METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JANUARJU 2017 Climate in January 2017 Tanja Cegnar anuar je osrednji mesec meteorološke zime in obič ajno najhladnejši mesec v vsem letu. Za primerjavo smo uporabili obdobje 1981–2010. Tokrat so ga zaznamovali mrzli dnevi, saj je naše kraje že kmalu v zač etku leta preplavil mrzel zrak. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka januarja 2017 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, January 2017 Povpreč na meseč na temperatura je bila obč utno nižja kot v povpreč ju obdobja 1981−2010, v več jem delu zahodne Slovenije in več inoma tudi na Gorenjskem so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali do -20 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) NOVO MESTO -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja (° C) MURSKA SOBOTA -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) BILJE -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ J Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 3 °C. Drugod po državi je bil zaostanek več ji, del Dolenjske in Štajerske je bil 4 do 5 °C hladnejši od povpreč ja primerjalnega obdobja. Slika 2. Kmalu so zmrznila mnoga manjša jezera; Radovna, 2. januar 2017 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 2. Many small lakes were frozen, Radovna, 2 January 2017 (Photo: Aleksander Marinšek) Več ina padavin je padla 12. in 13. januarja. Med 50 in 80 mm je padlo na območ ju, ki se je zač enjalo na meji s Hrvaško in segalo v Zgornje Posoč je, od tem se je raztezalo tudi nad osrednjo Slovenijo in naprej proti jugovzhodu nad Belo krajino. Izjema je bila Obala, kjer je padlo le 43 mm. Najmanj padavin, le med 10 in 30 mm, je bilo v delu Zgornjesavske doline, delu Posavja, na Koroškem in na severovzhodu Slovenije. Povsod je bilo manj padavin kot v dolgoletnim povpreč ju obdobja 1981–2010. V Zgornjem Posoč ju je padlo od 20 do 40 % dolgoletnega povpreč ja. Velika več ina merilnih postaj je poroč ala o padavinah med 40 in 80 % dolgoletnega povpreč ja. Najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bilo na Ilirskobistriškem, v Koč evju, Novem mestu in Beli krajini ter Ljubljani, kjer je padlo vsaj štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo vsaj desetino več kot obič ajno. Največ sonč nega vremena je bilo na Obali, in sicer 181 ur. Na jugozahodu Slovenije, v Vipavski dolini in delu Notranjske so dolgoletno povpreč je presegli vsaj za polovico, v Postojni pa kar za 72 %. Na severozahodu Slovenije je sonce sijalo 27 % več č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Beli krajini, več jem delu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in na jugu Prekmurja odklon od dolgoletnega povpreč ja ni presegel 30 %. V Novem mestu je sonce sijalo 89 ur, kar je 113 % dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici debelina snežne odeje že tretje leto zapored ni dosegla dolgoletnega povpreč ja, največ ja debelina je tokrat znašala 170 cm. Po nižinah v notranjosti Slovenije je 13. januarja več inoma zapadlo od 5 do 20 cm snega, ki se je ob mrzlem vremenu obdržal do konca meseca. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Januarja so izrazito prevladovali hladnejši dnevi od dolgoletnega povpreč ja (slika 1). V visokogorju se je leto zač elo z nekoliko višjo povpreč no temperaturo kot obič ajno, že tretji dan meseca pa se je temperatura spustila pod dolgoletno povpreč je. Okoli ledišč a se je povpreč na dnevna temperatura gibala med 21. in 23. januarjem, 25. januarja se je v visokogorju zač elo obdobje nadpovpreč no toplega vremena, ki je trajalo vse do izteka meseca. V nižinskem svetu je bila prevlada nadpovpreč no mrzlih dni izrazitejša kot v gorah. V pretežnem delu Slovenije je bila povpreč na dnevna temperatura drugi dan leta nad dolgoletnim povpreč jem, sledilo je mrzlo obdobje, ki ga je 12. ali 13. prekinila kratkotrajna otoplitev, nato so spet sledili mrzli dnevi. Na Primorskem je bil zadnji januarski dan nadpovpreč no topel. V Ljubljani je bila povpreč na januarska temperatura −3,2 °C, kar je 3,5 °C pod povpreč jem obdobja 1981–2010, za primerjavo še podatek, da je povpreč je obdobja 1961–1991 −1,1 °C. Najtoplejši januar je bil leta 2014 s 5,4 °C, sledijo januar 2007 s 4,9 °C ter januarji 1975 (4,3 °C), 1948 (4,1 °C) in 1988 (3,8 °C). Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z −6,2 °C, z −5,7 °C mu sledi januar 1964, −5,2 °C je bila povpreč na januarska temperatura leta 1954, v januarju 1985 pa je temperaturno povpreč je znašalo −5,0 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila −6,2 °C, kar je 3,7 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra v januarju 1963 z −9,6 °C, najtoplejša pa januarja 2014 s 3,2 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 0,0 °C, kar je 3,4 °C manj od dolgoletnega povpreč ja. Najtoplejši popoldnevi so bili januarja 2007 z 8,6 °C, najhladnejši pa januarja 1963 z −2,7 °C. Tempe- raturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč a- joč emu trendu temperature. Januar 2017 je bil tudi v visokogorju obč utno hladnejši kot v povpreč ju obdobja 1981–2010, saj je bila na Kredarici povpreč na temperatura zraka −10,1 °C, kar je 3,0 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Za primerjavo še podatek o povpreč ju obdobja 1961–1990, ki je −8,2 °C. Najtoplejši januar je bil leta 1989 z −2,7 °C, sledijo mu januarji 2007 (−3,6 °C), 1997 (−4,0 °C) ter januarja 1990 in 1983 (−4,3 °C). Od zač etka meritev je bil najhladnejši januar 1963 (−14,7 °C), sledil mu je januar 1985 (−12,8 °C), za 0,8 °C toplejši je bil osrednji zimski mesec leta 1981, leta 1968 pa je bila povpreč na temperatura −11,1 °C. Na sliki 3 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Slika 3. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v januarju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 1981–2010 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Tokrat je bilo takih dni opazno več kot obič ajno, med merilnimi postajami, kjer so bili vsi januarski dnevi hladni, so Lesce, Rateč e, Koč evje, Novo mesto, Celje in Slovenj Gradec, seveda pa so bili vsi januarski dnevi hladni tudi na Kredarici. Po 30 takih dni je bilo v Postojni, Ljubljani, na Bizeljskem, v Č rnomlju, Mariboru in Murski Soboti. Na spodnji sliki je prikazano število hladnih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja. Največ hladnih dni je bilo v prestolnici januarja 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, -10 -5 0 5 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 1968, 1981 in 2000 pa je bilo hladnih 30 dni, kar je toliko kot tokrat. Najmanj takih dni je bilo januarja 2014, le 7, po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988. Slika 4. Število hladnih dni v januarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with minimum daily tem- perature 0 °C or below in January and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 5. Število ledenih dni v januarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1981–2010 Januarja 2017 je bilo najmanj hladnih dni, in sicer 23, v Biljah, na letališč u v Portorožu so jih našteli 26. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani je bilo januarja 2017 kar 15 takih dni, leto prej pa le 6. Brez ledenih dni so bili od sredine minulega stoletja štirje januarji, največ takih dni je bilo januarja 1954, ko so jih zabeležili 20. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v januarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in January and the 1981–2010 normals Č eprav je bil januar 2017 obč utno hladnejši kot obič ajno, se temperatura zraka ni spustila izjemno nizko, je pa obč asno veter znatno okrepil obč utek mraza. Najnižja dnevna temperatura v januarju 2017 je bila izmerjena v visokogorju 6. januarja, na Kredarici se je ohladilo na −24,0 °C. V preteklosti so v visokogorju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1985 je termometer pokazal −28,3 °C, sledil je januar 1963 z −28,0 °C, najnižja temperatura januarja 1979 je bila −27,8 °C, leta 1968 pa −26,7 °C. V nižinskem svetu se je temperatura spustila najnižje med 7. in 11. januarjem. V Rateč ah se je ohladilo na −19,0 °C. Še nižje se je temperatura spustila v Koč evju, in sicer na −21,1 °C, in v Slovenj Gradcu, kjer so izmerili −21,6 °C. Med −19 in −20 °C je bilo v Č rnomlju in Celju. Na letališč u v Portorožu se je ohladilo na −8,7 °C, v Biljah na −11,2 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −13,3 °C. V preteklosti je bila najnižja januarska temperatura že velikokrat višja, več krat pa tudi nižja, najbolj mraz je bilo v januarjih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). Zadnji dan meseca so dosegli najvišjo temperaturo v Slovenj Gradcu (6,3 °C), v Rateč ah je bila najvišja temperatura izmerjena 28. januarja, in sicer 6,0 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura dosežena 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA -22 -18 -14 -10 -6 -2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 2 6 10 14 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 27. januarja, bilo je 2,1 °C. Na tem visokogorskem observatoriju je bila temperatura