Štev. 19.
V Ljubljani, 10. maja 1912.
LII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov - vračamo.

Vse pošiljatve je pošiljati franko.
7<
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji.
Dne 23., 24. in 25. aprila vršila se je na Dunaju odborova seja »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« spojena z intervencijo v posameznih parlamentarnih klubih in pri vladi. Seji so prisostvovali: predsednik St. Novak (Krakov), podpredsednika M. Hajny (Jankovice) in P. Skalicky (Usty na Labi). odborniki Mar-van Jakymowsky (Stanistow), L. Jelene (Ljubljana). B. Skala (Vysocani), J. B. Szado (Krakov), dalje gosta dr. Kanarek (Krakov) in J. Ludviček iz Dunaja; kot časten gost se je udeležil seje državnozbor-ski poslanec tovariš Al. Konecny. Opravičila sta se A. Gebauerova iz Kromeriža O. Stalmach iz Kunčic in Oangl iz Idrije.
Predsednik St. Nowak se spominja najprej smrti češkega pedagoga Sokola, v enega prvih glasnikov slovanske vzajemnosti. Spomin njegov bo vedno živel med slovanskimi vzgojitelji! Obitelji umrlega se pošlje sožalno pismo. Nadalje opravičuje predsednik delavnost Zveze s tem. da je nevarno obolel tajnik J. Robak. A ker ima predsednik sam dosti dela v lastni organizaciji, se ni mogel popolnoma posvetiti delu za Zvezo. Ker je tajnik Robak uvidel. da ga bo bolezen zadrževala tudi nadalje od dela. je odložil tajništvo. Odbor je vzel z obžalovanjem odpoved na znanje, ter poveril tajniške posle do prihodnjega Zveznega delegacijskega zborovanja tov. J. Bron. Szado (Krakov. Plač Szczepanski št. 3.)
I. Priprave za parlamentarno akcijo skupno z »Nemško učiteljsko zvezo« za Avstrijo in »Zvezo meščanskih učiteljev v Avstriji«. Nato pride v debato predloga glede izpremembe § 55. državnega šolskega zakona z dne i4. maja 1869. in glede sanacije deželnih financ. Debate so se ude-
ležili vsi navzoči. Določilo se je. da je 1 treba v tem vprašanju sporazuma in dogovora z nemškimi tovariši, da bo nastop učiteljstva enoten. Nemška učiteljska zveza stoji na stališču, da naj se izenačijo učiteljski prijemki s plačami državnega uradništva prvih štirih činovnih razredov, med tem ko je zavzelo zborovanje delegata »Slovanske učiteljske zveze« na zborovanju v Luchačovicah širše stališče in zahtevalo regulacijo učiteljskih plač v ti smeri, kakor jo imajo državni uradniki z dovršeno srednješolsko naobrazbo. Ako bi v tem vprašanju ne došlo do sporazuma, naj se pa predloži splošna zahteva, da se izpremeni § 55. v smislu učiteljskih zahtev. Glede sanacije deželnih financ naj se pospeši kar najbrže rešitev teh predlog v finančnem odseku, kakor tudi v plenu. Začasno so bile sklenjene intervencije pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu in naučnem ministru dr. Hussareku. dalje intervencije v vseh parlamentarnih klubih. Glede znižanja voznih cen po vseh železnicah za učiteljstvo. so pojasnili češki zastopniki, kar so že storili v tem vprašanju v železniškem odseku in pododseku. Sklene se. intervenirati pri železniškem ministru vit. Forsterju, v železniškem odseku in pri posameznih članih odseka, posebno pri članih pododseka. Deputacija naj bi bila skupna, torej slovanske zveze in obeh nemških zvez, ki naj bi intervenirale pri vladi in v parlamentarnih klubih. Izreče se zahvala poslancu dr. Al. Kolessi povodom povodom zadnje intervencije tov. Ska-lickega in Skale.
V dolgi popoldanski debati se je obravnavalo vprašanje velikega demonstrativnega shoda vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju, a sklep se je odložil, da se doseže sporazum z nemškimi organizacijami.
2. Izjava o regulaciji materijalnega položaja učiteljstva. Sklene se objaviti in iz-
ročiti vsem parlamentarnim klubom naslednjo izjavo:
»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« konštatira z največjim ogorčenjem vsega učiteljstva. da sedaj v veliki večini še niso rešene učiteljske zahteve glede zboljšanja materijalnega položaja učiteljstva. da se izpolnitev teh zahtev vedno boli oddaljuje; zato pa izjavlja vsem članom državnega zbora brez razlike strank in narodnosti najnujnejšo zahtevo, da se z največjo naglico rešijo predlogi, ki se nanašajo na ureditev sedaj nevz-držljivih inaterijalnih razmer ljudsko-šoiskega učiteljstva. Obenem pa Zveza pričakuje od državnega zbora, da se ta v najkrajšem času pobriga za to. da bodo mogla kraljestva in kronovine zastopane v državnem zboru ugoditi upravičenim enotnim zahtevam učiteljstva v najkrajšem času. da bi mogle izpolniti vse svoje dolžnosti do šolstva in sploh vseh kulturnih potreb.
3. Šolsko vprašanje v Šleziji. Tov. M. Hajny poroča, da je naprosil tov. G. Stal-macha. da ta sestavi spomenico o šolskih razmerah v Šleziji. Prečita dopis tov. Stal-macha, ki javlja, da je v danem položaju težko sestaviti spomenico o šolskih razmerah v Šleziji tako, da bi bilo v kratkem in takoj človeku, ki ni informiran o šlezij-skih zadevah, razumljivo. Za informacijo poroča le najvažnejše, da se uvidi, kako je došlo do predloga glede izpremembe šolskega zakona, po kateri se uvede šplošna germanizacija šolstva. Starejši šleski učitelji, ki so končali svoje študije na nemških zavodih, imajo zrelostne in usposoblje-nostne izpite za češke in nemške šole in to za vse predmete. Njih aprobacija se glasi: Ist zum selbststandigen Lehramte an Schulen mit deutscher und bohmiseher Sprache befahigt. Temeljem te aprobacije
nastavile so poedine občine s češko večino samo čške učitelje aprobirane v obeh jezikih. Vsled tega je deželni odbor predložil izpremembo zakona. Pri definitiv-nem nameščanju se v Šleziji doslej postopa tako: Iz došlih prošenj sestavi krajni šolski svet terno (zakon pravi: nasvet) in jo predloži občinskemu svetu. Ta jo ali sprejme, izpremeni, ali pa sestavi novo in pošlje okrajnemu šolskemu svetu, ki s svojim poročilom odda akt deželnemu odboru s predlogom, katerega kompetenta priporoča za imenovanje. Kakor okrajni šolski svet. tako je vezan tudi deželni odbor na terno predlog. (Temeljem zakona z dne 6. februarja 1901 § 9. al 42: »Die Bezirksschulbehörde leitet den Ernennungsvorschlag unter Beifügung des einigen Gutachtens an den Landesausschuß, welchem innerhalb des Ternovorschla-g e s unter möglichster Berücksichtigung der Reihenfolge der von der Schulgemeinde vorgeschlagenen das Ernennungsrecht zusteht u. welcher den Ernennungsakt an den Landesschulrat zur weiteren Veranlassung leitet«. Deželni šolski svet sestavi na to dekret o imenovanju. V tem paragrafu kakor v vsem zakonu sploh ni niti najmanjšega določila, ki bi odločalo narodnost. I) bi pa deželni odbor ne imel vezanih rok, se je predložila naslednja izpre-memba § 9.»Die Bezirksschulräte leiten den Ernennungsvorschlag unter Beifügung ihres eigenen Gutachtens an den Landes-ausschuss, welchem das Ernennungsrecht zusteht, a) Derselbe hat sich in der Regel an die von der Schulgemeinde vorgeschlagenen Lehrpersonen zu halten und kann nur ausnahmsweise über diesen Vorschlag hinausgehen, wenn sich aus der Aktenlage ergibt, dass berechtigte, insbesondere nationale Schulinteressen in dem erstatteten Ternovorschlag ganz unberücksichtigt gelassen wurden, oder b) wenn denselben die offenkundige Absicht zu entnehmen Ist, das Ernennungsrecht
LISTEK.
Mednarodni jezik Ido.
(V odgovor.)
Gospod kritik »Slov. Naroda«, ki mu je bila moja »Učna knjiga« v oceno predložena, je storil kratkomalo to-le sodbo: mednarodni jezik — umetni jezik — je utopija, igrača. — Tako se sodi pri nas cesto o kulturnih problemih! Kot glavna napaka mednarodnega jezika se seveda sniatra njegova umetna konstrukcija, zakaj nekateri filologi vidijo v jezikih organizme ali vsaj produkte organskega razvoja, kar pa menda ni res, ampak oni so le Produkti socialnega razvoja, in le govor kot tak je funkcija organizma.
Nekoliko umetnosti nahajamo v vsa-knjižnem jeziku, ne izvzemši klasične grščine in latinščine. Naši narodni Nasprotniki — med njimi tudi Slovenci-od-Padniki — smatrajo našo pismeno slovenščino za umetni jezik. Nimajo li nekoliko Prav? Dotični gospod vrže Volapiik, Espe-
ranto in Ido vse v en koš ter omenja, da so se v vsakem stoletju našli čudaki, pečajoči se s problemom mednarodnega jezika. Baš to dejstvo nam jasno priča, da se je Čutila potreba po mednarodnem je-zIku vedno bolj, odkar je zbledela veljava latinščine kot takega jezika. Ko bi bil Volapiik nekoliko bolj srečno sestavljen, bi gotovo že danes igral važno vlogo kot posredovalen jezik med narodi. Tako pa, ker ni bil osnovan na pravem temelju, je propadel zaradi vzrokov, ležečih v njem samem. Vendar se je že Volapiik mnogo praktično rabil, še bolj Esperanto, in sedaj tudi že Ido, ki se od slednjega le malo razlikuje.
Besedni zaklad Ida je sestavljen iz šest glavnih evropskih jezikov po principu največje mednarodnosti. Torej se v njem ne nahaja izumljenih besed, ampak vse imajo svoj izvir v naravnih jezikih. Kdor se n. pr. v mladosti priuči Idu, si prisvoji s tem precejšen germansko-roman-sko besedni zaklad, ki mu more pozneje pri učenju kateregakoli narodnega jezika izborno služiti. Umeten je jezik le v slov-
niški konstrukciji, ker je njegova slovnica kolikor mogoče enostavna, in ker pravila ne trpe izjem. Zaradi tega je jezik seve jako lahek, praktičen, logičen in v izražanju misli sposobnejši, nego marsikateri današnji knjižni jezik. — Za tiste, ki imajo osebno mržnjo do umetnih jezikov, napišem te-le besede: »Čung, čang čin čen čon.« Cenjeni bralec se bo gotovo nasmehnil ter vprašal: »Kaka spaka pa je to?« No, to so besede naravnega (!) kitajskega jezika in pomenjajo po našem: »Vsi visoki uradniki se izprehajajo na vrtu.« V ldu se pa ta stavek glasi: »Omna alta oficisti promneas en la gardeno.« Sedaj pa primerjajte stavke in sodite, kateri se vam zdi umeten in čuden in kateri bolj naraven! Vsak naroden jezik, ki se ga učimo, se nam zdi izprva umeten in nenaraven, in šele, ko se mu po dolgih in mučnih vajah nekoliko privadimo, nam postane naraven.
Mednarodni jezik pa tudi ni ut«pija, kaj takega zahteva že potreba sedanje dobe in današnji vedno rastoči mednarodni promet. Saj na primer izobraže-
nim Slovencem že ne zadostuje več znanje slovenščine in nemščine, zakaj priporočajo se poleg glavnih slovanskih jezikov tudi še: italijanščina, francoščina in angleščina. Blagor mu, kdor ima v mladosti čas in priložnost, učiti se jezikov, toda kaj pa trgovec, obrtnik in delavec, ki se imajo že v zgodnji mladosti pečati s praktičnimi stvarmi, ki so za obstanek kakega naroda gotovo najvažnejšega pomena? Se li morejo ti tudi izlahka naučiti več jezikov? Za te sloje na primer bi bil lahko priučljiv mednarodni jezik eminentne važnosti.
Nekateri menijo, da bo kdaj uvedena francoščina kot občni svetovni jezik. To so samo pobožne želje, ki se jim iz umevnih vzrokov (razlogov) protivijo drugi veliki narodi. Sicer vse spoštovanje lepi francoščini in Francozom, ki se kot daleko-vidni in praktični ljudje v prvi vrsti štejejo za navdušene pionirje mednarodnega jezika! Nemški, francoski in drugi filologi, filozofje, zdravniki itd. se ne sramujejo na javnih zborovanjih govoriti in predavati v umetnem jeziku Ido. Pred par meseci je
1
ides Landesausschusses mehr, als es das Gesetz bestimmt, einzutchränken«. Ta iz-prememba se je vsled velikega odpora slovanskih poslancev stilizirala sicer drugače, a smisel je ostala ista. Druga izpre-memba se tiče § 13 istega zakona, ki do-zdaj slovi:
»Ueber die Errichtung neuer und die Erweiterung bestehender Schulen entscheidet der Landesschulrat nach Einvernahme des Landesasschusses. Dem Vollzugs einer auf Errichtung oder Erweiterung lautenden Entscheidung hat die Beistellung entsprechender Schullokalitäten vorauszugehen«. Po novem zakonu se ti določbi doda še sledeče: »Ebenso hat der Landesschulrat über Antrag dr Schulgemeinde und Zustimmung der Majorität gemeindeangehöriger Eltern, deren Kinder die Ortsschule besuchen einerseits, sowie des Landes ausschusses anderseits zu entscheiden, ob an einer Schule mit Rücksicht auf die in einzelnen Schulgemeinden betehenden sprachlichen Verhälnisse zweckgründlicherer Unterrichtserteilung in einer zweiten Landessprache über das durch den landesschulrätlichen Erlass vom 16. Jänner 1873, Z. 3502 ex 1872 vorgeschriebene Stundenausmass hinausgegangen werden soll. Wo eine derartige Erhöhung des Stundenausmasses bereits besteht, kann sie über Antrag und Zustimmung der erwähnten Faktoren wieder aufgehoben werden.«
Z uzakonjenjem te predloge bi se iz-premenile vse slovanske šole na mah v utrakvistične ker bi bilo nemškim zavodom lahko poiskati v vsaki občini nekaj mož, ki bi podali zahtevo, da naj se v ljudski šoli posveti večja pozornost nemškemu jeziku. Izpodbijanje te naredbe je torej jako težavno, ali pa skoro nemogoče. Zato pa je treba v pravem času podvzeti primernih korakov v tem vprašanju. Tov. B. Skala povdarja, da je kriva vseh nevarnosti za slovansko šolstvo v Šleziji zloglasna Zenykova odredba, ki podpira splošno germanizacijo, a obenem podpihuje češko-poljski šolski spor. Edina odpomoč je, da se združijo Poljaki in Čehi ter skupno zahtevajo odprave Zeynkove naredbe, da bo mogoče slovansko mladež odgajati v materinskem jeziku. Sklene se, da naj tov. Stalmach sestavi obširno ssomenico z izrecno zahtevo glede odprave Zeynkove naredbe. Daljše korake pa podvzame predsedstvo zveze.
4. Češko šolstvo v Nižji Avstriji. Ko je začel poročati o češkem šolstvu v Dolnji Avstriji tov. Jan Ludviček, dospeli so zastopniki nemške učiteljske zveze za Avstriji. Vsled tega se je ta referat prekinil in preložil na poznejši čas.
(Dalje prihodnjič.)
Naši otroci.
Oton Rühle je predkratkim izdal študijo o proletarskem otroku, ki pretresljivo slika bedo delavske mladine. Pisatelj se opira pretežno na številke iz Nemčije in riše predvsem nemške razmere; ampak če je trpljenje delavskega otroka v Nemčiji kakor trpljenje v vicah, je usoda mlade-
ga proletarskega rodu v Avstriji — pe- J klo. Zato velja strahotna slika, ki jo podaja Riihle, še v izdatno hujši meri tudi za Avstrijo.
Križev pot proletarskega otroka se začenja že v maternem telesu: betlehem-sko moritev provzroča kapitalistična družba nad proletarskimi otroci, še preden so rojeni. Od tisoč porodov bolniškemu zavarovanju podvrženih delavk je v Nemčiji 156 splavov. Preden uzro solnčno luč, okusijo proletarski otroci glad, ki jih spremlja vse življenje, preden se nijh pljuča napijo božjega zraka, jih zamore otrovni plini, ki jih vsrkavajo nosne matere. Zaradi nezadostne prehrane delavk-mater, zaradi pregnanega dela, ki ga opravljajo, zaradi strupenih hlapov, ki jih vsesavajo, umirajo proletarski otroci že v maternem telesu, ali pa prihajajo na svet slabiči, brez življenjske sile, obsojeni na neizogiben pogin, preden se izteko njih leta. — V Švici pride povprečno 3,9 odstotkov otrok mrtvih na svet, otrok fabri-ških delavk pa je 8,2 odstotkov mrtvo rojenih. V posameznih strokah, n. pr. v industrijah s svincem in živim srebrom ali pa v tobačni industriji so številke še bolj strašne. Kakor v Švici je tudi v ostalih deželah število mrtvorojenih proletarskih otrok nerazmerno visoko; na Angleškem n. pr. je 35 delavk v svinčeni industriji imelo 90 negodnih porodov.
Od rojstva šibkim in bolehnim prole-tarskim otrokom preti od prvega trenotka, ko ugledajo luč sveta, nova nevarnost — smrt iz mlečnega lončka. Pod šibo ka-pitalistične tlake zanemarjajo proletarske matere svoje otroke, v času, ko so skrbne izreje najbolj potrebni. Odtod velikanska umrljivost dojencev v industrijskih deželah pod strahovlado razvitega kapitalizma! V Chemnitzi se je vzpela umrljivost dojencev na 78,8 odstotkov vseh živoro-jeni'n otrok. V Brombergu na 76 odstotkov. V Qradcu je umrljivost otrok v imo-vitih slojih enaka ničli, v srednjih slojih prebivalstva znaša 4,2 odstotke, v delavskih plasteh poskoči na 35,9 odstotkov, v najsiromašnejših celo na 59 odstotkov.
Proletarski otroci, ki so ušli smrtonosnim nevarnostim dojenške dobe, so obdani od drugih nevarnosti, ki jim strežejo po življenju. V rasti in v teži zaostajajo za otroci imovitih razredov. Po preiskavah švedskega fiziologa Axel Keya so proletarski otroci v starosti od 8 do 10 let za 6 centimetrov, v starosti od 11 do 15 let za 5 centimetrov manjši od meščanskih otrok; pri deklicah v enaki starosti znaša razloček 3 centimetre. Razloček v teži med proletarskimi in meščanskimi otroci znaša pri dečkih od 8 do 10 let do 5 kilogramov, pri deklicah do 3 kilograme. Enake rezultate je pokazala preiskava dr. QeiBlerja v Freibergu.
V Berlinu je konštatiral mestni zdravnik dr. Bernhard, da je le 42,7 odstotkov dečkov in le 39,1 odstotkov deklic njegovega šolskega okoliša zadostno prehranjenih.
Zaradi slabotnega telesnega razvitka plenijo težke bolezni najnebrzdanejše med
jezik mednarodna zveza »Die Brucke, Institut zur Organisierung der geistigen Arbeit«, v kateri so včlanjeni znameniti učenjaki,* ki se gotovo ne dajo nazivljati utopiste. Utopija se nam zdi sploh vsaka nova ideja, dokler ni udejstvena. Pred petdesetimi leti na primer je bila utopija, misliti na svetovno poštno zvezo in na uvedbo enotnih metrskih mer. Danes so v tej sprejela ravno ta jezik kot pomožni uradni zvezi vse kulturne države, metrske mere
* Opozarjali bi na tem mestu na knjigo »Weltsprache und Wissenschaft« (Jena — G. Fischer 1909), kjer zastopajo idejo mednarodnega umetnega jezika in osobito »Ido«-jezika možje kakor L. Couturat, bivši univerzitetni profesor v Parizu; O. Jespersen, univerzitetni profesor v Ko-penhagnu; R. Lorenz, politehnični profesor v Zürichu; W. Ostwald, bivši profesor na lipski univerzi; L. Pfaundler, univerzitetni profesor v Gradcu. Vseučiliški profesorji se vendar ne bodo — »igračkali«. To je naše skromno mnenje.
pa so ravno letos uvedli še v sledečih deželah: Dansko, Malta. Kitajsko in v peterih ameriških državah. Tudi na Angleškem se že resno tla za nje pripravljajo. H koncu še to-le: Mene se morda pač napada, ker sem le ljudskošolski učitelj, ki mu nekateri ne dovolijo sodbe v jezikoslovnih vprašanjih. Saj je nekdo celo dejal: »Ko bi bil spisal ,Učno knjigo' kak akademiško naobraženi, bi jo še uvaževal, a ker ji je avtor le učitelj! . . .« Tako torej! Kar se pa tiče časa, ki sem ga bil z dobrim namenom porabil za spisanje slovnice, pa pripominjam, da poleg tega gotovo nisem zanemarjal svojih narodnih dolžnosti, ki mi čestokrat prinašajo še brce, zapostav-ljenje in druge prijetnosti od strani nemških nacionalcev. V takih odnošajih je človeku treba gotovo veliko idealizma, da more še vztrajati na svojem mestu! Šent Vid pod Juno na Koroškem, dne 22. aprila 1912. Jakob Kovačič, nadučitelj.
Priporočajte in širite naš list!
proletarsko mladino. Šolski zdravnik v Vilkovu je dognal, da je 94,3 odstotkov preiskanih otrok obremenjenih z boleznijo ali pa pohabljenih. Jako pogoste so med proletarskimi otroci ušesne bolezni, črna senca kužnih bolezni. Jecljanje je škrofu-lozi, stanovalki mračnih kleti, tik za petami. Od 7 slepih otrok je 6 ubožnih. Slepota je navadno posledica legarja, ošpic in škrlatinke ali pa nezgod, ki so jim proletarski otroci, brez nadzorstva sami sebi prepuščeni, mnogo bolj izpostavljeni.
Strahotna je oblast jetike nad otroci nemškega proletariata. 25 odstotkov umrljivosti med šolsko mladino je pripisati tuberkulozi, ki raste iz nezadostne hrane in nezdravih stanovanj.
Nič manj strašno ni število pohabljenih proletarskih otrok. Leta 1906 in 1907 so v Nemčiji našteli 89.782 mladih pohabljencev, po ogromni večini proletarskega rodu. Enaka je z gluhonemimi in slaboumnimi otroci; Damaschke jih je v Nemčiji naštel 70.000. Slaboumnost je pogosto posledica kužnih bolezni ali pa alkoholizma v nežnih otroških letih in alkoholizma staršev.
Vsa nezmerna beda, vsa sramotna beda ne vznemirja meščanske družbe in neresen je njen boj zoper to zlo.
Otroških vrtcev in zavetišč je vse premalo, in delo, ki ga opravljajo, je v kričečem nasprotju ž zl<5m, ki se proti njemu bore.
Čredi bolezni, katerim zapadajo proletarski otroci, zaradi domače bede, se pridružujejo še bolezni, ki jih poraja prenapolnjena šola z nezadostnimi pripravami in slabo učno metodo; nervoznost, glavobol, sv. Vida ples je sadje sedanje šole. Schmid-Monard v Halle je preiskal do 8000 dečkov in deklic na različnih šolah in se je prepričal, da je 30 odstotkov dečkov in 40 odstotkov deklic v starosti od 11 do 13 let ter 60 odstotkov dečkov in 70 odstotkov deklic v starosti 16 do 17 let žrtev navedenih živčnih bolezni.
Število otrok, ki z delom pridobivajo podlago svojega obstanka, je v Nemčiji več nego miljon. Na Saksonkem se ubija 2^,8 odstotkov vseh šolskih otrok s pri-dobivajočim delom; v posameznih krajih so številke še hujše.
Nič čuda ni, da je taka izreja in vzgoja proletarskih otrok bližnjica v peklo korekcijskih zavodov in ječ in da so od dne do dne množeči se samomori beg iz Življenske strahote, ki je delež proletarskih otrok.
Riihlejeva knjiga je od začetka do konca pekoča obtožnica sedanjega družabnega reda, ki zanemarja, trpinči in pobija proletarske otroke. V primeri s sramotnim zločinom meščanske družbe je Herodov greh nedolžna igrača. »Kakor iz-premiiija kapitalizem telesno življenje proletarskega otroka v mučeništvo. dušno življenje v puščavo, prav tako ustvarja vse pogoje, da se nravno življenje izpre-meni v močvirje.«
Če se vzlic vsem grozotam in strahotam, ki nas kakor tesna veriga obdajajo vsenaokolo in ki od njih žive posestni razredi, če se vzlic temu neskončnemu močvirju velik del proletariata dušno in moralno vzdiga nad svoje zatiralce in pretresa njih strahovlado, je to dejstvo učinek blagodejne socialistične vzgoje; zgodovinska naloga socializma je, da spravi s sveta pregrehe in zločine, s katerimi je kapitalizem zamočviril človeško družbo.	Po »Zarji«.
Nekaj o naših izpitih.
Jezikovna kvalifikacija, navidezna in resnična, je v našem stanu mnogokrat velike, važnosti, in prav je tako. A zlorabi take kvalifikacije je treba postaviti meje, drugače trpijo oni, ki so si s trudom pridobili tako kvalifikacijo in trpijo zavodi. na katere se na podlagi navidezne jezikovne kvalifikacije vrinejo ljudje, ki v istini jezika niso zmožni toliko, kolikor je to za šolo v resnici potrebno. Na Kranjskem in Štajerskem se tako izkoriščajo Nenjci. na Primorskem pa Lahi. Zato je v interesu slovenskega učiteljstva in slovenskih šol absolutno potrebno, da postopajo v tem oziru izpitne komisije strogo po predpisu. Le to zahtevamo, nič več
in nič manj. Kandidat, ki hoče biti apro. biran za kak jezik kot učni jezik na lju^. ski šoli. bi moral biti jezika popolnoma zmožen. Kaki politiški uplivi pri aprobi. ranju bi morali biti popolnoma izključeni. Znan nam je slučaj, ko je slovenski uči. telj, živeč mnogo let v laškem mestu, pred trdim laškim komisarjem opetova-no propadel iz laščine kot predmeta za ljudske šole.
In taki slučaji se ponavljajo večkrat glede laščine. kakor tudi glede nemščine. Drugače pa se godi Lahom in Nemcem, ki polagajo izpite iz slovenščine. Slavni Peerz je le na podlagi izpita iz slovenščine dosegel mesto profesorja v Ljubljani, a znano je, da je mož slovenščine prav malo zmožen; a komisar, znan slo-venski pedagog, je hotel biti dober človek. Na Tržaškem služi, kot voditelj slo. venske šole laški pesnik, ki zna tako dobro slovenski, da je na vprašanje, iz kakšne moke se dela na Kranjskem kruh odgovoril: »Iz moke od pšenice«. Neki drug laški učitelj je šel delat izpit iz slovenskega učnega jezika na podlagi enomesečnega bivanja »a Stein in Čarnio-lia« (v Kamniku na Kranjskem). Če takle laški učitelj, ki govori jezik tako kakor branjevka »to je botega od življenja« (= prodajalnca jestvin). dobi izpričevalo za slovenski učni jezik, ga tržaški magistrat v prvi priliki imenuje voditeljem slovenske šole. In postavnega leka zoper tako imenovanje, žal, ni!
In če se posreči nekaterim, bo gospoda na tržaškem magistratu začela izvajati načrt laškega učiteljskega društva, t. j. dajala bo denarne podpore (kar že deloma dela) onim laškim učiteljem, ki obljubijo polagati izpit iz slovenščine ter jih o priliki imenovala na slovenske okoliške šole na Tržaškem ne le kot voditelje. ampak tudi kot učitelje. In potem se bo kmalu videlo, kaj bo iz tega.
Zato opozarjamo člane izpitnih komisij po Slovenskem, naj nikar ne par-donirajo laških in nemških učiteljev pri izpitih iz slovenščine. Če' bodo strogo nepristransko postopali, ne bo noben laški učitelj položil slovenskega izpita'; mi dobro poznamo njih jezikovno zmožnost in nadarjenost. Lah se sploh jako težavno uči drugih jezikov, primorski učitelj pa še težje, ker se kot dijak uči edino le laščine in z njo sovraštva do vsega slovanskega.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Zborovanje »Pedagoškega društva« iz Krškega se je vršilo dne 6. t. m. v Tržišču pri Mokronogu. Zborovali smo v prostorih g. Fr, Prijatelja, kjer so imeli tudi oddaljeni gostje skupen obed. Ob 2. popoldne je otvoril zborovanje tov. K. Humek, predsednik P. D. V jedrnatih besedah je pozdravil tovariše in jih bodril k stanovski samozavesti, ki žalibog jako trpi v zadnjem času. Povedal je tudi med drugim, da so gotovi ljudje na svetu, ki revidirajo učiteljsko pošto in kako jih dajejo potem zaradi listov. Govoril nam je iz srca naš Humek, ta vneti zagovornik toli teptanih učiteljskih pravic. Jako točno je bilo še lansko tajnikovo poročilo tov. M. Hočevarja iz Krškega. Omenil je še lansko petindvajsetlenico P. D. Neprijetno nas je dirnilo, da se izvoljeni častni član za diplomo niti zahvalil ni. Jako značilno! Zborovanja se bodo vršila odslej po večkrat na leto in vsakokrat drugod. Zborovanje bi se imelo vršiti drugod. pa je to tamošnji tovariš (?) odklonil. Stanovska zavest, kje si?
Blagajniško poročilo je podala tov. Ziererjeva iz Krškega. Računi so bili v najlepšem redu. Stanje blagajne bi bilo lahko boljše, če bi tovariši segli po knjižici: »Ob petindvajsetletnici«, ki jo ie društvo izdalo lansko leto in velja le 1 K-
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z izpremembo. da je bij izvoljen namesto odstopivšega tov. Rostoharja od Sv. Duha, tov. A. Skulj, nadučitelj v Tržišču.
Razpravljali smo še o marsičem. Tako smo sklenili tudi. da postavi društvo kandidate za zastopništvo v okr. šolski svet. Tako bomo dobili vedno zastopnike-s katerimi bodemo gotovo zadovoljn1-Tovariš V. Berce je omenil, da imajo časih zastopniki jako kritično stališče, ker se je že zgodilo, da so jih tovariši o svojih zadevah popolnoma napačno informirali. Priporočal je zato. da dotični. ki se obračajo v kaki zadevi do njih. opišejo

svojo stvar popolnoma resnično in odkrito.
Zborovanje se je potem prekinilo, ker se je vršil v šoli roditeljski sestanek. Ogromno število ljudstva je pričalo, da zna še kranjsko ljudstvo ceniti učiteljevo in uvaževati njegove nasvete. Tov. Skulj je predstavil tov. M. Hočevarja iz Krškega in nato je prišlo predavanje: „Kako naj podpira ljudstvo učitelja pri vzgoji otrok«. Govornik je rešil svojo težko nalogo jako častno. Želeti bi bilo. da objavi v »Dom. ognjišču« tov. Hočevar predavanje. Po tem predavanju je govoril tov. K. Humek iz Krškega «o predenju in tkanju«. Pojasnjeval je svoje predavanje s skioptiškimi slikami. Seznanil je poslušalce s stroji, s katerimi predejo bombaž in tkejo razne tkanine. Da je bil tudi naš Korl kos svoji težki nalogi, priča opazka, ki jo je napravil preprost kme-tiški tkalec: »Da bi bili gospod prav dober tkalec«.
Ljudje so se zadovoljno razšli. Vsak si je obljubil, da še pride in pripelje morda še tistega, ki ni kaj naklonjen šoli. Pa pride in naš bo za vedno. Tovariš Skulj, ki je z velikim trudom ustanovil to »ljudsko univerzo«, bo kmalu lahko videl lepe sadove svoje marljivosti.
Po sestanku se je učiteljstvo sešlo zopet k nadaljevanju zborovanja. Prišlo je na dnevni red še nekaj slučajnosti, nakar je tov. Humek zaključil lepo uspelo zborovanje.
Nedeljski sestanek je zopet jasno pričal. da je še precej učiteljstva. ki vestno vrši svojo visoko nalogo, ki se zaveda, da sega njegovo delovanje tudi preko zidov zatohlih šolskih sob. Ljudstvo pa se tudi od dne do dne z vedno večjim zaupanjem oklepa takega učiteljstva, ki z nesebično požrtvovalnostjo deluje za blagor in srečo njegovo. Tovariši pa, ki ste bili v nedeljo v prijaznem Tržišču, ste tudi gotovo sklenili, da se zopet snidemo in preživimo par lepih ur skupno kakor sedaj.	—c.
Učiteljsko društvo sežanskega šolskega okraja ima pod Repentabrom v četrtek, dne 23. maja t. L, ob pol 11. uri predpisani svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 4. »Naš položaj in nastop«, poroča tov. Fr. Vendramin. 5. Predlogi. 6. Volitev društvenega odbora in Za-vezinih delegatov. Na obilno udeležbo vabi vljudno odbor.
Zborovanje kamniškega učiteljskega društva je bilo dne 2. maja t. 1. v jarški šoli, ki se ga je udeležilo 13 tovarišev in 6 tovarišic. Predsednik tov. Letnar pozdravi zborovalce in omenja, da se je naše uruštvo danes štiriinavajsetikrat zbralo k letnemu občnemu zboru. Od 1. zborovanja do danes so se razmere jako izpre-menile, ki bodo mogoče še nekaj časa take obstale, a vsaka sila traja le nekaj časa. Upoštevati moramo te razmere, v katerih živimo. Delujmo po predpisih, da se nam ne bo moglo kaj očitati. Upa, da bo društvo še obstalo in da se bodo tudi tu razmere še izboljšale. S klicem: »Bog vas živi!« otvarja zborovanje. Tov. Zupan je predaval o perutninarstvu. Poljudno je razložil, kako se tudi pri perutninarstvu dosežejo lepi uspehi, da ima perutninar tudi od te panoge kmetijstva dobiček. Priporočal je, da se naj učiteljstvo poprime perutninarstva, saj je naš stan najbolj potreben, da ima časih tudi kaj boljšega za kosilo. Seznanil nas je nato o nameravani reformi ponavljalne šole, nadaljevalne šole in šolski vrtov. Tov. Grmek je razpravljal o premembi zavezinih pravil ter predlagal nekatere manjše izpremembe k §§ 2 in 7. Tajnik poroča, da je imelo društvo samo eno zborovanje in dve odborovi seji. Rajnemu tovarišu Zebretu je napravilo društvo s pomočjo prijateljev rajnega tovariša na pokopališču v Vodicah lep spomenik. Vdovi je sporočil društveni predsednik, da je spomenik postavljen, a tega še na znanje ni vzela. Po blagajnikovemu poročilu je imelo društvo 202 K 44 v dohodkov in 201 K 32 v stroškov. Žebretov spomenik je veljal 174 K 43 v. Prijatelji so prispevali 47 K 16 v, ostalo je plačalo društvo. V odbor so bili izvoljeni tovariši Letnar, Toman, Tramte, Petrovec, Hiti, Grmek in Schmeidek. Delegatom za zave-zino zborovanje sta izvoljena tovariša Petrovec in Schmeidek.
Štajersko.
Društveno zborovanje Laškega učit. društva. Dasitudi nam je nagajivi Jupiter Pluvij hotel skvariti majnikov izlet v dan 5. na Zidanmostu, vendar svojega namena ni dosegel. Načel-nikova spretnost v živahnem vodstvu strokovnih razgovorov je srečno tekmovala s temperamentno razpravo poročevalca, ki je Oglašal, s kako prefriganostjo si vedo Pomagati proti osemletni šolski dobi. žal, te Premnogi brezvestni roditelji. In kdo bi si misli, da najdejo taka nekulturna ?tremljanja zaslombo in podporo pri ne-aterih zdravnikih.
L .
Izvedeli smo še marsikaj in izvolili k Zavezi in Zvezi potrebno število delegatov. Po dve in pol ure trajajočem poučljivem zborovanju smo zaupali svoje telesne potrebe kuhinjski izurjenosti in kletarski poštenosti vrlega naprednja-ka Juvančiča. med tem ko so se naša srca topila v naslaji izrednega užitka prekrasnega petja hrastniškega kvarteta.
Izražajoč zahvalo, čestitamo g. Pre-ku na tako sijajnem uspehu! Posebno nas je očaral njegov božanstveni tenor!
Za počastitev Terpsihore si je prizadeval domač »Schrammlquintet« pod vodstvom g. Dorarja, ki je žel mnogo priznanja.
Počastile so nas. kar poudarjamo s posebnim zadoščenjem, tudi vse ugledne domače obitelji.
Iskrena zahvala vsem. kakor ne manj staremu prvoboritelju prvaku A. Gradišniku, ki nas je s kremenitimi nagovori navduševal. Vsem krepek: Na zdar!
Učiteljsko društvo za mariborski okraj je 2. t. m. zborovalo zopet enkrat po večmesečnem odmoru. Medtem, ko so se naši prejšnji sestanki dolgovrstno odlikovali po svoji zaspani dolgočasnosti, je bilo zadnje zborovanje veselo zanimivo in živahno; postalo bi celo lahko jako burno, če ga ne bi vodil naš predsednik tako pomirjevalno »dvorno-svetniško« . . . Udeležili so se ga tovariši tokrat v obilnem številu, videli smo tudi celo vrsto mladih tovarišev, kar nas je sosebno razveselilo. Dozdaj so se odzvali društvenemu povabilu navadno le starejši učitelji, in videl si pri zborovanjih vedno iste obraze. Dobro so nam pa došle mlade moči, nov up za boljšo prihodnjost. Dalje smo se čudili vstopu tovarišev iz sosednega okraja, kjer so zapustili svoje društvo. Upajmo, da nas bodo složno v našem stremljenju podpirali. Živahen razgovor se je vnel pri čitanju dopisov, ki se tičejo naše nesrečne regulacije. Tovariš Lesjak trdi, da v tako narodno ogroženem okraju kot je mariborski, ne kaže izstopiti iz vseh društev, ker škodujemo lastnemu narodu. Tovariš Robnik je živahno nasprotoval. Pokazal se je kot govorniški talent ter nam s pomočjo logike in filozofije dokazoval, naj bomo trdi kot kamen, v našem pravičnem boju neizprosni in ponosni, dosledni in neustrašeni. V društvih ostanimo, a samo kot delujoči člani; zdržimo se nadzorovanja vseli verskih vaj, ker imamo že razen pouka dovolj dela s pripravo, popravo zvezkov in dopisi. Tovariši organisti naj popuste or-lanje. Tovariša Robnika je pobijal naš predsednik tov. Požegar, ki je za huma-niteto, za uklonitev, za popustljivost in prijaznost z vsemi ljudmi, tudi sovražniki. Prava, ponižna, blaga, slovenska duša je odsevala iz r^^ovega govora. Ali pa nas bo privedla do uspeha, nam ni znano! — Oglasili so se še pro in kontra drugi tovariši in tovarišica Godčeva, tako je tovariš Robnik odtegnil zadnji dve točki svojega predloga. Sprejela se je prva, in tako se izreka naše društvo za to, da ostanejo učitelji pri društvih, a samo kot delujoči, ne kot plačujoči člani, izstopijo pa iz vseh društev, ki ne tičejo zadev našega naroda, n. pr. »Flottenverein« i. dr. Dopis o pasivni resistenci se je odklonil, ker bi trpeli le nedolžni otroci, ki niso krivi, kar delajo njih očetje. Prihodnje zborovanje bo meseca julija. Pridite v obilnem številu, a do tedaj premišljujte, kaj bi se pozitivnega ukrenilo glede naše regulacije!
Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj ima prihodnje redno zborovanje v četrtek, 16. maja, ob 11. uri dopoldne pri Volčanjšku poleg kolodvora v Brežicah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo socialnega odseka. 4. Volitev delegatov za Zvezo in Zavezo. 5. Predavanje. 6. Nasveti. Ker letošnja uradna konferenca odpade, pričakujemo, da se društvenega zborovanja udeležite v mnogobrojnem številu. Odhod iz Brežic ob 5. uri 10 minut zvečer. Na veselo snidenje! Odbor.
Obrambni vestnik.
+ Blagor onemu, komur je sv. Peter kum! Kranjski deželni šolski svet je pokazal v zadnji seji zopet svojo čudovito pravičnost in nepristranost s tem, da je podelil službo na nemški dekliški šoli v Ljubljani učiteljici Trenz. Izmed številnih prosilk sta poleg Trenčeve resno prišli v poštev še dve kompetentki. Ena izmed njiju ima štiri službena leta, a druga petnajst službenih let, vrhutega izpit za meščanske šole, enoletni tečaj in izpit za kuharske gospodinjske šole in tečaj za trgovsko knjigovodstvo. Koliko truda so jo stali vsi ti tečaji in izpiti, ki si jih je »privoščila« s pristradanimi učiteljskimi groši, ne da bi bil deželni šolski svet prispeval le s krajcarjem podpore. Pravičnemu človeku bi bila torej izbira tukaj čisto lahka. Kdor se je več trudil, kdor ima več službenih let in večjo naobrazbo, temu prednost. Ali naš visoki nad vse pravični deželni šolski svet zaključuje drugače: Či-
gar oče, stric ali kum je večji gospod, temu prednost! — ln tako je dobila službo učiteljica Trenz s petimi službenimi leti in z navadno ljudskošolskim izpitom, zato ker je iz »boljše hiše«. — Človeka bi se res lotil fatalizem Cankarjevih junakov. Čemu ves trud in trpljenje! Na klancu si rojen, na klancu pogineš!
+ »Slovenec« pedagog! List, ki ga tiskajo v »Katoliški tiskarni«, je prinesel v svoji stoti številki tudi precej »tumpast« napad na spis: »O, Vako je tudi fant od fare«, priobčen v zadnji številki »Zvončka«. Ne vemo, ali hoče delati s tem reklamo za svojega, v pedagoškem oziru popolnoma in skoziinskozi ponesrečenega »Vrtca«, ali hoče izliti le svojo strupeno jezo na krasnega »Zvončka«, ki se zaveda, da normalna mladina ne mara le neslanih in moralizujočih člankov iz življenja svetnikov. Kar se pa tiče »tumpa-ste šale«, ki ni za mladino, naj bodo pa v tiskarni, kjer tiskajo rudeče brošure, prav lepo tiho. »Zvončkovo« tumpasto šalo lahko čita vsak brez nevarnosti, kar pa ne moremo trditi o svinjski šali, ki priporoča ženi izpremembo položaja in to je — tudi čitala mladina!
Književnost in umetnost.
Jako zanimive, najnovejše slike o velikanski nesreči »Titanica«, o pariških apaših, o bojih policistov in vojakov z avtomobilskimi roparji i. dr. priobči ta teden »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Slike je dobil naravnost iz New Yorka oz. iz Londona in Pariza, ter doslej še ni nobeden, ne nemški in ne italijanski list, priobčil teh slik. — Priporočamo vsem, da si naro-če »Slov. Ilustr. Tednik«, ki je edini slovenski list te vrste ter stane četrtletno le 2 K. Posamezne številke pa se dobe po 18 vinarjev v tobakarnah, knjigarnah in kolodvorih.
Politiški pregled,
*	Bettmann-Hollweg o nemškem jezuitskem zakonu. Več tednov že razburja katoliško javnost ukrep bavarske vlade, ki je prepovedala jezuitom naselitev na Bavarskem. Zaradi tega vprašanja je bila vložena tudi v nemškem državnem zboru interpelacija, na katero je odgovoril državni kancelar Bettmann-Holhveg ter izvajal: Jezuitski zakon z dne 7. julija 1872 izključuje jezuite iz nemškega cesarstva ter jim prepoveduje naseljevanje. Na podlagi § 3. tega zakona je sklenil nato zvezni svet, da se jezuitom ne dovoli izvrševati svojega posla, ki ga jim nalaga red, ne v šoli, ne v cerkvi, in da se jim tudi misijoni ne dovolijo. Temu ukrepu je pri-dejan stavek, da ga je mogoče prenarediti,
če bi se izkazala potreba za nadaljne ukrepe. Zvezni svet tedaj ni natančno definiral, kaj razume pod posli, ki jih jezuitom nalaga njih red. Vkljub temu so doslej vse zvezne države enakomerno postopale v tem vprašanju. Vedno so šteli med te posle vse dušnobrižno delovanje in vso duhovniško poslovanje, izvzeti so samo oni posli, ki imajo familiaren značaj, tudi takozvane konference, ki so se vršile v neposvečenih prostorih. — Drugače pa je ta zakon razlagala bavarska vlada, ki je 11. marca odredila, da naj se ne štejejo konference v cerkvah med take, za jezuite prepovedane posle. Samo ob sebi u-mevno je, da ne gre državnih zakonov tako različno tolmačiti. Zato sem si dal takoj poročati o zadevi ter mi je bavarska vlada sporočila, da hoče staviti predlog da naj se ti posli natančneje definirajo. Obenem je bavarska vlada odredila, da se mora § 1. jezuitskega zakona po celi nemški državi enakomerno uporabljati, dokler zvezni svet ne sklene drugače.
*	Sto miljonov za nemško kolonizacijo Poljske. V proračunu nemške skupne vlade za 1. 1912, ki ga je odobril državni zbor, je dovoljenih 100 miljonov za »narodno ogrožene kraje«, t. j. za nemško kolonizacijo poljskih krajev na vzhodnem Pruskem, dalje v Šleziji in Šleswig-Hol-steinskem. Posebni zakon dovoljuje vladi nakup posestev in kmetij za nemške koloniste, zlasti male kmete in delavce. Posebno poročilo k temu zakonu pravi, da se poljski živelj v vzhodnji Prusiji vedno bolj ojačuje in da se že razširja na bližnje province.
*	Proti rusinskeinu vseučilišču. V
Lvovu se je vršil velik shod Poljakov proti rusinskemu vseučilišču, ki naj bi se ustanovilo v Lvovu. Siovesno so protestirali Poljaki, med njimi vseučiliški profesorji proti temu, da bi se otvorilo rusinsko vseučilišče v Lvovu. Rusini pa so imeli shod za svoje vseučilišče. — To je pač lepa — slovanska vzajemnost!!
*	Razpust avstrijskega parlamenta. V parlamentarnih krogih povdarjajo, da se v kratkem poostri politiški položaj v zbornici. Krščanski socialci baje hočejo z vsemi silami delovati na razpust parlamenta. ker upajo, da si pri novih volitvah
S
pribore vse izgubljene dunajske mandate. Vlada hoče z ozirom na nejasnost položaja doseči edinole proračunski provizorij ter rekrutni kontingent, in sicer starega, ker je večina avstrijske zbornice proti bramb-nemu provizoriju in ker je izključeno, da bi bila v najkrajšem času rešena bramb-na predloga.
*	Narodno ločen je v socialni demokraciji! Svoj klic po narodnem ločenju podkreplja »Pravo lidu«, glasilo čeških soc. dem., tako-le: Internacionalizem nemških socialistov se je izkazal nasproti češkim socialistom kakor zahteva po narodnem podrejenju. Zgodilo se je z njim prav tako, kakor svojedobno z nemškim humanizmom .Predstavljali so si ga kakor vodstvo močneiših: Nemec naj bi vodil, Slovan pa naj bi se puščal voditi! Ko se pa potem Slovani niso hoteli vdati v tako vlogo in so marveč zahtevali stališče ena-koveljavnega do enakoveljavnega, je bilo l nemškim humanizmom, obsezajočim ves svet — pri kraju! In ko so češki socialni demokratje ravno iz načela interna-cionalizma izvajali zase pravico do samo-določbe ter se niso hoteli podrediti vodstvu nemških socialnih demokratov je bilo pri kraju z nemškim internacionalizem. Na zadnjih občinskih volitvah na
Dunaju se je nemštvo socialne demokracije nasproti češki socialni demokraciji manifestiralo prav tako, kakor ono drugih nemških strank.
Gospodarski fiasko Madjarov v Srbiji. Dne 16. aprila, v Belgradu otvorjena razstava madjarskih industrijcev je popolnoma ponesrečila. Madjari so doživeli velik gospodarsko-politiški fiasko. Gospodarski bojkot od strani Srbije v znak demonstracije proti ogrskim nasilstvom na Hrvaškem je prav izborilo uspel. Kakor zatrjujejo, je razstavo obiskalo od 16. aprila do 1. maja v celem 175 oseb.
*	Zanimiva debata v nemškem državnem zboru. Zbornica je v tretjem branju rešila državni proračun za leto 1912. Tekom današnje razprave je posegel v debato tudi notranji minister, ki je izvajal glede vprašanja, če smejo uradniki podati tudi socialni demokrati, da so uradniki pnsegli zvestobo svojemu deželnemu gospodu in bi to "relomili, če bi se pridružili socialni demokraciji, ki izkuša odstranili monarhijo. Proti takemu naziranju notranjega ministra pa je odločno protestiral soc. demokraški poslanec Hoffmann
in je izjavil, da nasprotuje militarizem verstvu in da je vojna zasmehovanje boga, krščanstva in vsega človečanstva.
*	Švedski socialisti za odpravo kraljestva. Socialistični župan Lindhagen je predlagal v drugi švedski zbornici, da naj se zbornica načelno izjavi za odpravo švedske monarhije, da naj se istočasno uvede ¡epublika in da naj se odpravi druga zbornica.
Kranjske vesti.
—r— Iz Borovnice nam pišejo: Pokojnemu nadučitelju Fr. Paplerju postavijo njegovi prijatelji in hvaležni učenci nagrobni spomenik. Odkritje tega spomenika se vrši v nedeljo, 19. maja t. 1., ob 11. uri dopoldne na pokpališču v Borovnici. Na grobu govori deželni poslanec tov. E. Gangl, pojo pevci »Ljubljanskega Zvona« in nastopijo kot častna straža on-dotni ognjegasci in »Sokoli«. — Prijatelji pokojnika si popoldne ogledajo krasne slapove v Peklu, kjer bo tedaj v najlepšem cvetju znamenita kranjska troben-tica (Primula carniolica). Iz Pekla gredo potem na malo južino k »Ivanu«, kjer bo zapel »Ljubljanski Zvon« tako, kakor še ni bilo slišati v tčm »Ivanovem kotu«. Zvečer se pa gostje zopet odpeljejo s pripravnimi vlaki. Kdor hoče dobiti obed v gostilni pri g. A. Drašlerju, naj se zanj oglasi z dopsinico.
—r— Izlet na Jadransko morje priredi koncem tega meseca za srednješolce m njihove starše ter sorodnike ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega Jiuštva. Za izlet se mora oglasiti 350 ude-ležnikov. Odhod iz Ljubljane v Trst bo s posebnim vlakom ob pol 7. uri zjutraj, "v Trstu ogled naprav »Stabilimento tec-nico« in njegovih ladijskih gradenj, nato vožnja z Lloydovim parnikom po tržaškem zalivu (Miramar, Grado itd.) Obed na ladji. Za vse to in za vožnjo nazaj v Ljubljano bo plačati za osebo 11 K. Kdor ,e bo hotel udeležiti tudi skupne večerje, -1 še 1 K.
—r— Deželno kmetijsko šolo na Grmu so v soboto, 4. t. m., obiskali gojenci četrtega letnika ljubljanskega učiteljišča. Šolsko vodstvo in učiteljstvo jih je najprijaznejše sprejelo ter jim pokazalo in raztolmačilo bogate zbirke učil, orodja in strojev, lepo živino v moderno urejenih hlevih, gnojišča, čebele, vzorne sadne, trt-ne in zelenjadne nasade, nanovo napravljene pašnike in šolske kleti. Končno so jih še pogostili z izborimi domačimi pridelki. Gojenci so navdušeni za kmetijski pouk in hvaležni slavnemu ravnateljstvu in učiteljstvu zapustili Grm.
—r— Ljubljanski škof proti politiki v cerkvi. Kakor »Slovenski Narod« poroča. je ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura dne 24. aprila izdal pastirsko pismo, v katerem pravi, da je kar mogoče malo bremen nakladati ljudem v denarnem oziru. Povsod naj velja pravica, — politika; nikdar ne krivih potov, ljudi ne žaliti, ne rabiti osebnosti. Ne pravi se moderno pridigati, ako se na prižnici politizira, ali se prebirajo časniki. Moderno pridigati se pravi, pridigati času primerno z ozirom na vero in nravnost. — Če bode držalo!
— r—Kako se vrši metamorfcza od socialnega demokrata do .Slomškana", bo menda terca predavanju nadučitelja v St. Vidu pri Zafičini Janka Poläka pri ustanovitvi „Slomšlcarske podružnice" v Litiji. Ali ne?
Radovednež.
Štajerske vesti,
—š— Razpisano mesto učiteljice. Na
Štirirazredni mešani ljudski šoli v Rogatcu se razpisuje mesto učiteljice. Prošnje do dne 15. maja.
—š— Promoviran je bil v soboto, dne 4. t. m. na graškem vseučilišžu c. kr. namestniški konceptni praktikant Otmar Pirkmaier, sin framskega nadučitelja Pirkmaierja, doktorjem prava. — Čestitamo!	__
Goriške vesti.
—g— Razpis štipendija. Deželni odbor razpisuje štipendij letnih 1500 K ustanove bivšega predsednika višje deželne sodnije. Do tega. štipendija imajo pravico visokošolci, ki obiskujejo z uspehom kako visoko šolo. v prvi vrsti dijaki, ki so sorodniki ustanovnika. potem dijaki, ki so pristojni v kako briško občino, nazadnje oni. ki so pristopni v kako občino Goriško. Eventualno se razdeli štipendij na dva enaka dela in se torej podelita dva štipendija po 750 K. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, se morajo predložiti goriškemu deželnemu odboru do 20. t. m.
—g— Kobariški kot na Tolminskem.
Dobro obiskovani lanski sestanki tudi od strani neučiteljev dado kotarskemu učitelj-stvu pogum, da vabi kar najvljudneje učiteljstvo in prijatelje na prvi letošnji sestanek, ki se vrši v četrtek dne 16. maja, v Sedlu.
IS
Učiteljski konvikt.
Darila. G. K. Kriglovič iz Zagreba 1 K Notranjska posojilnica v Postojni 20 K; g. Janko Blagajne, nadučitelj v Doleh pri Litiji, 5,50 K. kot del zaslužka od prodanih srečk. Hvala!
Ganglovlh zbranih spisov za mladino II. zvezek se dobi tudi lično v platno vezan. Prav primerno darilo pridni mladini ob godovih in drugih prilikah.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokoo Skorkovsktf in sjn
v Humpolcu na Č<>^em' Vzorci na Zelje }ranko. Zelo ] zmerne cene. Na željo dam tu I izgotoviti gosposke obleke. |
Splošni vestnik.
Abecednik »Moje prvo berilo«. To
delo je ocenil med drugimi tudi eden najboljših današnijih didaktikov in pravi k sklepu:
Predležeče: Moje prvo berilo se more uspešno in brez pomisleka meriti z modernimi novimi abecedniki. Stoji na višini časa.
Z mirno vestjo lahko torej upelje slovensko učiteljstvo po Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem ta abecednik v šolo že z letom 1912/13. Kakor hitro bodo dotlskani prvi izvodi, raz-pošljemo ga na ogled vsem okr. šolskim nadzornikom in nekaterim učiteljem-strokovnjakom v elementarnem razredu v pregled in oceno. Da se pa seznani vse slov. učiteljstvo s to knjigo, pridejali bomo. če le mogoče, vsaj po en list s po-dobo »Učit. Tovarišu« in »Popotniku«.___
Uradui razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Štev. 1260.
Na enorazredni ljudski šoli v Št. Juriju pod Kumom se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 1. junija 1912.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim
izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 29. aprila 1912.
in prav izvolile so ona gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega '.Francka: „s kavnim miinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ^pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.	-
Viktorija Stemiša
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo črevljev, gamaš in galos po najnižji ceni. Zunanja naročila izvršujem točno.
Knjigoveznica
Anton Janežič
Hij-cLlolja-r^a,
IFlorijanslsia ulica, 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajočih
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
1887—1912 — 1887—1912
Blagovolite pisati po vžorce!
V. J. Havliček in brat
Kopališče Podëbrady (kralj. Češko) slavnoznanl izvozni dom, ustan. 1. 1887
priporoča občeznane in pripoznane kakovosti
modno blago — zefire spomladanske in poletne novosti za 1912.
Havličkove tkanine, kanafare,
brisače, robce, namizne in kavine garniture, batiste pralne svile itd.
Damaste, opreme
za neveste. XXV. trgovsko leto.
1 zavoj 40 m okusno zbranih ostankov v velikosti do 8 m pošiljam za 18 K po povzetju franko. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas najbolje. — Havličkova tkanina 1 kos 23 m za 12 K, 13-20 K, 14-50 K, 16 K, 17-50 K, 20-40 K, 22-40 K.
Najugodnejši češki nakupni vir
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzem vsakovrstna stekl arsla dela a tudi nova šolska poslopja :::, na deželi itd. :::
Sukna
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno v Humpolcu (Češka).
Vzorci franko.
Ali ste še pridobili našemu listu novega naročnika?
«J. J El X
Ljubljana
I>nnaj«kn cesta
M M

Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
Pletilni stroji, fj?
C. kr.
priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena •leta' 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca aprila 1912 II od januarja 1912
4»
I

	1969		7065
K	17,115.089 26	K	56,449.515-83
	1786		6112
K	14,985.902-82	K	50,206.426-07
K	891.481-40	1 K	2,689.485-19
			
I"
O
Društvo za zgradbo učiteljske
v
ima v zaiogi naslednje knjige:
1.	A. Rapé: Mladini. I. zvezek. Cena lično v platno vezani knjigi K 1'50, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 150 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov, ki sta oba lično vezana, je K 1"50, s pošto 16 h več.
4.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
5.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 3-—.
6.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 h.
7.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.
Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! V^^TZm.
Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi.
Došla je velika' izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu uciteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gorica Ivančič in Kurinčič
Gosposka ulica 11«
(V. G. Carducci.)
Izdajatelj in odgovorili urednik Badiv oj Korene.
Last in ialožba »Zaveze avstrijskih jugoslovanski!) učiteljskih draátev".
jfiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani