243
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 58. Več kmetov toži, da se jim zarejajo meseca maja in junija v žitnih shrambah majhni, črni hrošči. Kako je te hrošče odpraviti? (Fr. A., župnik v M. pri Kočevji.)
Odgovor: Hroščec je žitni molj (latinski tinea gra-nella), katerega gosenica izjeda žitna zrna. Žitni molj prezimuje po špranjah žitnih shramb, katere zapusti, kadar postane toplo. Jajca svoja leže v zrna. Iz jajca izleže se gosenica, katera se potem spremeni v bubo. Iz te bube izleže potem hroščec. Druga zalega naredi se meseca septembra. Žitni molj ljubi toploto ter družbo, na podlogi tega jih tudi lovijo. Ako namreč pogrnete žito z kožuhom (z dlako navzdol), pridejo molji v kožuh, katerega treba potem varno odvzdigniti ter otresti nad vodo ali blizu kokoši, katere hrošče pojedo. Dobra je tudi namesto kožuha kaka stara konjska odeja. To delo je vršiti spomladi in na jesen. Zraven tega mora se pa žito večkrat prevetrati. Kadar so žitne shrambe prazne, osnažijo naj se z vročim lugom. Drugi tudi trde, da se žitni molj prežene s koperčevim semenom (Fenhelsamen), katerega duha ne more prenašati.
Vprašanje 59. Gospodu J. J. na D. Na Vaše vprašanje odgovorimo Vam s posebnim pismom, ker javno razpravljanje Vašega vprašanja ni umestno.
Vprašanje 60. Vzel sem od divjega hmelja nekaj cvetja. V vsakemu cvetu našel sem semensko zrno. To zrno sem vsejal, in iz njega je vzrastel hmelj, ki se letos uže 6 metrov visoko povija. Cvetje tega hmelja je pa drugačno; pošiljam ga Vam ter prosim, da mi poveste, od kod to prihaja ? (TJ. G. v Tomaju.)
Odgovor: Hmelj je dvodomna rastlina, to je, na enih hmeljevih rastlinah je samo žensko cvetje, na drugih zopet le moško cvetje. Cvetje, katerega ste nam poslali, je moško cvetje, torej od moške hmeljeve rastline.   Ker rabi  le ženska hmeljeva rastlina, zato
moramo   hmelj   pomnoževati  s  sadikami,  ne pa s semenom.
Vprašanje 61. Že nekoliko let opazujem na krompirju, da mu perje postaja črnopikčasto ter da se zgodaj osiplje, tako, da ostanejo sama stebla. Kako bi se dal krompir ozdraviti od te bolezni? Bi li smel stebla takoj, ko začnejo pikčasta postajati, požeti ter posušiti in živini pokladati. Kadar se omenjena bolezen pokaže na perju, navadno je tudi krompir pod zemljo črn in gnil. Nastane li črnoba vsled bolnega perja, ali je pikasto perje nasledek bolnega krompirja. (Fr. S. v Dol. Logatcu.)
Odgovor: Bolezen, katero popisujete, je krompirjeva gniloba. Bolezen je jako nevarna, ako se močno razširi, kajti včasi so morali po nekaterih krajih popolnoma opustiti pridelovanje krompirja zaradi te bolezni. Bolezen se pokazuje meseca julija in avgusta, provzročuje pa jo gliva phytophtora infestans. Plodni organi te glive padajo s perja na zemljo in se potem pod zemljo naprej plode po krompirju ter tako provzro-čujejo, da gnije krompir. Mokro vreme in vlažna zemlja pospešujeta rast in razplod te glive. Proti tej bolezni so poskušali mnogo sredstev z različnim uspehom. Med drugimi priporočajo zgodnje krompirjeve sorte pozno saditi.
Zadnji čas hvalijo tako zvano „b'ordeleško mešanico" kot dober pripomoček proti tej bolezni. Ta mešanica se takole naredi: Vzame se 100 litrov vode, v kateri se raztopi 8 kilogr. bakrenega vitrijola, tej tekočini se primeša beleža, katerega se naredi iz 15 kgr. neugašenega apna in 30 litrov vode. S to mešanico se poškropi krompirjevo zelišče, kadar je bil krompir uže obsut.
Perje žeti pa nič ne pomaga, ampak celo škoduje, ker je pridelek potem veliko manjši, tros od gliv pa veter vendar tudi potem na njivo zanese s sosednjih njiv.