v preteklosti nekajkrat že tudi višja: januarja 1999 so izmerili 9,6 °C, leta 1998 9,3 °C, 1992 8,3 °C in 1983 7,6 °C. Na letališč u v Portorožu je bilo najtopleje 24. dne, izmerili so 15,0 °C. Veliko krajev je o najvišji temperaturi meseca poroč alo 2. januarja. V Ljubljani se je temperatura dvignila na 8,4 °C, kar je opazno pod dolgoletnim povpreč jem. Precej višja je bila januarska temperatura v letih 2013 (16,3 °C), 2007 (15,8 °C), 1988 (14,8 °C), toliko kot januarja 2016 je bila najvišja temperatura v januarjih 1982 in 2001 (14,6 °C). V Biljah (12,6 °C) in Postojni (10,1 °C) je bila najvišja temperatura v januarju 2017 izmerjena že prvi dan meseca. Slika 7. Odklon povpreč ne temperature zraka januarja 2017 od povpreč ja 1981–2010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, January 2017 Povpreč na meseč na temperatura je bila januarja 2017 povsod obč utno nižja kot v povpreč ju obdobja 1981−2010, v več jem delu zahodne Slovenije in več inoma tudi na Gorenjskem so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali do 3 °C. Drugod po državi je bil zaostanek več ji, del Dolenjske in Štajerske je bil 4 do 5 °C hladnejši od povpreč ja primerjalnega obdobja. Povpreč na januarska temperatura zraka je bila tokrat povsod opazno pod dolgoletnim povpreč jem in že nekaj desetletij januar ni bil tako mrzel. Na Obali je bil najhladnejši januar leta 1954 z −1,1 °C. V Ljubljani, na Kredarici in v Novem mestu je bil najbolj mrzel januar leta 1963; v prestolnici je bilo takrat meseč no povpreč je 6,2 °C, v visokogorju −14,7 °C in v Novem mestu −6,8 °C. Povpreč na januarska temperatura je bila v Murski Soboti najnižja leta 1964, meseč no povpreč je je bilo −7,9 °C, v Celju je bilo januarsko povpreč je tistega leta −7,5 °C. Po nižinah Slovenje je bil več inoma najtoplejši januar 2014, v Ljubljani je bilo meseč no povpreč je 5,4 °C, v Portorožu 9,4 °C, v Celju 4,2 °C in Novem mestu 5,0 °C. V Murski Soboti ostaja najtoplejši januar 2007, takrat so zabeležili 3,6 °C. Na Kredarici je bil najtoplejši januar leta 1989, ko je povpreč na temperatura znašala −2,7 °C. Slika 8. Po mrzlem jutru, Kot na Pohorju, 11. januar 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. After a cold morning, Kot on Pohorje, 11 January 2017 (Photo: Iztok Sinjur) -5°C -4°C -3°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), januar 2017 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2017 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) BILJE -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C ) PORTOROŽ -20 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) NOVO MESTO -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) CELJE -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MARIBOR -20 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA -25 -20 -15 -10 -5 0 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 10. Potek povpreč ne temperature zraka v januarju Figure 10. Mean air temperature in January Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 11. Velika več ina padavin je padla 12. in 13. januarja. V Postojni so januarja 2017 namerili 70 mm. Med 50 in 80 mm je padlo na območ ju, ki je od meje s Hrvaško segalo proti severu nad Zgornje Posoč je, se raztezalo nad osrednjo Slovenijo in od tam proti jugovzhodu nad Belo krajino. Izjema je bila Obala, kjer so namerili le 43 mm. Najmanj padavin, le med 10 in 30 mm, je bilo v delu Zgornjesavske doline, delu Posavja, na Koroškem in na severovzhodu Slovenije. Med kraje s skromnimi padavinami so se uvrstili Maribor z 20 mm, Veliki Dolenci z 21 mm in Murska Sobota s 23 mm. Povsod je bilo manj padavin kot v povpreč ju obdobja 1981–2010. V Zgornjem Posoč ju je padlo od 20 do 40 % dolgoletnega povpreč ja. V Logu pod Mangartom so z 32 mm dosegli 26 % dolgoletnega povpreč ja. Velika več ina merilnih postaj je poroč ala o padavinah med 40 in 80 % dolgoletnega povpreč ja. Najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bilo na Ilirskobistriškem, v Koč evju, Novem mestu in Beli krajini ter Ljubljani, kjer je padlo vsaj štiri petine dolgoletnega povpreč ja. V Č rnomlju je padlo 68 mm, kar je 92 % dolgoletnega povpreč ja. -16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -9 -7 -5 -3 -1 1 3 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA -2 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) PORTOROŽ -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 temperatura zraka (° C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 11. Porazdelitev padavin, januar 2017 Figure 11. Precipitation, January 2017 Slika 