VKIINBK SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VII. CELJE, 20. DECEMBRA 1937 ŠTEV. 10 VSEBINA Jože Smertnik: Sokol in obvezna telesna vzgoja S.: Večnostne vrednote Šplcar Jak.: Petrovo TEHNIČNI DEL M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbena snov M. Prelog: Soči (Simon Gregorčič) OBJAVE Iz župe Celje Iz župnega TO Sokolski tisk NAROČNINA 2 A 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20'-IZHAJA MESEČNO Urejuje In Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četlna Ustanovljena leta 1881 Lastna hiša Narodni dom Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje Glavnica in rezerve nad Din lö.SOO.OOO'— Podružnici: Maribor, Šoštanj Vsem Sokolskim društvom se priporoča knjigarna in veletrgovina s papirjem KARL GORIČAR vdv. CELJE, KRALJA PETRA C. 7 Poravnajte naročnino! SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Ustanovljena leta 1881 nndi popolno varnost zn vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje ■- Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun poštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi: ,,Posojilnica“ Telefon št. J. '.....BLAGAJNIŠKE URE - -_t_—— . Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure FPnmn nmftiN, ceue, za kresijoI™ kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna VESTNIK_____________________________ ______________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VII. ŠTEV. 10 CELJE, 20. DECEMBRA 1937 Jože Smertnik: SOKOL IN OBVEZNA TELESNA VZGOJA Danes stojita na svetu v ospredju vsakdanjega življenja dve vprašanji: socijaino in nacijonalno. Jedro socijalnega vprašanja je borba za vsakdanji kruh. Ta borba je bila od nekdaj in bo bržkone prenehala šele s koncem sveta. Ta borba je dobila danes ostrine, kot jih zgodovina človeštva še ne pomni. Vedno bolj nam postaja jasno, da je bila svetovna vojna važen mejnik v gospodarskem in socijalnem življenju sveta. Ali tudi nacijonalno čustvovanje nekaterih evropskih narodov je doseglo dosedaj nepomnjeno višino. Sreča in čast njihovih narodov je povzdignjena nad srečo in častjo človečanstva. Zatrli so vsak obzir na druge — vse sile naroda so usmerili za službo svojemu — sacro egoizmu. Spopadi med narodi so postali vse bolj možni. V današnjem mednarodnem položaju se dvigajo na vseh koncih in krajih znamenja bližajočih se spopadov. Vojske so bile in bodo najmočnejše sredstvo za dosego nacijonalnih aspiracij, one so najizrazitejši predstavnik ljudske borbe. V njih sodelujejo celokupne sile sovražnih narodov. Rezultati so odločujoči in definitivni. Tyrš svari tudi nas v svojem članku »Naša naloga, smer in cilj«, ko pravi: »Vsa zgodovina stvarstva vobče in človeštva posebej je večen boj za bitje in obstanek, v katerem podleže in izgine, kar ni za življenje sposobno in je celoti na poti. Tako se glasi ta splošni zakon, ta neizprosni zakon, ki vlada v prirodi in ki ga ni mogoče zakleti niti z molitvami, niti s samoslepilnimi besedami, da, tudi ne s podedovano pravico. Njemu so podlegli drobni kakor tudi mogočni stvori nekdanji, iz živeče prirode so izumrli tedaj, ko v polagoma spremenjenem svetu niso več našli nadaljnjih pogojev za svoj obstanek, njemu so podlegle najmogočnejše združbe in narodi, nekdaj najslavnejši — zakaj tudi človek je samo del splošne prirode — so mu podlegli brž ko so ostareli v vedno novem svetu, brž ko odreveneli niso korakali dalje in tako zašli v odpor z duhom večnega gibanja in napredka in tako često tudi z duhom nove dobe, njemu so podlegli brž ko se je naposled neogibno pridružila še vse- obča skaza notranjega življenja. To vse v dokaz, da nobena sila, niti ne najsijajnejša preteklost, ampak samo zdrava in delavna sedanjost jamči narodom bodočnost. — Mi seveda se oziramo tu le na človeštvo. Naj se že ona odprava s pota tu godi počasi ali šiloma, toliko je tudi tukaj gotovo, da je vsak narod izginil le po lastni krivdi svoji, in ravnotako je gotovo, da se na bojiščih ne odločuje usoda narodov, da je že odločena pred boje m.« Kaj je tedaj nujna sokolska naloga v sedanjem mednarodnem položaju in v sedanjih notranjih naših razmerah? Treba nam je pomagati izvršiti moralno in materijalno pri-* pravo za obrambo naše domovine. Dobro razvita zavest edinstva naroda in topla ljubezen do svoje domovine so prava osnova moralne priprave za obrambo domovine. Brez dobre moralne, je zaman materijalna pripravljenost. Dobro oboroženje moralno slabe vojske postane samo bogat plen moralno močnejšega nasprotnika. Človek je bil vedno glavni element borbe. Sredstva, ki se jih je v borbi posluževal, so bila vedno izpod važnosti človeka. Sredstva so mrtva in jih more staviti v akcijo samo človek in njegova inteligenca. Zato je volja za borbo važnejša od vsega ostalega. Kdor nima volje za borbo, ne bo nikdar zmagovalec. Kdor nima dovoljne ljubezni do države, v kateri živi, ne bo imel nikoli dovoljne volje, da se bori za njene interese. Državljanska zavest in ljubezen do skupne domovine sta predpogoj za uspešno obrambo. Ako se stalno zanaša v narod teorija treh narodov, duh nacijonalne razcepljenosti, je napačno misliti, da ta duhovna akcija ne dodira duha vojaštva. Ne more se prepovedovati separatizem kot nacijonalna potreba, da ne bi končno dovedla v dvom zavesti edinstva v vojaštvu. Ne more se prepovedovati posebna ljubezen in naklonjenost napram posameznim delom države hi jih postavljati iznad celine, ne da bi se iste naklonjenosti razvile tudi med vojaki, to v toliko lažje, ker so vojaki istotako tudi samo državljani svojega kraja in sinovi svoje države. Ne more se računati na dobro kvaliteto vojaštva, ako se to rekrutira z državljani slabe državljanske zavesti. Dobro orožje je koristno samo v sigurnih rokah. V nesigur-nih rokah se ono lahko obrne proti državi in proti narodnim interesom. Dober primer za to nudijo prilike v Španiji. Zabloda je misliti, da more samo vojašnica vzgojiti dobro kakovost vojaka. Minuli so časi vojaških kast in vojaškega izoliranja. V bodoči vojski bodo postali vojaki vsi državljani. Kakovost državljanov bo tedaj usodna tudi za kakovost vojaštva. Iz slabega državljana ni mogoče napraviti dobrega vojaka. Gotovo je delo v vojašnicah dosti lažje, ako se one napolnujejo z dobro nacijonalno in telesno vzgojenim moštvom. Kjer ni tak primer, je treba temeljitega vzgojnega dela za povzdigo državljanske zavesti, predvsem je treba nezavedne ali zapeljane državljane navdušiti v ljubezni na- ;>;am narodu in državi. Prva mera v tem pogledu mora biti energično pobijanje vseh separatističnih teženj. Govoriti o razedinjeVanju in slabi narodni povezanosti in pri tem računati na vojaštvo izenačenih čustev, je nemogoča stvar. Narod mora imeti v svojem čustvovanju zavest skupne pripadnosti, nekaj nedvomljivo dobrega, kar služi vojaštvu kot osnova nedvomljivega vojaškega edinstva. Ako tega ni, so zaman vse žrtve za materijalno pripravo za obrambo domovine. Dne 17. januarja 1934 je bil izdan zakon o obvezni telesni vzgoji. Ta zakon nosi podpis blagopokojnega kralja Aleksandra in ministra za telesno vzgojo br. Hanžeka. Člen I. tega zakona se glasi: Z namenom telesne, moral-n e in n a r o d n e vzgoje mladine, se vpelje obvezna telesna vzgoja za vso moško in žensko mladino kraljevine Jugoslavije v vseh šolah, za vso moško mladino izven šole od dovršene osnovne šole do končanega 30. leta. Člen III. določa, da se izvenšolske OTV lahko oproste začasno ali trajno mladeniči z napakami, ki jim onemogočajo vežbanje. Člen IV. določa, da je izvedba brezplačna in prosta vseh taks. Člen VII. določa, da se vrši vzgoja 1) v prazničnih tečajih, to je v glavnem ob nedeljah. Glede ure se mora vodstvo sporazumeti z duhovnikom, da se ne bo motilo cerkveno opravilo; 2) v društvih, ki se bavijo s telesno vzgojo in katerim bo ministrstvo izdalo potrebno odobrenje. Sokolstvu je to odobreno že v zakonu. V Beogradu se vršijo tečaji za OTV, namenjeni predvsem učiteljem kot bodočim prednjakom. Dosedaj je bilo pet tečajev. Četrtega tečaja se je udeležilo 20 učiteljev iz Slovenije, ki so bili vsi usposobljeni za samostojne nastavnike, torej tudi za sreske referente. Peti tečaj za našo banovino ni prihajal v poštev, šesti pa bo za nas zopet važen. Brez dvoma je zakon o obvezni telesni vzgoji eden onih važnih zakonov, ki imajo za cilj telesno, moralno in narodno pripravo za obrambo domovine in je bil inspiriran po našem najboljšem daleko-vidnem Geniju. Namenjen je najširšim narodnim plastem v cilju telesne, moralne in narodne vzgoje. Da se ta važni zakon še danes ne izvaja, ko vse spredaj opisane okoliščine naravnost kriče po po-spešenju njega izvrševanja, smo mi Sokoli sami krivi. Ne bomo tu razpravljali o tem, kdo je kriv, ampak skrajni čas je, da pristopimo resno k rešitvi tega važnega vprašanja. Kar smo zamudili, moramo nadoknaditi s podvojenim delom, predvsem s pripravami nas samih, da bomo imeli tisoče sposobnih prednjakov, ki bodo prevzeli nase težko, odgovorno in nadvse važno nalogo v prvi vrsti za vzgojo lastnega članstva pa tudi za vzgojo izven sokolskega udruženja stoječe jugoslovenske mladine. To je naša najnujnejša naloga! S.: VEČNOSTNE VREDNOTE Danes, ko je toliko boja za vsakdanji kruh, za obstanek, za pozicijo, skratka za golo življenje, kaj radi pozabimo, da moramo motriti človeško življenje z nekega vzvišenega mesta, da ga moramo skušati živeti tako, da bo »življenje vredno življenja«, da ga moramo sprejeti in zopet se od njega posloviti le kot člen v verigi od začetka do konca, kot trenotek v toku večnosti, ker bi bili sicer stroji, ki so se vrteli zaman. Vsa nabrana modrost vseh celin in vseh časov pa ni prišla preko imperativa lepote in dobrote, ki vsebuje v sebi časnost in večnost, individualizem in altruizem, skladnost jaza in okolice. Posebno danes je treba, da se v zmešnjavah čudovitih teorij, ki hočejo presnovati posameznika in družbo, ki segajo že po teorijah o namenih držav, zavedamo, da ti in taki pretresljaji niso novi, da se vračajo na valovih zgodovine in hočejo biti le v nepoznanju preteklosti nekaj novega in izvirnega. Kolikokrat se je pač v zgodovini zgodilo, da so divji narodi podjarmili mirne poljedelce, a zgodovina nam priča, da so zmagoviti prišleci propadli in izginili, trajne vrednote pa so ohranili podjarmljeni in dozdevno uničeni narodi. Pravo poučno sliko o sedanjih prilikah na zemlji pa nam podaje grška zgodovina, ki je bila v tistih majhnih in ozkih prilikah prilično to, kakor je v današnjih, tehnično čisto drugače zvezanih prilikah ves civilizirani svet. Zato je prav in potrebno, da pogledamo današnje stanje v ogledalu grške preteklosti. Skušajmo jo doživeti: Izmed vseh krajev se v stari Grčiji svetita le dva: Atene in Šparta. V Atenah vlada umetnost in modrost, vsakdo se veseli svojega premoženja in hoče sebe obogatiti z vsemi kulturnimi dobrinami svojega časa. Prav nikjer ga ne ovira država: pa naj se dvigne kot retor in filozof v palestri ali naj razstavi kip na Akropoli ali se proslavi s svojimi dramami na tekmah v Olimpiji. V Sparti pa je simbol in cilj vsega življenja in hotenja država. V tem znamenju trgajo nebogljene otroke materam iz naročja, jih mučijo v vzgojevališčih, zato, da bodo lažje prenašali nekoč vse napore bojnega pohoda. Nihče ni več gospodar samega sebe, nihče ne misli več na se, vse misli le na skupnost in pripravlja močno silo države za čas, ki ga pričakujejo vsi in posameznik. Človeka je kar strah, če pomisli, kaka bo usoda Aten, ko trčita oba tekmeca drug na drugega ob bližajočem se bojnem pohodu ... In tudi ta čas nastopi: Človek se kar razočaran vpraša, kje je zastala sila Spartancev, in je presenečen pred odporom Atencev. Trideset let neodločenega boja je treba! In končno so poraz Atencev povzročili kuga in druge nesreče v mnogo večji meri kakor pa premoč Spartancev. — In danes? Poglejmo po 25 stoletjih nazaj, kaj je iz zmagovite Sparte in kaj iz premaganih Aten? Komaj zapuščena vas je ostala, kjer se je nekoč zbirala špartanska sila; vsa slava starodavnega mesta je ohranjena le po Atenah, ki so si postavile v umetnosti in znanosti ime in mero, da živi ves civilizirani svet od nje že tretje tisočletje, pa je še ni niti izčrpal, kaj šele prekosil ! Tisti ideal lepote in dobrote, simbol časnega in večnega, osebnega in družabnega je živel v vsakem Atencu in ga dvignil kot individuum preko časovnih mej in mu vtisnil večnostne vrednote. In vendar se tudi v tej veri potrese svet in se zamešajo pojmi: ne samo srednji vek, živa sedanjost je menda še v hujši zablodi: Človek kar verjeti ne more, da bi bili v današnji Grčiji zabranjeni starogrški modrijani! Je li res ali le škodoželjna laž? — In Hitler, ki hoče vse uniformirati in vpreči v vojno silo nemške države, se huduje v svoji knjigi »Mein Kampf« nad Stinnesom, češ da hoče poraženo Nemčijo zopet dvigniti le z zboljšanim gospodarstvom, in priporoča sredstvo, ki ga uporablja zmagovita Francija: treba je vpeljati v šolo zopet grško humaniteto, da se človek razvije duševno in svobodno, kajti edino atenski človek z ideali lepote in dobrote more biti tudi dober državljan .... Ali v zmedah današnjega časa ni načel, ki bi, nosila v sebi svojo smer, kajti sicer bi se ne zgodilo, da bi beli narodi iz čistega »rasizma« sklepali zveze z Mongoli in Črnci ter jih pošiljali v boj proti belemu plemenu .. . Svet se trese pred viharjem, ki mora nujno slediti, se trese, kakor se je tresel stari vek za Atene, ko jim je grozila Peloponeška zveza. —• Kdor pa zna čitati zgodovino, ve, da je bila, je in ostane trajno zmagovita le lepota in dobrota, ti večnostni vrednoti v našem življenju. špicar Jak.: PETROVO V nedeljo 5. t. m. je podpolkovnik Stefanovič kot zastopnik Njegovega Veličanstva kralja Petra II. otvoril v Kranjski gori dom Jugoslov. Sokolske Matice, ki nosi ime »Petrovo«. O otvoritvi sami smo čitali že v dnevnem časopisju in tu povdarjamo samo značilnejša dejstva. Dom je namenjen pripadnikom Sokola in je zgrajen v okviru SPP. Oboje je dalo povod in opravičuje ime, ki ga nosi ta ponosni, v gorenjskem slogu zgrajeni dom. Otvoritvi je prisostvoval minister za telesno vzgojo br. dr. Miletič, ki je imel tako priliko prepričati se, kaj zmorejo sokolsko delo, sokolska požrtvovalnost in štedljivost. Kajti Jugoslovan. Sokolska Matica ne bi mogla postaviti take stavbe, da ni skozi vsa leta štedila in izbirala dobičke v ta plemeniti namen. Posetili so otvoritev vsi župni starešine iz dravske banovine, kot zastopnik SSKJ pa je bil navzoč br. dr. Milorad Feliks. S tem je povedano, da dom ni namenjen ožjemu krogu, ampak vsemu Sokolstvu v Jugoslaviji in vsem bratskim gostom, ki- prihajajo k nam. Dom je solidno delo in bo služil še poznim rodovom. Opremljen je z vsem, kar zahteva današnji čas, in bo tako lahko ustrezal zimskim in poletnim gostom. Pečat sokolske misli in ob enem dokument naše ljubezni in pripravljenosti pa je slika kralja Petra II. v veliki dvorani. Tako verne in žive podobe kraljeve doslej še nismo videli. Ko nas starejših več ne bo in bo naš starešina v zreli moški dobi vodil in obnavljal domovino, se bo mladina, zbirajoča se v tem domu, divila tej sliki in s ponosom gledala nazaj v naše čase, ko smo se borili za istino in pravdo in zvesto vršili testament blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Petrovo naj ne bo samo okrevališče in dom za oddih, ono naj bo toplo gnezdo bratske ljubezni in zavetišče onim ki iščejo v pravem bratstvu pomoči za prenašanje težkih bremen, ki nam jih skupno ali posamič nalagata usoda in čas. Dom bodi svetilnik onim, ki tavajo v noči nepoznavanja sokolskih idealov in naj jih privabi, da bodo sami spoznali veličino in plemenite naloge sokolske vere. Kakor je dom postavljen na temelj iz gorenjskih skal, tako naj bo samo skala in trdnjava, simbol odpornosti, kadar gre braniti najvišje in najdražje: človeško dostojanstvo pred ponižanjem, domovino pred sovražniki in veličino kralja pred najmanjšo senco, ki bi skušala vreči madež na Njegovo dostojanstvo. To bodi Petrovo! TEHNIČNI DEL Til. l?refog: VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA 53. ura Osnova: Razgibanje s tekanjem in plazenjem pod g r e d m i. Strojenje; iz reda v vrsto, oziroma iz redov v razvoj. »Pesem sokolskih legij«. Zavesevpodkolenih in nartih na dvovišinski bradlji Potiski med dvema krogoma. Skoki med dvema vrvicama — zviševanje ter zbliževanje vrvic in stojal. Igra: »Pride moja vojska skoz?« Razgibanje s tekanjem in plazenjem pod gredmi. Sredi telovadišča postavimo v razdalji 4 — 5 metrov dve nizki gredi, ob straneh (če ni več gredi na razpolago) prostor zaprimo! Deca se razvrsti poljubno ob sprednji steni za določeno črto nasproti gredem. Na dano znamenje steče deca proti gredem, se pod njimi pre-plazi ali jih preskoči, kakor pač navede vaditelj in zbeži dalje do nasprotne stene. Deco je vzpodbuditi: »Kdo bo prej pri nasprotni steni? — pisk!« Enako izvajajo v obratni smeri. A) 1. Tecite in preplazite se pod obema gredema! 2. Prevrnite kozolec, tecite, preplazite se pod prvo gredjo, drugo preskočite! 3. Prevrnite kozolec, tecite, preplazite se pod prvo gredjo, drugo preskočite! 4. Prevrnite kozolec, tecite, preskočite prvo gred, preplazite se pod drugo. 5. Prevrnite dva kozolca, tecite, preplazite se pod obema gredema. 6. Prevrnite kozolec, tecite, preplazite se pod prvo gredjo, prevrnite kozolec, preskočite drugo gred. B) Kot v skupini A), toda preden stečejo vadijo: 1. Poskoki snožno z obračanjem v levo — zdaj! 2. Poskoki snožno z obračanjem v desno -— zdaj! 3. Sed raznožno, z lehtmi mlinček — hitro — hitreje — zdaj! 4. Sed prednožno, skrčevanje in suvanje nog menoma — pisk! 5. Leža vznak, gonite kolo (skrčevanje in napenjanje nog menoma) — pisk! 6. Po dva in dva s hrbti skupaj sedeta, se okleneta z lehtmi v komolcih in drug drugega močno držita — na pisk se iztrgata, vstaneta in stečeta. Strojenje. A) Iz reda v vrsto! 1. U vrsto zbor. Na desno! Napred stupaj! »Stroj vrstu na le-vo! Izvršilni del povelja, to je »—vo!« naj pade na korak z desno nogo, nakar napravi prvi v členu še korak z levo, prisune desno in izvede 'A obrata v levo! Vsi drugi korakajo naprej, dokler postopoma ne pridejo do svojega sprednjika, na kar se po daljšem zadnjem koraku ustavijo in obrnejo kot prvi in hkratu za silo poravnajo, po izvedenem gibu se več ne ravna niti pomika. V V not dlani nazaj odročiti, dl. nazaj gor. j b) Priročiti, dl. not. IV. e- divjal Izpad z desno naprej — predklon (leva noga, trup in glava v eni črti!) — skozi predročenje vzročiti, dl. not in sp. na črez plodno celi obrat v levo na prstih obeh (teža je na desni, vsled obrata preide telo v zaklon — leva noga in trup v eni črti) — odročiti (po obratu), dl. gor. (Je to težek gib. ki ga obvladajo le izurjeni; pri manje izvežbanih izpremeni!) dve bo Vzravnava na levi v stojo zanožno z desno — vzklon — odročno upogniti, podlehti nad nadlehtmi, dl. dol. in ra- van, ] a) Prožiti vstran s podlehtnimi loki dol, > dl. zad. j b) Zasuk dlani dol in priročiti, dl. not. V. e- ki tvoja j na dve in jo napaja struga. >= IV. takt. VI. e- Gorje, Izpad z desno naprej — predklon (leva noga in trup v eni črti) — predročiti gor uločeno, dl. gor. na da daleč Drža. dve ni Vzravnava na levi in s prisunom desne vzpon — vzklon — odročiti z izrazitim zamahom dlani nazaj. in ta dan! Spon — priročiti, dl. not. VII, e- Nad tabo S poskokom stoja razkoračno — skozi pred-ročenje vzročiti, dl. not, pogled gor. na jasen Priročno skrčiti, podlehti pred nadlehtmi, dl. not. dve bo S podlehtnimi loki not odročiti, dl. gor in sp. in oblok, čelni loki gor do priročenja, hrbet spred. VIII. e- krog tebe | a) Odročiti, dl. gor in sp. > b) odročno upogniti, podlehti nad nadlehtmi, j dl. dol. na pa V2 obrata v desno v stojo zanožno z levo — prožiti (po obratu) v stran, dl. gor. dve svinčena Stoja izstopno z levo naprej — skozi pri-ročenje predročiti, dl. gor. in toča Stoja izstopno z desno naprej — zaročno skrčiti, podlehti vodoravno pod nadlehtmi, dl. gor. IX. e- in dež Stoja izstopno z levo naprej — suniti vstran z izrazitim sukom lehti nazaj, dl. zad in sp. na krvav s prisunom desne stoja spetno — zaročno skrčiti, podlehti vodoravno pod nadlehtmi, dl. gor. dve in solz in potok V2 obrata v levo v stojo zanožno z desno' — suniti vstran z izrazitim sukom lehti nazaj, dl. zad (suniti po obratu) in sp. s prisunom desne stoja spetno — zaročno skrčiti, podlehti vodoravno pod nadlehtmi, dl. gor. X. e- na dve in in blisk in grom oh bitka vroča 1 Suniti gor (povdarjeno) z izrazitim sukom lehti ven in hkratnim zmernim kroženjem, dl. ven in sp. ) a) zaročno skrčiti, podlehti vodoravno pod > nadlehtmi, dl. gor in sp. j b) izpad z desno naprej (povdarjeno) — predklon zmerno (leva noga in trup v eni črti) — suniti naprej ven z izrazitim in povdarjenim sukom lehti nazven, dl ven in sp. t a) vzravnava na levi — vzklon — pred-nožiti (zmerno) z desno — z zmernim j lokom navzdol predročiti, dl. gor in sp. J b) s prinoženjem desne stoja spetno — od-ročiti s povdarkom in izrazitim sukom lehti nazaj, dl. zad in sp. zasuk dlani dol in priročiti, pesti odpreti, palec spred. O P O M B Ä : Ves čas so pesti, gibi močni, hitri, sunkoviti, udarni, kakor pač odgovarja vsebini. Važni so zlasti suki lehti, ki gredo predvsem iz ramen na roko, suk lehti se tedaj konča z izrazitim zasukom dlani, čemur sledi spojen odsuk v zvezi z naslednjim gibom. Deklamator deklamira v tempu, v kolikor mu telovadci slede. O_________B________J________A________V_________E IZ ŽUPE CELJE IZ ŽUPNEGA TO IZVLEČEK IZ SEJE ŽUPNEGA STROKOVNEGA ODBORA Župni prednjaški tečaj za člane in članice se iz finančnih razlogov skrči od 14 na 10 dni. Za članice se prične tečaj 6. januarja in bo trajal do 16. januarja. Za člane se prične teden pozneje. Med tečajem za člane bo dvodnevni delovni sestanek za načelnike in načelnice. Razpis sledi. Uvedejo se že letos obvezno za višjo moško deco lesene puške. Te bo deca nosila ob vsakem nastopu s seboj. Društva so že prejela opis pušk. — Sestavijo se posebne vaje s puškami, s katerimi nastopi deca že na župnem zletu 1938. Za manjšo deco bodo druge vaje, katere mora znati tudi višja deca. Župni zlet se določi na 12. junij 1938 v Celju. Vsako okrožje mora na zletu postaviti najmanj eno vrsto za orodno telovadbo. Tekme dece se izvedejo nastopno leto po vseh okrožjih. Župne plavalne tekme bodo 15. in 16. avgusta v Rogaški Slatini. Na te tekme se povabijo bližnje župe, ki bi v končni tekmi tekmovale za prehodno darilo. Prvi večer po tekmah, t. j. 15. avgusta naj bi se vršila župna akademija, drugi dan končne tekme. * * * RAZPIS SMUČARSKIH TEKEM SAVEZA SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Načelništvo Saveza SKJ razpisuje VII. savezne smučarske tekme, ki se bodo vršile od 21. do 23. januarja 1938 v Sarajevu (Ja-horina). Tekme bodo odločilne za napredovanje v razredih. Spored: Člani: 1. Tekme poedincev na 18 km 1. in 2. razred. 2. Tekme poedincev na 10 km 3. razred. 3. Tekme v skokih za vse razrede. 4. Sestavljene tekme (tek na 18 km in skoki). 5. Smuk na 4 km za vse razrede. 6. Smuški liki za vse razrede. 7. Sestavljene tekme v smuku in smuških likih. 8. Patrulni tek s streljanjem na 10 km. (3-članska patrula. Streljanje kleče s 5 streli na daljino 100—200 m.) Moški naraščaj: 1. Tekme v smuku in smuških likih na 2 km. 2. Patrulno tekmovanje za naravnimi zaprekami na 4 km. (Tri zapreke.) Članice: 1. Smuk na 2 km. 2. Smuški liki. 3. Tek na 6 km. 4. Štafeta 4X2 km. Zenski naraščaj: 1. Smuk na 2 km. 2. Smuški liki. Prijave pošljite do vključno 14. januarja 1938 direktno na načelništvo Sokolske župe Sarajevo. Glede prenočišč, prehrane in vožnje javimo naknadno. *** V naši župi nastopijo s prostimi vajami mlajših članov tudi starejši bratje. * * * Vse edinice se pozivajo, da si nabavijo statistične knjige za vodstvo obiska telovadečih. Nekatere edinice so pridno segle po teh knjigah. Posvečajte večjo pažnjo vodstvu statistike, s tem bo olajšano delo pri sestavi mesečnih statističnih izkazov! Piičnite pravočasno in z veseljem učiti proste vaje, da bo. priprava za župni zlet in vsesokolski zlet popolna. * * * Naraščaj in članice, ki potujejo v Prago, morajo nastopiti na župnem zletu že v novih krojih. — Glede novih krojev prejmete pravočasno natančna navodila. * * * Zbor načelnikov po okrožjih so izvršila že sledeča okrožja: Brežice, Mozirje, Sevnica, Trbovlje, Laško, Šmarje in Žalec. Ko-bodo ostala okrožja sledila, objavimo izvoljena in potrjena načelstva okrožij. * * * Godba za proste vaje in sicer klavirski izvleček za članstvo in naraščaj se dobi pri Jugoslov. Sokolski Matici v Ljubljani. Komad stane 20 din. * * * Odgovorite na okrožnice socialnega odseka! BOLGARSKA VLADA PROTI SOKOLU Bolgarska vlada je sprejela za organizacijo lelesne vzgoje nemškega strokovnjaka dr. Karla Diem-a. Diem je vpeljal za telesno vzgojo nemški telovadni sestav, ki je popolnoma tuj slovanskemu duhu. Izvršilni odbor bolgarske sokolske organizacije je ostro protestiral pri vladi proti Diem-u. Vlada, ki je prepovedala Sokolom uporabo telovadnic na osnovnih šolah, je ta ukaz preklicala. SPORED ZLETA V PRAGI Od 26. — 28. oktobra 1937. je bil izmenski tek iz Prage do skrajnih mej češkoslovaške republike. Od 6. —13. februarja 1938. bodo smučarske tekme v Visokih Tatrah, in sicer v izmenskih tekih, teki na daljavo, skokih,, drsanje in hockev. Od 9. —12. junija 1938. bodo igre srednješolske mladine. 19. junija 1938. zlet sokolske dece. Od 26. — 29. junija 1938. tekme in nastopi naraščaja. 30. junija 1936. mednarodne tekme in kongres Madnarodne telovadne zveze. (Pri tekmah bo sodelovalo doslej prijavljenih 16 držav.) 1. in 2. julija 1938. tekme članstva. Od 3. — 6. juli,ja 1938. glavni zletni dnevi članstva. Pri prostih vajah bo nastopilo po 30.000 članov in članic. * * * Stroški za posameznika bodo znašali za naraščaj približno 500 din, za ostale približno 600 din. SOKOLSKI TISK »SOKOLSKA NJIVA« Pod tem naslovom izide letos drugič v založništvu našega sokolskega Saveza poljuden koledar, ki je namenjen sieer predvsem pripadnikom sokolskih čet, ki pa bo dobrodošel tudi članstvu podeželskih Sokolskih društev in sploh vsem prijateljem Sokolstva. Že 1. letnik »Sokolske njive«, ki je bil le nekak poskus, je dobro uspel. II. letnik, ki izide v najbližjem času, pa je po svoji pestri in bogati vsebini daleko prekosil prvega. Iz nje bodi navedeno le nekoliko tega: članek o verski strpnosti našega naroda, 4 pripovedke, ki posnemajo svojo snov iz sodobnega političnega življenja, nekaj o razvoju kemije z. ozirom na umetna gnojila, množica citatov iz spisov T. G. Masarvka ter njegov življenjepis v obliki pripovedke, članek bolgarskega politika Stambolijskege o politiki in inteligenci, vrsta izjav hrvatskh politikov in političnih skupin o jugoslovenskem narodnem edinstvu, informativen članek o agrarnem gibanju v Češkoslovaški republiki, razni citati iz del slovanskih mislecev, razpravica o Lužiških Srbih, o X. Vseso-kolskem zletu 1. 1938. v Pragi in pripravah nanj, nekrolog Drju Ljudevitu Pivku (s sliko v dobroveljski uniformi), poučen članek o sokolskem slovstvu, nekrolog škofu Ucceliniju in še mnogo drugega. Samoumevno je menda, da je koledar opremljen z mnogimi slikami, ki poživljajo njegovo vsebino. Res je sicer, da so sestavki v koledarju pisani po večini v srbohrvaščini, nekateri med njimi tiskani celo v cirilici, vendar to dobrega Jugoslovana ne sme motiti ker mu mora biti latinica kakor cirilica enako čitljiva, srbohrvaščina pa prav tako razumljiva kakor slovenščina. Število letos v dravski banovini razprodanih izvodov »Sokolske njive« bo merodajno za nadaljnje uvrščanje slovensko pisanih člankov v bodočih letnikih »Sokolske njive«. Zato posezajte pridno po »Sokolski njivi« Cena 10 din je tako neznatna, da ji ne more pripadati nikaka vloga — oziroma jo sprejmite nade volje, če se vam bo nudila v nakup; zlasti sokolske edinice naj pomnože svoje knjižnice s to lepo knjigo! Vsem bratom in sestram, sotrudnikom, naročnikom in čitateljem „Župnega vestnika“ vesel Božič in srečno novo leto ki naj bo bogato na sokolskih uspehih! SOKOLSKA ŽUPA CELJE — Uredništvo in uprava ŠTUDIJSKA I K*4Jt2i'*!OA 1 v oetju \ CELJSKA MESTNA HRANILNICA Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo —— Sokolske potrebščine -------------- sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina — Miloš Pšeničnik, Celje ------------- Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materijal C** vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji JJ"^*****l.i*»J ČEME - MUBMANA, YYRSEVA UIICA 5 ---------:---,------ali pa v TRBOVMAH Telovadne potrebščine t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno! Velika izbi ra otroških vozičkov in dečje opreme KRAMAR & MISLEJ CELJE POSOJILNICA S RADOVLJICI, reg zadr z o. por. obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu OGLAŠUJTE v ŽUPNEM VESTNIKU Zvezna tiskarna v Celju Strossmayerjeva ul l se priporoča So&oisfHm društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin LASTNA. KNJIGOVEZNICA