno tukaj izrečno pov-dariti, da so vse vesti o oblilosti pričakovane trgatve neresnične in, da bo letošnja vinska letina* kar se ti-*
¿e skupne množine pridelka, komaj dosegla lansko letino, to je, 'da Ijo jo prištevati slabšim vinskim letinam. 2.e nastavek grozdja spomladi ni bil, kakor so je splošno trdilo, bogat, temveč k večjemu srednji. Med cvetom je odpadlo vsled slabega, deževnega vremena tudi dobra četrtma in od ostalega se mora od-računiti škoda, ki so jo povzročili oklij, peronospora in druge ujme in ki znaša tudi 40—50%. Končni uspeh trgatve znal bi torej biti četrtina od spomladi pri Čakovanega pridelka. Razmere na Hrvatskem so slične: vSlavoniji in Vojvodini nekoliko boljše Pa tudi v zadnvih dveh ne pričakujejo bogve kako bogate vin ske letine, temveč le srednjo.
V očigled temu deistvu in ker nikakor ni pričakovati količkaj znatne nadprodukcije, je izključeno, da bi visoke cene znatno padle. Vinogradniki se tore] svarijo in opozarjajo, da naj se nikar ne prenaglijo z odprodajo letošnjega vinskega pridelka. Pa -danje vinskih cen, kakor se nam ,to skuša natvesti , istodobno, ko vse drugo gre na kvišku, ko cene vseh predmetov in potrebščin vedno naraščajo, ni naravno in vzdržljivo. Gre le za lahko prozoren manever, kakor se ga je tudi opazovalo večkrat v normalnih časih pred trgatvo.
Vinogradniki! Ne nasedite tem limanicam ter počakajte z odprodajo do par tednov po trgatvi, do -Mer se doba pregled čez dobljene množine in se ra -zmere nekoliko ne ustalijo.
Vinogradniki, ki nimajo potrebne posode, naj si jo izposodijo od onih, ki jim take preostaje. Posestniki prazne posode naj pomislijo, da bodo sokrivci padanja vinskih cen in, da škodujejo samemu sebi, če posode, ki je sami ne rabijo, drugim ne prepustijo in jih na ta način primorajo prodati vino za vsako ceno.
Vinarske in kletarska zadruge! Priskočite na pomoč onim posestnikom, ki nimajo, svoje posode! Od kupite jim vino proti gotovi naplati in poznejemu obračunu! Storite svojo dolžnost v interesu posameznih leakor tudi v občnem interesu!
Vinogradniki! Ce hočete doseči cene za letošnji pridelek, ki bodo v primernem razmerju z današnjimi ogromnimi pridelovalnimi stroški, pa je neobhodno potrebno, ne-samo. da se ne prenaglite pri odprodaji, temveč da posvetite tudi kakovosti pridelka čim večjo pažnjo. Kakor veste, je povpraševanje po boljšem vinu 'zelo veliko in se ponujajo za tako zelo visoke cene Letnik 1917 je takorekoč izčrpan. Letnika 1918 in 1919, ki se še nahajata deloma v naših kleteh, pri _
deta pri tem komaj v poštev, ker njiju kakovost ne odgovarja. Zatorej ima letnik 1920, ki obeta pod go -tovimi pogoji izborno vinsko kapljico, najboljše šance za odprodajo po dobrih cenah. Le razmere je treba izkoristiti.
' /
Razvitek grozdja je letos, kakor je znano, zelo neenak. Na enem in istem trsu se nahaja često skoro zrelo grozdje poleg napol zrelega in popolnoma zelenega, kakor' tudi poškodovanega več ali manj po oi -diju. To bi skup potrgano ter sprešano dalo le vino slabše kakovosti, kakoršnega že itak imamo dovolj po kleteh izza zadnjih dveh let. Ce pod danimi razmerami hočemo doseči boljšo kakovost, se pred vsem ne smemo prenagliti s trgatvo, to se pravi, čakati mo -ramo ž njo, dokler dozori večina grozdja. Nikakor torej početi s trgatvo še ta mesec, kakor se namerava! S tem pa ni rečeno, da nebi smeli grozdja, ki gnije ali se vsled pokanja suši, poprej potrgati ali, kakor se pravi podbirati. Ravno narobe! Podbiranje ' se priporoča povsod in je nadaljnemu razvoju ostalega grozdja le v korist, če se bolano ,grozdje čim preje odstrani. Z glavno trgatvo je pa, kakor že rečeno, početi še le, ko dozori večina grozdja v vinogradu. Pri'tem je porezati najpoprej vso lepo, popolnoma dozorelo grozdje. K zrelemu grozdju spada tudi nagnito grozdje, če ni napadeno po zelenem plesnivem. Navadna gniloba zrelega grozdja je namreč tako-zvana „žlahtna gniloba“, o čem se lahko prepriča vsakdo, če tako jagodo poskusi in jo najde sladko ter prijetnega okusa. Ravno to grozdje daje najboljšo kakovost! Ostalo, manj dozorelo grozdje in grozdje, ki zeleno, ozir. napol zrelo gnije, ozir. je vsled oidija močno bolano, pa se pusti pri glavni trgatvi viseti in se še le potem potrga spreša in spravi. Na ta način dobimo tri vrste vina, in sicer: 1. podbirino (iz gnilega in po oidiju napadenega grozdja), 2. vino iz lepega grozdja in 3. vino iz Nezrelega slabšega grozdja. Prvo in zadnje se spravi skup in daje več ali manj okusno in zdravo pijačo za domačo rabo, ozir tudi prodajo za lokalne potrebe. Srednjo tvori' kvalitetno vino in je glavni zaklad vinogradnika.
Srednjim in večjim vinogradnikom se priporo-ča, da trgajo in prešajo tudi posamezne grozdne vrste posebej ali vsaj po dve taki skup, ki se oboje -stransko v svojih lastnostih spopolnite, kakor n. pr. burgundec ali rulandec in silvanec, silvanec in drobna ali laška graševina, laška graševina in žlahtnima itd. in narede sortna vina, po katerih še bo večje
povpraševanje. Naprava sortnih vin se priporoča odslej tudi takim vinogradnikom, ki imajo mešane na -sade. Saj se itak najdejo dandanes povsod delavci , ki poznajo posamezne vrste in se jim to delo lahko prepusti. Zamude in nekoliko večjih stroškov, ki na-<-stanejo vsled sortiranja, pa se naj nikdo ne ustraši., Ti mu bodo vsled boljših cen, ki jih bodo dosegli vsled sortiranja, bogato povrnjeni.
Vinogradniki! Enkrat za vselej vam bodi povedano: „Časi, ko se je dalo prodati vsako čmigo za dobro vino, so konečno minuli! V Jugoslaviji se bodo dala prodati za primerne cene le kvalitetna vina^ Največji vpliv na kvaliteto vina pa ima umno sortiranje grozdja pri trgatvi in umno kletarenje. Posvečajte torej trgatvi in sortiranju posebno pažnto! Na\a» dite se tudi umno kletariti ter ne zabite nikoli, da tvori snaga tri četrtine umnega kletarstva!“
Slednjič se občinska zastopstva vinorodnih ob-* Sin (gg. občinski predstojniki) nujno .naprošajo, ob ja-) viti ta, razglas na običajen način ter v interesu vinogradnikov ukreniti potrebno, da se v občini izvoli odbor, ki naj stopi z drugimi merodajnimi krogi okoliša v dotiko ter določi povprečne stroške pridelovanja enega litra vina v dotičnem okolišu, ozir minimalno ceno za letošnjo vino, izpod katere se vinogradnikom ‘ priporoča vina ne prodajati!
Za vinarski in sadjarski odsek Maribor Slo -venske kmetijske družbe:
Vinarski ravnatelj Puklavec^.
Slovenci širite naše liste !
Listnica uredništva.
Gornja Radgona: Imena dopisnika ne smem® izdati, smo pa pripravljeni, podati nristojni oblasti dokaze.
Franc Seršen v Ljutomeru (pri perkvi) je dobil ravnokar zopet veliko množino prav močnega in lepega blaga za ženske in moške obleke, vsake vrste štole, hlačevino, druke, barhente, vse vrste platna i. t d. Preskrbite se z blagom pravočasno še pred zimo, ker so ravno sedaj cene najbolj ugodne. Ce hočete po nizkih cenah in dobro blago kupiti, oglasilo se pri Seršenu v Ljutomeru. V zalogi vedno vse vrste mlinskih sit.
JJ
ti lanaroialna zadruga y Zagrebu
=— ustanovljena leta 1884. =======
Podružnica za Sfcieiii|@ v Ljubljani, Stari trg II«
CROATIA

ZAVARUJE: Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe! in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitja, proti vlomu f ih telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na želez- j nisi in parohi odu za celo živJjensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika „znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni ie gospod ZDRAVKO VRL1C, Spodnji, griS it, 7. j
V Ustanovljeno 1903.
£Q>Jtampilje
^=#=3^ iz Mnfca in kovin
J Kataiog franko j
Pečati Šablone Klišeji za tisk Vzvodno tiskalniee Modeli za predtiskanje perila itd.
V Datum-štampilje a lastnega izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
LJnMjana, Dvorni trg
i
Kdor
ni CÍ86S©WÍS naročnine, hal lo poravna
takoj
nmm je
srbešieo, kraste, lišaje uniči pri človeku mast prdti garjam. Brez
vonja in, ne maže perila. 1 lonček za eno osebo, s poštnino K 12-50 v lekarni TESIEffiaV v IduMJatti.
ti&škp in iensko kolo
na prodaj po nizki ceni v Gornji Radgoni, Glavna cesta 19,
Ha m&
posestvo, obstoječe iz 5 oralov zemlje, t. j. njive, travnika in sa-donosnika, z novimi poslopji, blizu žolezniene postaje. Slatina—Radenci ; deloma s pridelki leta 1920. Ponudbe na upravni stvo M. Str.
lili, pigaie,
s
in vsa gslazen mora pogininiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8'—, za podgane in miši K 8, za ščurke K 10 —, poBebna močna tinktura za stenice K 10'—, uničevalec moljev K 8 —, prašek za uši v obleki in perilu K 6‘—, in K 10’—, proti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K 10"—, prašek proti mrčesom K 10.-—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 5'— in K 10’—, mazilo za uši pri živini K 6’— in 10’—, tinktura proti mrčesu na sodju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10’—, mazilo proti garjam K 10’—. Pošilja po povzetju zavod za eksport.
I. Jflffier. Zagreli 45, Petrinjo!» ulica 3,
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za kraso tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pisanje zdrave, debele živine, za 8 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje, Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkoiy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 80‘50 s poštnino.
1
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje in Slo?, gor. r. z, z o
Ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
IS. w j» is Je zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. Poereduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani.
Novi člani ge sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru.
PRISTOPAJTE K JUGOSLOVANSKI MATICI
POSOJILNICA ¥ GORNJI RADGONI
Krarafr.® «lege
1	fi* ■! E" «St 80 visJi pcndeljek, torek, četrtek i» petek od 9. do 12. uro dop.
** H ih «S' Sf B «S nraznik.uraduje se nasledim dan. Ob uradnih dnevih se soraie
sprejema in jih obrestuje po naj višji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice dingih Inztmskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh streškov kot hranilne vlcge, ne da bi te njib ebrestevanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam ra razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.598. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
Ea ose^E' kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v te-®	točem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Iz-
posojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Ako pride na ta dan
praznik,uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
TJiM&tilnJ. I2i?cst«5x*i so y lastni Miši, Gluvna cesta štev. 14, sss?
Pdfell&UtVftiljI 86 dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni ■	posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
iven kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskatne sv. Cirila v Maribora.