12. Višina padavin januarja 2017 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation amount in January 2017 compared with 1981–2010 normals Slika 13. Meseč na višina padavin v mm januarja 2017 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in January 2017 and the 1981–2010 normals 10 mm 30 mm 50 mm 20% 40% 60% 80% 0 50 100 150 200 Kamniška Bistrica Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981–2010 januar 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi in Koč evju, našteli so jih 5, dan manj je bil v Slovenskih Konjicah, Postojni, Č rnomlju in Slovenj Gradcu. Le en tak dan so imeli na Bizeljskem in v Prekmurju. Slika 14. Število padavinskih dni v januarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in spremljala potek temperature. Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, januar 2017 Table 1. Monthly meteorological data, January 2017 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 49 48 2 9 14 16 Letališč e J. Puč nika 30 45 2 1 14 1 Zg. Jezersko 48 59 3 15 14 18 Log pod Mangartom 32 26 1 38 14 19 Soč a 51 37 2 32 14 19 Kobarid 60 39 2 5 13 6 Kneške Ravne 65 37 3 9 14 16 Nova vas 63 79 5 36 19 29 Sevno 25 46 3 13 14 21 Slovenske Konjice 33 72 4 13 17 22 Lendava 26 69 1 10 14 18 Veliki Dolenci 21 75 1 8 14 18 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover DT − dan v mesecu DT − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Januarja je v Ljubljani padlo 56 mm, kar je 82 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil brez padavin januar 1964, 0,1 mm so namerili leta 1989, sledijo januarji 1993 (2 mm), 2005 (3 mm) ter 2000 (4 mm) Najobilnejše so bile padavine januarja 1948 (202 mm), 175 mm je padlo januarja 1979, 172 mm pa januarja 2014, 168 mm so namerili januarja 1977, januarja 1984 pa 166 mm. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 15. Padavine v januarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in January and the mean value of the period 1981–2010 Slika 16. Januarske padavine in pov- preč je obdobja 1981–2010 Figure 16. Precipitation in January and the mean value of the period 1981– 2010 Na sliki 17 je shematsko prikazano januarsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010. Povsod je bilo vsaj desetino več sonč nega vremena kot obič ajno. Na jugozahodu Slovenije, v Vipavski dolini in delu Notranjske so dolgoletno povpreč je presegli vsaj za polovico. Največ ji presežek dolgoletnega povpreč ja je bil v Postojni, kjer je sonce sijalo 157 ur, kar je 172 % dolgoletnega povpreč ja. Največ sonč nega vremena so imeli na Obali, sonce je sijalo 181 ur, kar je 68 % nad dolgoletnim povpreč jem. Najmanjši presežek so imeli na severozahodu Slovenije, kjer je sonce sijalo le 27 % več č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Beli krajini, več jem delu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in na jugu Prekmurja odklon od dolgoletnega povpreč ja ni presegel 30 %. V Novem mestu je sonce sijalo 89 ur, kar je 113 % dolgoletnega povpreč ja. Sonce je v Ljubljani sijalo 94 ur, kar dolgoletno povpreč je presega za 42 %. Leta 2012 je bil januar rekordno sonč en, sonce je sijalo kar 149 ur. V letih 2005 in 1981 so zabeležili po 133 ur, sledita januarja 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo januarja 1970 (4 ure), med bolj sive spadajo še januarji 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974 (19 ur). 0 50 100 150 200 250 300 350 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja januarja 2017 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981– 2010 Figure 17. Bright sunshine duration in January 2017 compared with 1981–2010 normals Slika 18. Število ur sonč nega obsevanja v januarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 1981–2010 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na zahodu Slovenije. V Rateč ah jih je bilo 15, na Obali 14, na Goriškem 13, na Kredarici 12. V Murski Soboti je bilo 8 jasnih dni, 6 v Č rnomlju, po 5 v Slovenj Gradcu, Mariboru, Novem mestu, Postojni in Ljubljani (slika 19), kar je v prestolnici 3 dni nad dolgoletnim povpreč jem. V prestolnici je bilo od sredine minulega stoletja brez jasnih dni 17 januarjev. Največ jasnih dni je bilo v Ljubljani januarja 1981, ko so jih našteli 9. Slika 19. Število jasnih dni v januarju in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 19. Number of clear days in January and the mean value of the period 1981–2010 Slika 20. Število oblač nih dni v januarju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 20. Number of cloudy days in January and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Najmanj jih je bilo na zahodu države. V Biljah so bili le 3, po 5 jih je bilo na Kredarici in v Rateč ah, po 6 pa v Portorožu in Postojni. V Slovenj Gradcu je bilo 8 oblač nih dni. Največ oblač nih dni, po 16, je bilo v Koč evju in Č rnomlju. V Ljubljani (slika 20) je bilo 14 takih dni, kar je manj od dolgoletnega povpreč ja, ki ni bilo preseženo že tretje leto zapored. Najmanj oblač nih dni je bilo v prestolnici januarja 1981 (3 dnevi), največ oblač nih januarskih dni pa so zabeležili januarja leta 1972, ko so jih našteli 29. 0 30 60 90 120 150 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število ur LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), januar 2017 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2017 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, januar 2017 Table 2. Monthly meteorological data, January 2017 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 −3,8 −2,1 −0,1 −8,0 6,1 2 −14,1 11 31 0 739 121 138 29 46 2 0 1 18 4 14 Kredarica 2514 −10,1 −3,0 −7,0 −13,0 2,1 27 −24,0 6 31 0 934 160 127 3,8 5 12 41 44 2 0 7 31 170 14 743,9 1,4 Rateč e–Planica 864 −7,0 −3,1 −0,4 −12,0 6,0 28 −19,0 7 31 0 837 117 127 3,3 5 15 28 48 2 0 2 19 30 14 920,9 2,8 Bilje 55 0,6 −2,4 6,4 −4,2 12,6 1 −11,2 7 23 0 601 176 159 3,2 3 13 60 74 2 0 3 0 0 0 1015,1 4,0 Letališč e Portorož 2 1,9 −2,4 7,4 −2,3 15,0 24 −8,7 11 26 0 560 181 168 3,6 6 14 43 71 2 0 1 0 0 0 1021,0 4,4 Postojna 533 −3,2 −3,1 0,9 −7,6 10,1 1 −14,6 9 30 0 719 157 172 5,2 6 5 70 77 4 1 2 18 20 14 Koč evje 468 −5,1 −4,0 0,2 −11,4 10,1 2 −21,1 7 31 0 777 7,4 16 3 64 81 5 0 6 29 31 18 Ljubljana 299 −3,2 −3,5 0,0 −6,2 8,4 2 −13,3 11 30 0 719 94 142 6,4 14 5 56 82 2 0 11 18 15 14 987,5 3,9 Bizeljsko 170 −4,0 −3,6 −0,2 −7,8 9,4 2 −16,0 11 30 0 744 6,3 12 4 38 70 1 0 10 21 4 14 3,7 Novo mesto 220 −4,0 −4,0 −0,3 −7,5 10,7 2 −16,6 11 31 0 744 89 113 6,4 13 5 43 80 3 0 9 29 19 18 998,6 3,9 Č rnomelj 196 −3,6 −3,4 0,7 −8,2 12,4 2 −19,5 7 30 0 733 6,9 16 6 68 92 4 0 4 29 18 14 Celje 240 −5,1 −4,8 0,1 −10,1 9,7 2 −19,6 11 31 0 777 93 118 6,2 13 3 30 65 3 0 7 23 9 17 994,7 3,6 Maribor 275 −4,2 −4,0 −0,3 −7,5 6,1 15 −15,1 11 30 0 750 105 130 6,1 12 5 20 51 2 0 0 25 8 14 Slovenj Gradec 452 −5,7 −3,2 0,6 −11,4 6,3 31 −21,6 11 31 0 798 128 148 5,4 8 5 28 65 4 0 6 23 16 14 3,4 Murska Sobota 188 −5,1 −4,0 −1,1 −8,9 5,0 12 −16,3 11 30 0 778 93 130 5,9 12 8 23 74 1 0 11 19 7 14 1002,0 3,4 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, januar 2017 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, January 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 1,0 6,8 13,3 −3,7 −7,4 −7,2 −10,7 2,4 6,7 12,3 −1,2 −8,7 −4,7 −13,4 2,4 8,7 15,0 −2,1 −4,0 −6,6 −9,2 Bilje −0,8 5,9 12,6 −6,7 −11,2 −14,4 1,7 5,3 7,9 −1,7 −9,0 −11,0 0,9 7,8 10,7 −4,3 −8,8 Postojna −3,5 2,0 10,1 −9,3 −14,6 −9,8 −15,5 −3,1 0,0 8,5 −6,3 −13,5 −6,6 −14,2 −3,0 0,8 5,3 −7,2 −11,6 −8,1 −13,1 Koč evje −6,0 1,1 10,1 −13,8 −21,1 −16,0 −24,6 −4,1 0,3 7,3 −10,1 −20,2 −13,7 −25,2 −5,1 −0,7 7,7 −10,5 −15,0 −13,0 −18,0 Rateč e −6,8 −0,1 5,4 −11,6 −19,0 −15,1 −23,0 −7,3 −2,2 1,1 −11,8 −17,4 −14,6 −22,8 −6,9 0,9 6,0 −12,6 −16,4 −16,8 −22,0 Lesce −4,1 0,0 6,1 −8,1 −12,6 −9,2 −14,0 −2,9 1,1 2,5 −6,7 −14,1 −7,3 −13,6 −4,5 −1,2 5,6 −9,1 −13,4 −10,0 −14,5 Slovenj Gradec −5,9 0,7 5,9 −11,1 −16,8 −12,7 −21,0 −4,9 −0,1 3,1 −9,9 −21,6 −11,4 −28,6 −6,3 1,2 6,3 −13,1 −16,7 −16,3 −21,6 Brnik −5,0 0,7 8,6 −10,7 −15,6 −3,3 0,7 3,6 −7,3 −17,2 −5,2 −1,8 4,5 −8,7 −12,2 Ljubljana −3,4 0,9 8,4 −7,1 −10,7 −9,7 −16,8 −2,3 0,3 4,0 −4,8 −13,3 −5,7 −15,5 −3,8 −1,1 4,5 −6,5 −10,3 −8,3 −13,6 Novo mesto −4,4 0,8 10,7 −9,0 −15,8 −10,1 −18,8 −2,8 0,9 4,2 −6,0 −16,6 −7,6 −19,9 −4,7 −2,2 2,6 −7,4 −13,4 −8,4 −15,3 Č rnomelj −5,0 1,5 12,4 −11,3 −19,5 −12,1 −22,5 −2,2 1,6 6,0 −6,6 −15,5 −8,7 −19,5 −3,7 −0,8 4,0 −6,8 −14,0 −8,2 −16,0 Bizeljsko −4,5 0,6 9,4 −9,2 −12,5 −2,4 1,6 6,5 −6,4 −16,0 −5,0 −2,5 −0,1 −7,8 −11,5 Celje −5,2 1,4 9,7 −11,3 −18,0 −13,1 −22,0 −3,9 0,9 5,4 −9,3 −19,6 −10,7 −25,4 −6,0 −1,9 3,2 −9,7 −16,4 −11,2 −19,8 Starše −5,5 0,2 4,0 −9,8 −14,8 −11,6 −17,1 −3,1 0,9 4,5 −7,1 −17,5 −9,1 −19,6 −6,0 −2,9 1,0 −8,9 −14,5 −10,0 −14,5 Maribor −4,5 0,6 5,9 −8,5 −12,5 −8,7 −12,9 −2,2 1,8 6,1 −5,7 −15,1 −4,3 −13,1 −5,7 −3,0 2,5 −8,3 −11,4 −5,9 −8,4 Murska Sobota −5,1 0,0 4,5 −9,3 −13,8 −10,4 −15,0 −3,4 1,1 5,0 −8,0 −16,3 −9,8 −18,2 −6,6 −4,0 −0,5 −9,4 −14,8 −11,1 −17,8 Veliki Dolenci −3,9 −1,0 5,2 −7,2 −11,5 −8,2 −13,5 −2,2 0,5 4,0 −5,7 −13,6 −7,3 −15,5 −6,3 −3,9 −1,0 −8,3 −13,0 −9,3 −14,2 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, januar 2017 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, January 2017 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2017 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0,0 0 42,9 2 0,1 1 43,0 3 43 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 0,0 0 60,4 2 0,1 1 60,5 3 60 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 2,2 1 66,2 3 1,6 1 70,0 5 70 0 0 20 7 12 11 20 18 Koč evje 8,7 3 55,7 6 0,0 0 64,4 9 64 8 8 31 10 21 11 31 29 Rateč e 0,1 1 27,7 3 0,0 0 27,8 4 28 0 0 30 8 20 11 30 19 Lesce 0,0 0 29,0 3 0,0 0 29,0 3 29 0 0 4 7 1 11 4 18 Slovenj Gradec 2,0 2 25,4 3 1,0 1 28,4 6 28 4 2 16 10 12 11 16 23 Brnik 0,0 0 29,6 2 0,1 1 29,7 3 30 0 0 1 1 0 0 1 1 Ljubljana 0,1 1 56,1 2 0,1 1 56,3 4 56 0 0 15 7 11 11 15 18 Sevno 3,9 4 21,2 4 0,2 1 25,3 9 25 Novo mesto 7,5 4 35,2 4 0,4 2 43,1 10 43 8 8 19 10 16 11 19 29 Č rnomelj 24,3 5 43,9 5 0,1 1 68,3 11 68 17 8 18 10 17 11 18 29 Bizeljsko 2,0 5 35,6 1 0,0 0 37,6 6 38 2 2 4 8 2 11 4 21 Celje 2,1 3 28,2 3 0,0 0 30,3 6 30 3 3 9 9 7 11 9 23 Starše 1,5 3 21,0 1 0,0 0 22,5 4 23 3 5 7 9 5 11 7 25 Maribor 1,8 4 18,5 3 0,0 0 20,3 7 20 3 5 8 9 7 11 8 25 Murska Sobota 0,6 3 22,7 1 0,0 0 23,3 4 23 1 1 7 7 5 11 7 19 Veliki Dolenci 0,0 0 20,6 1 0,0 0 20,6 1 21 0 0 8 7 7 11 8 18 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2017 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2017 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2017 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 20 40 60 80 1.jan 6.jan 11.jan 16.jan 21.jan 26.jan 31.jan višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 22. Vetrovne rože, januar 2017 Figure 22. Wind roses, January 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Slika 23. Skromna snežna odeja v Kamniških Alpah, pogled s Krvavca proti Koč nam in Grintovcu, 27. januar 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Modest snow cover, view from Krvavec towards Koč ne and Grintavec, 27 January 2017 (Photo: Iztok Sinjur) Povpreč na oblač nost je bila na zahodu Slovenije od 3 do 4 desetine. Drugod po državi je bila povpreč na oblač nost od 5 do 7 desetin. Več ji delež neba so oblaki prekrivali v Koč evju, kjer je bila povpreč na oblač nost 7,4 desetin. Med 16. in 19. januarjem 2017 je pihal moč an veter, ki je bil posledica lege na prehodnem območ ju med nizkim in visokim zrač nim tlakom, torej med ciklonom s središč em nad Italijo ali nad morjem v njeni bližini in izrazitega območ ja visokega zrač nega tlaka nad srednjo Evropo. Najvišjo polurno povpreč no hitrost vetra, ki je merilo za dalj č asa trajajoč moč an veter, so merilne postaje izmerile več inoma med burjo na Primorskem (Slavnik 29,3 m/s, Boja Vida pred Piranom 20,3 m/s, Nanos 17,7 m/s, Letališč e Portorož 15,4 m/s, Postojna 14,3 m/s, Dolenje pri Ajdovšč ini 13,9 m/s, Škocjan 13,9 m/s) in v višinah (Kredarica 14,2 m/s, Uršlja gora 13,7 m/s, Svišč aki 13,1 m/s). Med 16. in 19. januarjem so merilne postaje zabeležile največ je sunke vetra, ki so dosegli in presegli viharno jakost (8 boforjev ali več oz. 17,2 m/s ali več ), med burjo na Primorskem in v višjih legah. Najmoč nejši izmerjeni sunki vetra so bili na Slavniku (39,8 m/s), v Podnanosu (36,6 m/s), Dolenjah pri Ajdovšč ini (32,4 m/s), na Nanosu (32,3 m/s), v Škocjanu (30,1 m/s), na boji Vida pred Piranom (28,8 m/s), v višinah pa na Krvavcu (22,6 m/s), Kredarici (20,7 m/s), Lisci (20,4 m/s) in Rogli (19,3 m/s). Več podatkov o znač ilnostih vetrovnega obdobja je na povezavi: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/veter_16–19jan2017.pdf Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku je pripadlo 48 % vseh terminov, burja pa je pihala v 27 % terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 76 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 42 % vseh terminov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa je pripadlo 10 % terminov. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 26 % vseh terminov. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 36 % vseh primerov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 23 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 39 % vseh primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 40 % vseh terminov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1981–2010, januar 2017 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, January 2017 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož −3,2 −1,9 −2,0 −2,4 0 311 1 71 209 142 161 168 Bilje −3,5 −1,0 −2,2 −2,4 0 285 0 74 191 129 161 159 Postojna −3,4 −2,9 −2,8 −3,1 5 284 4 77 208 130 180 172 Koč evje −4,9 −3,0 −4,3 −4,0 26 254 0 81 Rateč e −2,4 −3,4 −3,4 −3,1 0 194 0 48 159 84 146 127 Lesce −2,3 −1,0 −3,0 −2,1 0 171 0 46 224 132 75 138 Slovenj Gradec −3,0 −2,1 −4,4 −3,2 10 254 5 65 213 96 150 148 Letališč e J. Puč nika −3,4 −1,4 −4,1 −2,8 0 175 0 45 Ljubljana −3,3 −2,0 −4,2 −3,5 0 317 0 82 246 118 85 142 Novo mesto −4,3 −2,4 −4,9 −4,0 32 253 2 80 191 94 65 113 Č rnomelj −5,3 −2,0 −4,1 −3,4 79 202 0 92 Bizeljsko −4,2 −1,7 −5,1 −3,6 9 251 0 70 Celje −4,7 −3,0 −5,9 −4,8 10 252 0 65 191 118 59 118 Starše −4,9 −2,2 −5,8 −4,3 9 214 0 54 Maribor −4,3 −1,8 −6,0 −4,0 11 193 0 51 198 133 70 130 Murska Sobota −3,9 −1,9 −6,0 −4,0 4 329 0 74 222 154 47 130 Veliki Dolenci −3,4 −1,4 −6,1 −3,7 0 327 0 75 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperature − mean temperature anomaly (°C) Precipitation − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month V prvi tretjini januarja je bil odklon od dolgoletnega povpreč ja v pretežnem delu države od −5 do −3 °C, nekoliko več ji zaostanek je bil v Č rnomlju, manj kot 2,5 °C so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Rateč ah in Lescah. Padavine so povsod moč no zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, veliko je bilo krajev, kjer padavin sploh ni bilo, najbolj pa so se dolgoletnemu povpreč ju približali v Č rnomlju, kjer je padlo štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod mnogo več kot obič ajno, v Rateč ah je sonce sijalo 159 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju, največ ji presežek je bil v Ljubljani, sonce je sijalo 246 % toliko č asa kot obič ajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Slika 24. V nedeljo je na svežo snežno odejo posijalo sonce, Gozd Martuljek, 15. januar 2017 (foto: Tanja Cegnar) Figure 24. Sunny weather and fresh snow, Gozd Martuljek, 15 January 2017 (Photo: Tanja Cegnar) V osrednji tretjini januarja so bili odkloni med −3 do −1 °C, nekoliko bolj so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Rateč ah. Padavine so bile povsod obilne in so moč no presegle dolgoletno povpreč je. Več kot 3-kratno dolgoletno povpreč je padavin so presegli na Obali, v Ljubljani in Prekmurju. Najmanjši presežek je bil v Lescah, padlo je 171 % dolgoletnega povpreč ja. V Rateč ah je bilo sonč nega vremena le za 84 % dolgoletnega povpreč ja, nekoliko so za obič ajno osonč enostjo zaostajali tudi v Slovenj Gradcu in Novem mestu. Več ina krajev je bila bolje osonč ena kot obič ajno, v Murski Soboti je sonce sijalo kar 154 % dolgoletnega povpreč ja. Tudi zadnja tretjina meseca je bila obč utno hladnejša kot obič ajno, odkloni so bili več inoma med −6 in −3 °C. Manjši zaostanek za dolgoletnim povpreč jem je bil na Obali, Postojni in na Goriškem. V zadnji tretjini meseca. Zadnja tretjina meseca je minila brez omembe vrednih padavin. Osonč enost je bila v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem zelo neenakomerna. V Postojni je sonce sijalo 180 % toliko č asa kot obič ajno, v Portorožu in Biljah pa 161 %, velik presežek so imeli tudi v Rateč ah in Slovenj Gradcu. Povsem drugač ne so bile razmere na Dolenjskem, v Beli krajini, na Štajerskem in v Prekmurju, kjer so za obič ajno osonč enostjo opazno zaostajali, v Murski Soboti je bilo le 47 % toliko sonč nega vremena kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 25. Največ ja višina snega v januarju Figure 25. Maximum snow cover depth in January 0 100 200 300 400 500 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 20 40 60 80 100 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 višina (cm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Na Kredarici je bila snežna odeja prvih dvanajst dni debela le 95 cm, šele 13. januarja je presegla 1 m in 14. januarja dosegla 170 cm, kar je bilo največ v januarju 2017 in je že tretje leto zapored pod dolgoletnim povpreč jem. Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici izmerili v januarjih 1977 (434 cm) in 2001 (415 cm) ter 2009 in 2011 (380 cm). Najmanj snega je bilo januarja 1989, namerili so ga le 30 cm, nato v januarjih 2002 (50 cm), 1968 (100 cm) in 2005 (115 cm). Slika 26. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici in v Rateč ah, januar 2017 Figure 26. Daily snow cover depth, January 2017 V Ljubljani je 14. januarja 2017 debelina snežne odeje dosegla 15 cm, ob mrzlem vremenu pa se je snežna odeja obdržala 18 dni, kar je tri dni nad dolgoletnim povpreč jem. Brez snežne odeje so bili v prestolnici januarji v letih 1975, 1989, 1990 in 1998 ter 2012. V Ljubljani je bilo največ snega leta 1987, ko je snežna odeja dosegla 89 cm. Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v januarju Figure 27. Number of days with snow cover in January V Rateč ah so bila tla prvih dvanajst dni kopna, 14. januarja je debelina snega dosegla 30 cm, snežna odeja se je obdržala vse do konca meseca. Število dni s snežno odejo je bilo v Rateč ah pod dolgoletnim povpreč jem. Z izjemo nižinskega dela Primorske in Rateč je bilo število dni s snežno odejo nadpovpreč no. V Koč evju je debelina snežne odeje 18. januarja dosegla 31 cm, sneg je tla prekrival 29 dni. V Postojni je bila največ ja debelina snega 20 cm, v Novem mestu 19 cm, v Č rnomlju 18 cm. Po nižinah v notranjosti Slovenije je v najizrazitejši padavinski epizodi januarja 2017 več inoma zapadlo od 0 50 100 150 200 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) RATEČ E 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 5 do 20 cm snega, ki se je ob mrzlem vremenu obdržal do konca meseca. V Biljah in na Obali je januar 2017 minil brez snežne odeje. Januarja so nevihte prava redkost, tokrat so v Postojni zabeležili dan z grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 7 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. 11 dni z meglo je bilo v Murski Soboti, 10 na Bizeljskem, 9 v Novem mestu. Tudi na letališč u v Portorožu in v Lescah je bil po en tak dan, po 2 v Rateč ah in Postojni. Slika 28. Izrazita temperaturna inverzija po nižinah, Kum 1220 m s Krvavca, 27. januar 2017 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Temperature inversion, Kum from Krvavec, 27 January 2017 (Photo: Iztok Sijur) Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Tokrat so zabeležili 11 dni z meglo, kar je dan nad dolgoletnim povpreč jem. Največ meglenih dni je bilo v januarjih 1952 in 1965, in sicer po 28, najmanj pa leta 2001, ko so bili taki le trije dnevi. Slika 29. Januarsko število dni z meglo in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 29. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1981–2010 Na sliki 30 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zrač ni tlak je v zač etku meseca več inoma padal do 4. januarja, ko je bilo dnevno povpreč je 974,7 mb, sledilo je narašč anje do 7. dne, ko je bilo 993,7 mb. Najnižji je bil zrač ni tlak 13. januarja z 964,1 mb. Nato je zrač ni tlak dokaj hitro narašč al vse do 20. ja- nuarja, ko je bila z 999,6 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. 3. ja- nuarja je bil delni tlak vodne pare 5,3 mb, nato se je spustil 6. januarja na 1,5 mb, kar je bilo najmanj v januarju 2017. Največ vlage je bilo v zraku 13. januarja, delni tlak vodne pare je bil 7,1 mb. 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, januar 2017 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, January 2017 SUMMARY The average monthly temperature was significantly lower than in the average of the period 1981−2010, in a large part of western Slovenia and most of Gorenjska the negative anomaly was less than 3 °C. Elsewhere in the country the anomaly was bigger, in part of Dolenjska and Štajerska was 4 to 5 °C colder than normal Most of the precipitation fell on 12 and 13 January. Between 50 and 80 mm fell on the area starting at the border with Croatia and stretching towards north on the Upper Soč a valley, over the central part of Slovenia and from there to the southeast over Bela Krajina. The exception was the Coast, where only 43 mm fell. Only between 10 and 30 mm was reported in the Upper Sava Valley, part of Posavje, Koroška and northeast of Slovenia. Precipitation was everywhere below the normal. In the Upper Soč a valley reported from 20 to 40 % of the normals. The majority of monitoring stations reported precipitation between 40 and 80 % of the long- term average. Part of Notranjska and Koč evje, Novo mesto, Bela Krajina and Ljubljana reported at least four-fifths of the long-term average. Sunny weather was at least a tenth above the normal. Most sunshine was on the Coast, namely 181 hours. In southwest Slovenia, Vipava valley and part of Notranjska long-term average was exceeded by at least 50 %, and in Postojna the anomaly was 72 %. In northwest Slovenia the anomaly was 27 %. In Bela Krajina, a large part of Dolenjska, a substantial part of Štajerska and part of Prekmurje the anomaly was below 30 %. The maximum snow cover depth on Kredarica was 170 cm. With exception of Primorska lowland mainly between 5 and 20 cm snow fell on 13 January. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration 960 970 980 990 1000 1010 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA