Mrittw ta Qfmttto: Maribor, Koroške ulice S. .STRAŽA" «dull* r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. J «redmitvom se more govoriti v«* dan od 1!.—12. ure dopold. Telefon št. U3. Celo leto ...... 12 k Pol leta................6 K Četrt leta...........3 K Mesečno............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 Iv. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peOtvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. It. 9. Maribor, dne 21. januarja 1910. Letnik II. Poziv slovenskim st&rišem na Studencih pri Mariboru. Vaš cilj in vaša svetal naloga 'je,, da si izvo-jujete slovensk'o-nemško šolo na Studencih* namesto dosedanje samo-nemške, da bodete, v tu Solo pošiljali svoje Otroke, kjer se bdio na podlagi slovenskega jezika dobro naučili tudi nemškega in i je mnogo drugega pristnega. Za tako (šolo ste sestavili in vložili prošnjo že pred letom 'jn podprli prošnjo 7. mnogimi podpisi. Zdaj se gre za to, da ostane Vsak zvest svoji zahtevi in podpisu; dai vsak posebej in vsi odgovorite: „Jaz sem Slovenec in’ zahtevam slovensko Šolo. Nočemo pa samo nemške šole, Cc'akorš-na je že več let na Studencih v l.ajšo škodo. V tej šoli so se dose daj naši otroci samo nemški lučili in se nam in našemu milemu slovenskemu j,eziku in narodu odtujevali, zraven pa nič naučili, ker na samo nemški podlagi slovenskim «1 rokom nauk ne gre. V tako šolo ne maramo več pošiljali svoje dece! “ Pomislite, stariši! Devet učiteljev in učiteljic je nastavljenih mai nemški šoli na Studencih! Med njimi ni enega, ki bi slovenski podučeval vaše slovenske otroke. Vsi ti samo nemški podučujejo, nekateri izmed njih so zagrizeni in fanatični Nemci, bi se za slovenščino, ,le toliko zmenijo, da jo prezirajo in zaničujejo in ž njo vred tiste, ki jq govorijo, torej tu‘di vaše otroke. Alij ne zahteva čast 'st&frišev in obenem tud! čast otrok, da se otroki podučujejo v (tis em jeziku, katerega že od nekdaj govorijo starimi in tudi otroki, odkajr >efe zavedajo pameti, torej v materinem jeziku ? T;o pa tudi zahteva tvaša korist in blagor vaših otrok. Kolikor jezikov imaš, toliko ljudi /veljaiš, pravi stari pregovor. Ali ne vidite dovolj (zgledov, da mnogoteri na Spodnjem Stiajersf jm niti «lužbe dc/biti ne morejo, ker poleig nemščine ne znajo tudi slovensko,, ali 'pa celo nemščine ne znajo, ker so se kbt slovenisfkji otroki šolali samo V ijflsto nemških šolah? i . . To pomislite in vi bodete gotovo rekli: „jV tako šolo mi ne fclomo slovenskih pjtrok pošdjtjali. Mi zahtevamo slovensko šolo . in slovenske učitelje, in siper katoliške.. Naši so,(Otroci in slovenski — _ v trinajsto ne hodi, duša moja, prosil je ženo odhajajoči mož. Skušnjavec gad ni dal miru kneginji, odprla je trinajsto sobo r- in prihrumel ie iz nje zmaj! Bilo je po sreči !>—*— .— Elena V.arfnka zdrkne na zaprašena tla, sklene roki in jame plakati. Zdelo se ji je, da je ona ta neposlušna kneginja, ki si je vsled radovednosti vnibila življenje in srečo. Lista ni, ppivsem razumela, yejndjar odkril ji je tajnosti, po katerih nikjdar ni hrepenela, pojasnil razmere, ki bi ji morale ostati na veke neznane in ■zakrite! Odtod! torej ta melanholični značaj (njene matere, ta brezkončna pokora, ta večna, neizumiteljna bojazen pred očetom, dasi je bilo vse je bitje založeno na svetli podstavi* dasi je časih živahnost in prirojeno radostno čuvstvo zablisnilo v njenih očeh često porošenih v trenotkih osamljenosti, —i Bila sem taka,, da„ taka kakor ti, v svoji mladosti, reče ji jednoč mati. Padi tega se huduje oče, ako ona postane živa in vesela? Kaj tare njeno bedno dušo? Dež kaplja silneje in udarja na Škrljavo streho, drobna kapljica kane (na Elenino glavico. List deva skrije v žep, resno sklenivši, da ga uniči iall ppl da izbrise iz sporni(n;a njega vsebfno-Ali mpžno je končati list, jako težko pa gloječ spomin izbrisati na čitane vrstice. In Elenm vstane. S predpasnikom si obriše obličje. Nekako boječe stopa doli po äkriptajoöih stop-11 jicah. Bates se je matere. Saj bo ona vganila, na obrazu jo bo poznala, — da ima neko Skrivnost na srcu. : i , : I. I i V osemnajstem letu razvija se S hitrimi koraki ženska bitost. Samo math, vnanji dogodjjjaj, in ona se v hipu razvije, lik (tropiŠM cvet. Srce jej urneje bije, nepoznato hrepenenje ob-fvlada glavo in dušo dozorevajočega bitja! Srečna tista dcik(lica¥ pri kateri se vrši ta rajzvitek pravilno, brez burnih, strastnih prestopkov,. Toda vsak človek ni za mir. So ljudje, katerim je usodilo nebo vrsto neprestanih potresov, katerih kri se pretaka nemirno. prostosti je dar, ki ni v delež vsakemu. (Saj ima celo priroda tiho -vijolico, ognjeno rožo in lagodne reke in hudournike, ki se drve s silo lin lomozem po kameneni, (raztrgani strugi. Tudi tona ima jašen, veder dan, a tudi nevihte in viharje; ima tih in blagodejen dež, toda tudi ploho in točo, nedolžno jagnje in ljutoga tigra!- No, nam ni li revnim slikarjem človeške duše, človeških kreposti in grehov dovoljeno, risati ganljivih, disharmoničnih prizorov človeškega bitja? Ali imamo morda kazati sferno angelje, demonične pojave pa umikati svojemu umu? (Med tem, ko je E*ena prebila ure in ure na podstrešju, o,bu|a je Ana čižmipd, oblekla krilce, vzela v roko očetov dežnik in šla na mokrotni iz-prehod. , ; Ze nekaj dni ni šla z doma, ni čuda, da je je pekla pod nogiami podjaga sobe in parketi salona; čutila je trpkost v srču in hrepenenje po svežem vzduhii. Brteo je imela dom in vrt za hrbtom, in bližala se je reki, pad katero se je popenjal smerečji in jelbVi gost log. Semtertja štrlele so velikanske robate veje starih hrastov, na osamljenem pobre/.ju so pa visele nad vedo osike. Reka je na tem kraju ustavila svoj sicer urni tok ter naredila tomun. — Skozi tog je pa vedla pot v obližje nekega velikega mesta. Vas Kolesna z očetovim domovjem bila je skoro četrt ure oddaljena od reke in gozda, To je bil priljubljen kraj otožni in prirodo ljubeči Ani, Mno-go ur je prebila tu, in če je niso zadržavali domači opravki, že je tičala v senci starodavnih hrastov m srkala smerečji vonj. Slovenska šola v Studencih pri Mariboru. Grozno so v škripcih studenški nemškutarji -m sbciaMemokrati zaradi slovenske šole, Jivalijo se, da jih je bilo 500 zbranih na protestjnem shodu, na „Keeuziiolir, pa še samega tnij lica so morali na pomoč klicati za svojo umirajočo nemškutarsko dušo. Jeze se penijo, z zobmi škripljejo in preklinjajo Slovence,! Tisti hudič* ki ga je socialdemokrat Glied«? napovedal, je že na .Studencih,; in sicer pri nemškutarjih in pri socialdemokratih je, tam vlada, zato so pa takšni, kakor bi bili besni in obsedeni. Ce s hudim nič ne dosežejo, se pa začnejo sladkati in hliniti Slovencem, in kar naenkrat jim 25.000 kron obljubljajo od nemškega fSchuivereina. Zakaj jih pa prej nista dobili, da bi bili zmanjšali tistih 52.000 kron dolga, ki so ga sami ravno na tej) šoli napravi In. Ce tudi ta hlimba in laž ne pomagijfa, lažejo in obrekujejo še drugače, kakor se je to zgodilo na shodu v „Kreuzhofu“1, kjer so se grdo obrekovali slovenski učitelji in slovenske šole. Kakšne uspehe pa imajo nemške šole, v kältere silijo in po katerih ete mučijo slovenski otroki? Stariši sami se pritožujejo, da otroki nič ne znajo, ne nemško, ne slovensko, ne prav brati, ne pisati, ne računati. Taki so uspehi posiji nemških in nem-škutarsiMh šol. In 'kdo jo dr, Fric Juritsqh,, ki je impl v „Kreuzhofu“ važno besedo? Saj ga poznate F Njegovo ime je slovensko, on j® sin matere Slovenke, je sin očeta Slovenca, Kri slovenskih starijšev teče po njegovih, žilah, pa se dela, kakor da bi y njegove žile pritekla kri kar naravnost iz Nemčije. To ni pravi Nemec, to je posiftnemec. Tako odgoj uje sedanja šola v Studencih! Zato, studenški Slovenci, vsi za slovensko šolo! Proč z vsemi nasprotniki Slovencev, proč z nemškutarji, proč s socialdemokrati! Njihovo ravnanje je ,vse obsodbe (vredno. Saj jih je že tudi sram, sami priznajo, pa terorizirani so preveč. Le. brezobzirno proti njim s slovensko šolo in izginili bodo in poskrili se bodo na Kreuz-hof, kjer se zbirajo Vsi socialdemokratični in nem-škutarski nasprotniki Slovencev in njihovih narodnih pravic, Bog živi slovenske st ari še, (slovenske; otroke *n slovensko šolo! V soboto na noge, vsi v boj pa slovfensko šodo! Deželni zbori. 'Grade®, 19. jjan. 1 Finančni odsek. (R e g m 1 a c i j a Pesnice. t V sredo se je v tem odseku' sklenil/a regulacija Pesta,ice od železnice do okrajne ceste v občinah jPesnici, Leitersbergu Jn Dragučovi. Država plaqaj 54.810 K, — dežela 54.810 ‘K, okraj Maribor 16,380 K, - skupaj 126.000 K. ■ Glede nastavljanja deželnih uradnikov Sta poslanca dr. Korošec in dr, .Verstovšek izjavila svoje stališče in protestirala, da se dežejjhi uradniki nastavljajo le (pod roko; zato se vrši tukaj taka protekcija, kakor nikjer drugje ne. 'Most v /P o b r ei ž j u, Občina Pobrežje in druge obeinje Dravskega polja nujno želijo mosta pri Pobrežju, da bi imele Na pobrežju r,eke, sredi starih jelk, stala je porušena kolibica, zgrajena kot kopališče. Toda, cigani so populili žrOblje in požgali mnogo desk, in v takem stanju bi zdaj mogla nuditi le malo zavetja kopalcu, iZuto so pa; Škodlje mi^e strehe Še precej varovale .dežja. Ana nanosi v kolibico drvja in Gama postavi prikladno klopico. Na tej se je dobro sedelo. Pred njenimi očmi je reka ustavljena v toku, taa drugi strani nad njo je strmo pogorje, navpik se popenja-joč nad roko, poraščeno z drevjem. Temno smerečje odseva preko rudečkastih skal. Bujni mah, temna in jasna zelen, orjaške peroti praproti, To je lagodilo očesu s čarobno krasoto gorske prirode. Jednakih ni krasot od naših tostranskih krajev- Na levo, za hrbtiščem gore, štrlelo je; proti nebu zidovje starega gradu. Kvišku na desno reke razprostirala se je dolina, dn ob ugodnem, vedrem vremenu bil je probt razgled v široko kotlino, obrobljeno s temnim, gorskim pasom. Ana hiti h kolibici. Dospevši pdd hrast, ki je zabranjeval mokroto nad listjem, zacepta z nožicama ob zemljo, da si otrese s svojih čižmic črno blato. Slaba pot po blatnem uvozu jo je utrudila, lice njeno gori v rudečici. Slo ji je na dvajset let, toda nezavedne kaline, ki bi se mogoče ustrašili novih izdatkov. Vsak rrzsolen mož ve, da vzdržujemo našo šolstvo z dokladami, ki se zbirajo iz celega 'okraja in se n® ne pozna, oko se ustanovi) ena nova šola, Ako bi Šlo za nemško šolo, bi bilo sevedn vs,e prav, in nemškutarji bi sveto zavijali oči in rekli, da šote morajo biti, ker se mora) naša mladina izobraziti. Studenci pri Mariboru. Združeni nasprotniki, nemškutarji in socialni demokrati natvezujejo ljudem» dal bo šola^ katero zahtevajmo, samo slovenska in se otroci ne bodo naučili nič nemščine;. |To ni res! Na šoli so bo učilo slovenščino in nemščino in mi vemo, da bodo uspehi boljši, kakor sedaj na nemški šoli, in pa boljši kakor spioh kedaj pri trdoglavih nemškutar-skib buticalh Mi nismo taki nerazsodni zagrizenci, kakor naši nasprotniki, Mi hočemo, da se naši otroci uče v svoji materinščini, ker le tem potom lahko dosežemo res lepe uspehe. Mi hočemo pat tudi, da se nauče drugega deželnega jezika, ker „kol’kor jezikov človek zna, za tol’ko več velja“. 0vli smo napredni ljudje, ne pa taki zarukanci, kakor gospodje v nasprotnem taboru. Studenci pri; Mariboru, Pri nas sei vsii pošteno misleči smejijo. Kako pa tudi ne? Nekdo je naše nemškutarje in socialdemokrate hudo potegnil. ,V sredo zvečer so se zbrali v gostilni „Grüner Baum“ in potem so preiskali vse gostilne, d'a bi naišli Slovence, ki bodo imeli tisti večer zborovanje in jim napravili mačjo godbo. Pa se jim njihovi lepi nameni niso posrečili iz priprostega vzroka, ker slovenskega zborovanja ni bilo, ampak je nekdo naše razgrete nemško“ tarje spravil na led. Mi se pa smejimo. Ni namreč že obnovili naročnino ? biran 4. S T R A Ž rA. 21. januarja 1910. stilni, se ni vršil, ker ga je raestni nrađ z odlokom od dne 12. t. m. prepovedal, češ, da bi motil javni mir. (sklicatelji so vložili reknrz na e. kr. namestništvo v Gradcu. Kaša bo zdai še bolj vroča. Ptujska protestantavska srenja ni vež osamljena, zopet ima svojega pastorja, ki si ga je tako srčno želela, na katerega p v je morala celi pol drogi mesec čakati. Poštni nrad v Ptnju ne ftmkesjonira kakor bi moral; dan za dnevom se slišijo razne pritožbe, zlasti kar se tiče slovenskih pisem in pošiljstev. Na Psuju namreč zdaj ni niti enega slovenskega poštnega uradnika. Zato pa je na pošti taso krasen red. Zdravstveno stanje na Ptuju je vkljub temu, da imamo zimski čas, najnoljše. Od 1. do 18 jan, ni umrl nobeden človek. Včeraj si je neki bolnik v tukajšni bolnici prerezal žde na vratu. „Kavarna Europa“ bo letos popolnoma prenovljena. Znano je, da je hotelo mesto v novi mestni hiši otvoriti vel^°.._^avarno» 8tem ^i bila uničena kavarna „Europa“. Slednjič sta se mesto in lastnik kavarne, g. Tognio, zje-dinila na ta način, da mora Tognio svojo kavarno popolnoma prenoviti, da bo odgovarjala vsem modernim, velikomestnim potrebam; v prostorih, odločenih za novo kavarno v mestni hiši pa se je nastanila nemška mestaa hranilnica. Dosedanji najemnik kavarne, gosp. Kupferschmied, se preseli s 1. Febr. v Celje. , Po poklicn je farmaceut in bo bo tudi v Celju zopet posvetil lekarništvo. Novi najemninski davek v Ptuju bo težko breme ne samo za najemnike, ampak tndi za h šne posestnike. Tndi posestniki ga bodo morali plačevati od teh prostorov, ki jih rabijo za svoje družino; le prazna stanovanja bodo davka prosta. Neizogibna posledica novega davka bo, da bodo posestniki zvišali stanarino — in beda bo zopet večja. Novi davek se bo začel pobirati z 1. februarjem. Polhovke je knpil občinski svet svojim hlapcem in pometačem, da bi osramotil Slovence; a motil se je. Slo venci jih nosijo kakor prej, pometači se pa smejejo brihtnim nemškim glavioam, ki so prišle na tako pametno misel. Zdaj imajo vendar tople, gosposke zimske čepice in — zastonj. Duhovske vesti. Provizorjem župnije Matere božje v Polenšakn je imenovan č. g. duh. svet. Jožef Sinko, župnik pri Sv. Lovrenca v Slov gor. Žapnija Polenšak je razpisana do 21. februarja. * Drugi kraji. Iz Dravske doline. Ni se kdio kmalu tako smrtno blamiral, kakor dopisnik „Narodnega Lista“ pri razlagi sv. evangelija v dopisu „Jezus Kristus in duhovščina“, Vi tej kontuzni kiobasariji se obrača besede* ki jih je Kristus pri raznih priložnostih govoril svojini nasprotnikom in neprijateljem na na)sie[dnike njegovih prijateljev. Tako sklepanje je seveda protilo-gičen kozel, kakor ga zamore ustreliti le kak pravcati Galimatija. Po spričevjanjn sv, evangelistov so ob času Kristusovem bili na eni strani farizeji, pismarji in judovski duhovniki, ki so se ostro držali Mojzesove postave, na drugi strani pa Kristuis, njegpvi apjbstoli in učenci, ki so sprevideli, da je njihov Učenik Mojzesovo postavo povzdignil k večji popolnosti. Nova postava, n,aj bi veljala za vse narode, in ne samo za izraelsko ljudstvo. Že učenci In učenke na dvorazred-nih' ljudskih šolah vedo ijz 9, člena apostolske vere, da so nasledniki apostolov škofje, in sicer papež, škof rimskega mesta kot naslednik apostola Petra, prvega poglavarja svete Kristusove cerkve, ki je (vi Rimu sklenil svoje zemeljsko potovanje; škofje po drugih mestih pa nasledniki drugih apostolov, njihovi pomočniki pa so od škofov posvečeni mašmiki. Zato pa po sklepih pravilne logike in zdrave pameti veljajo njim besede, katere so veljale apostolom, ne pa tiste, ki so verska celjska lista, za naše katoliško časopisje pa ne k ji® namenjene nasprotnikom Kristusovim in pregag i denarja ne branijo ta- njalcem apostolov. Kar torej feldpater o izrekih, ki maienkosit, po blatnih in temnili studenških ulicah iskati slovenske strahove. Pravijo, da je bilo v četrtek zjutraj videti mnogo Čudno rodečih, zateklih nosov .v Studencih, Zakaj ? No, to je pačj lahko umevno. Pri iskanju so naši nemškutarji v temi vječkrat skupaj trčili. Upajmo, da bodo kmalu ozdravili, Studenci pri Mariboru. V predzadnji številki „Straže“ je „Mariborski izletnik“ vrlo osvetlil stude-niško cestno temo in slabe potne razmere in okrcal posjilinemško cestna opravp. Pravi je ime,. Smto mu hvaležni. Naj le prihiti viečkrat med nas s takšno svetilko in) upati je, da bomo imeli brž več luči. Cus je že skrajen. Studenci pri Mariboru. Tu se govori, da hodi brivec Winter okoli po gostilnah in k slovenskim sta-rišem agitirat, da odstopijo od zahteve slovenske šole, katero so podpisali. Slovenski StucjeinČani! Ce je to res, zapomnite si ga, pa ga postavite ven pred prag, kakor ga je oni, pri katerem je skušal slovensko božičnico zabraniti. Mož najbrž, miših ha) bo lahko živel samo od nemških dlak ter, mU ni treba* slovenskega denarja. Studenci, pri Mariboru. Za jutri 22, t. m, ob ti. uri zvečer naznanjeno predavanje dr, 'Leskovarja, odvetnika v Mariboru, ste ne vrši, ampak se je preložilo na drugo soboto 29. t, m., ker jutri pride komisija v zadevi slovenske šole, Studenci pri Mariboru, Naši nemškutarji vedno zatrjujejo, da v Studencih ni Slovefnpev. Sedaj pa, ko zahtevajo slovensko šolo* no se tako zbali teh Slovencev, da sklicujejo protestne idhode, da .agitirajo z vsemi dovoljenimi m nedovoljenimi sredstvi proti slovenski šoli in nastopajo tako odurno in nestrpno* kakor da. bo jutri nemš|tva v Studencih konec. Salobarde! Kaj se vendar bojite 5jn trepečete ? Ce Slovencev ni, potem tudi slovenske šole ne bo! m Bazilika „Matere Milosti“ v Maribora. V torek, dne 25. t. m. bomo imeli ta kakor vsüko leto, spominsko slovesnost. Letos praznujemo 162 letnico, odkar je prenesla grofica Felicita Stnbenberg čudodelno podobo „Matere Milosti“ iz Konjic v Gradec. Ta podoba je prišla potem po raznih romanjih J, 1747. v Maribor r minoritsko cerkev pri Dravi in leta 1787. se je ta kip prenesel v predmestno slovensko cerkev Tako praznujemo letos 122-letoieo prenošenja te podobe v takrat majhno farno cerkvico, ki se je pa sčasoma prerodila v veličastno baziliko. Ta dan bodo tri slovenske pridige, zadnja bo ob 3. uri popoldne. Prihitite zopet častivci Marijini od vseh strani in poprosite jo milosti zase, milosti za vaše domače! Celjske novice. Samo umor. Ustrelil se je v nedeljo zvečer ob 9. iuri infanterist Frane Drevenšek, doma iz Gornje Radgone. Vzrok: Nesrečna ljubezen. Posnemanja vredno. Nek zaseben uradnik — katoliškoma,roden mladenič —- je porabil prvi zaslužek tega leta za to, da si je naročil „Stražo", Kako ima pač ta priprost mladenič, več smisla za katoliško časopisje, kakor pa drugi naši veliko premožnejši somišljeniki, ki večkrat obrnejo in natanko pogledajo [ vsak belic, ki ga dajo za katoliški tiski Ta očitek ne velja samo razumništvu, ampak tudi tistim izmed km. stanu, ki so dovolj imoviti ter bi si poleg „Slovenskega Gospodarja“ .tudi še lahko naročili „Stražo“. Knjigoveza našega mišljenja bi krvavo kptre-bovaii v Celju. Sedaj moramo nositi sv(oje knjige; v vezavo liberalcem in jim s tem pomagati pokriti njih velike deficite. Celjski trgovci in obrtniki še vedno po Večini z inserati in z narocevanjem podpirajo brez- marajo. Čudno, da se našega ko, kakor naših časopisov. O feidpatru Narodne stranke smo izvedeli, da tudi v zasebnem občevanju z liberalci, v kojih družbi se jako srečnega počuti, pogostokrat udriha po duhovnikih. Prijateljsko mu svetujemo, naj bo v tem p-zinu jako tih, drugače mu pridemo » citatom iz svetega pisma v spomin. Ptujske novice. Maščevanje. Z novim g. postajenačelnikom južne železnice se Ptnjčani-Germaai nikakor ne morejo sprijazniti. Do zdaj so bili oni gospodarji na južnem kolodvora; uradniki so morali trobiti v njihov rog. Slovenec sploh ni bil enakovredno bitje. Še dobro se vsi spominjajo, kako oblastno se je obnašal nasproti Slovencem znani Sigi, ki ga je srečna nsoda odvedla v Maribor. Zato ptujskim gospodom ne gre v glavo, da se jim sedanji načelnik ne _r-------------- klanja ponižno kakor njegovi predniki, ampak hoče biti puhlo posvtetno hrano iz predalov za slovensko ver-samostalen in neodvisen. Zlasti mu zamerijo, da je bil no ljudstvo skrajno strupenega liberalnega „Narodne, prestavljen zopet eden njihovih zvestih in ndanih pristašev, ga Lista“, Iz tega pojasnila je pač razvidno, če kato-Zato so mn pred novim letom priredili mačjo godbo, in Mška duhovščina ljudstvu odgovarja na verska vpra-celo vdrli s samokresom v uradne prostore. Ornig je, kakor Sanja, to stori kot poslanica nebeškega Učenika AKo poročajo listi, brzojavno zahteval, da ga takoj prestavijo. ------'T ......~ - — Kar pa se^ ni zgodilo. In kako se gospodje zdaj zago-vaijajo pred javnostjo ? Vtajiti zločina ne morejo, zato pa A /in 1f«>l AAA1 MA rt * * 3 . -m so pa spisih sv. evangelistov, bili naperjeni proti farizejem, pismarjem in judovskim duhovnikom, na dolgo in široko razmotriva v „Narodnem Listu“, vse to naj liberalci le prav lepo vtaknejo v svoj žep, ker to velja njim. Katoliški duhovščini pa veljajo besede, katere je nebeški Učenik govoril apostolom, n. pr. : „Kako1, je mene moj Oče nebeški poslal, jaz vas pošiljam,“ „Idite po vsem svetu, in učite vse narode, in jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta,“ „Kdor vais posluša, mene posluša,“' „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje“ itd. Kakor so judovski oblastniki združeni z Libertinci preganjali apostole;, in1 kamenjali di-jakona Štefana, takrat še ni bilo kaplanov — tako sedanji liberalci, pravi potomci Libertincev, stopajo za svojimi predniki, ter s svojimi loparji udrihajo po Ško-fih, doktorjih svetega, pisma in kaplanih. Pomilova., n ja vredni so le nerazsodni backi,, M zajemajo tako nem občinskem uradu so se pridržale glasovnice in se niiso do zahteve dostavljale vodičem. Pobirala so se pooblastila od gospodični in gospej, ter se je volilo proti izrečni želji pooblastilk. Fabrikant sodavice Anton Miklavc je poslal svoj voz po nekegd volile a v Gornjigrad, Schuschter je poslal voz po nekega starčka v Loke, a starček je bil toliko značajen, da je odklonil to mitoist, radi tega pa so ga psovali, češ, 'da starček ni nobeden mož. Občinski sluga je v „uniformi“1 tekal „laufschritt“ po voliloe na dom. Nad vse i-menitno je bilo videt5 g. stavbenega podjetnika Matija Goričar, kateri je spremljaj občinskega ubožca ,od stanovanja do — volilne sobe. Taje gotovo milosrčnost do občinskih ubožcev, kaj ne? Da so pa bili na straži po ulicah vsi mozirski naprednjaki z mladi čem vred in so opravljali prav vestno svojo službo, je dokaz to,, da se je pred volitvdjo polnujalo ojd nekaterih žganje in vino ter se je grozilo z zgubo zaslužka,. Tako se je na kratko opisal način postopanja mozirskih naprednjakov (ali takozvane mozirske inteligence; veliko več pa v© „Hotel Avstrija“ in gostilna pri Trunt-kovemn „Kolencu“. Proti volitvi sami se je vložil priziv. Občina Loče v dobovski župniji je po poslancih dr. Fr. Jankoviču in dr. I. Benkoviču vložila prošnjo pri deželnem odboru za gdaitno podporo. Ker je velikanska povodenj dne 21. 22. in 23. grudna 1909 občinski brod, ki se je Šele tekom, leta 1909 z velikanskimi stroški zgradil, deloma uničila in bi stroški popravil znašali nad 1000 kron. Ker je občina mala in uboga, tega bremena ne more sama'nositi. Poljčane. Minulo leto je umrlo v Poljčanah d.4 ljudi, starih ö|d 67 do 91 let. Skupna svota njihovih let znaša 1081 let. Vseh : mrfličev je bilo 69. Pač znamenje zdravega kraja. Šmarje pri Jelšah. Dne 16, japuarja t. 1. se je ustanovil z velikim navdušenjem v mladinski zvezi telovadni odsek Orel, Pristopila je že čez 20 fantov. Predsednikom so izvolili 'g. kajpßjana Sinko Fra/na, blagajničarjem Turka Janeza, načelnikom telovadbe Novaka Janeza ki je bil v Ljubljani na tečaju vaditeljev. S telovadbo začne odsek še (ta teden v prostorih bralnega društva. Telovadba s© vrši odslej vsak torek in četrtek zvečer od 6. do 8. uire.' Nai zdar enajstemu štajerskemu Orlu! Sv. Lovrenc na!d Mariborom. Mrtvega so našli v sredo zjutraj, dne 19, t. m., višje Dežnikovih bregov, 18Ietnega Kasjakovega hlapca, Franca Kanduta. Pravijo;, da je od žganja pijan obležal In se zadušil. Njegov spremljevalec, tudi mlad fant, ga ni mogel 'domov spraviti, in ga je pustil v gozdu pijanega ležati! Žganje dela ljudi trmaste! Iz Rotenberga. (Občina! Bodi tudi policaj!) Pri Lolecu živi privandrana deklina Helena Oblak v 'divjem zakonu z nekim delavc.em. 15. |XII„ 1909 je povila. otroka, ki je bil doma skrivno pokopan, A kmalu je izvedela o tem žandarmeirija, zato je prišla 19. t. m. sodna komisija, pred katero so' morali otrokai izkopati. Konstatiralo se je, da je bil otrok Šele 5 mesecev star, Helena oblak pa je izpovedala, da 7 mesecev. Občina, zgani se in ne trpi takega pohujšanja! Gotovo tudi Loleeov posestnik ne bode' trpel takih ljudi pod svojo streho, Teharje. Umrl je tukaj g« župnik SibaJ. Pogreb bo v soboto, 22. t. m. ob 9. uri predpoldne. Gospod An/ on Sibal je bil rojen v. Ponikvi ob južni železnici dne 14, avgusta 1829, v mašnika posvečen pri Sv. Andražu na Koroškem, dne 25, julija 1853. 'Služil je kot kaplan v Olimju, nat Dobrni,, pri Novi cerkvi, kot župnik pri Sv. Andražu nad Velenjem, v Sevnici, in od 1. marca 1892 v Teharjih, Leta 1889, bil je imenovan kn. Šk. duhovnim svetovalcem. R, i, p.'• Ljutomer. Poroči’ se je dne 19, ja|niu)arja g.. Drag. Novak, oskrbnik, z gdč. Pepco Mihalicevo, hčerko trgovca in gostilničarja v Stročji vasi. Gosp. Novak je kot mladenič neutrudljivo delal za našo mladinsko organizacijo. Brez dvoma ostane našim načelom tudi kot mož zvest, Poročencema naše iskrene Čestitke. — Na gostiji se je nabralo za prepotrebno „Dijaško kuhinjo“ v Mariboru 11 K 26 vin. V posnemanje! Sv. Jakob v Slovenskih /goricah. Prihodnjo nedeljo dne 30. jfanuarja t. 5, se vrši pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah občni zbor izobraževalnega društva ob 3, uri popoldne v prostorih gospoda Matija Peklarja. (Ob tej priliki /govori tudi zastopnik Slovenske krščannko-socialne zveze gospod dr. Anton Medved iz Miaribopa. [Vsi somišljeniki, posebno pa možjjB in mladeniči,, stje na pri opereti „Herbstmanöver“ med občinstvom 60% Slovencev;' posebno so bile pa zastopane takozvane narodne dame. Sramota! Na jeziku so pač narodne, a v dejanju so (janičarke. Življenje ob volitvah na Angleškem. Londonski listi imajo ne lahko nalogo, seznaniti občinstvo z rezultati voCitev, ki so se vršile isti dan. Volitve se vrše namreč nepretrgoma do 8, ure zvečer, in v najboljšem slučaju je volilna komisija lahko gotova s štetvijo Šele 'ob 9. uri. Prednase izgotovijo, kolekujejo in zapečatijo dokumenti,, poteče gotovo Še pol ure. Komaj pred 10. uro je znan izid volitev v ureidništetih londonskih časopisov. iSejdaj se prične hlastala teki/ia, kdo bo prej sporočil občinstvu zanimiv dogodek. Nekateri veliki londonski časopisi razobešajo v (t rügem nadstropju svojih palač velikanske deske, na katere nabijajo vsak čas nove vesti, drugi pa imajo v nasprotni hiši nastavljeno laterno, ma-giico, s pomočjo te razsvetljujejo veliko platno, na katerem so pisane s povečano pisavo najnovejše vesti. Istočasno pa obveščajo listi tudi svoje podružnice po mestu o vsebini razglašenih vesti, in, tako so skoro v istem Času po celem mestu razglašene najnovejše vesti, Občinstvo zvečer po volitvah drvi k palačam raznih časopisov, da tam med krikom, vriskanjem, pevanjem in žvižganjem izve izid volilne borbe. Bolj-ši krogi jgredo zvečer v gledališča in varieteje ter, čakajo tam pri predstavah na razglas izida. Gledališče namreč naroči pri kaki agenturi najnovejše vesti q izidu volitve in režišer med odmori razglasi občinstvu, kako se je tu pa tam volilo. Primorsko. Poraz liberalcev. (Gorica, 191. prosinca 1910. Ker sem čital v zadnjih številkah y(Straže“ o naših političnih in strankarskih razmerah, in iz tega razvide!, (da se vaš list zanima tu.di za odnošaje pri nas, namenil sem se vam sporočiti veselo vest o zmagi 8, L. S, v Komnu na Krasu pri občin s* volitvah, ki so se! vršile 10, in 11. Jt. m, (Komen je precej velik trg in je bil glavna; trdnjava Jkraškega liberalizma. Tukaj so stolovali tudi znani Strekelji. Ako bi bil kdo pre/cl letom dni rekel goričkemu li beralcu, vda bo leta 1910 imel Komen občinski za-stop, v katerem bo imela S, L. 'S. večino, bi ga bili poslali v norišnico. In sedaj se je to uresničilo. Ljudstvo je uvidelo, da ga razni magnati izrabljajo samo .v samopašne namene, da se sami solnčijo na žarkih slave in blagostanja, in pričelo, •' se jih je krepko otresati. Ze pri deželnozborskih volitvah se se majale tla trhlenemu liberalizmu, (sedaj so mu pa v glavni trdnjavi spodbili noge. Ako ravno so liberalci silovito delali in pritiskali na volilce, kakor znajo ddino ti kraški Veljaki, 'katerim je več kr t kak ubog človek izročen na milost in nemilost. Ako ravno so priredili kolovodje! javen shod, na nqleljo pred volitvami, vendar niso mogli zadrževati u so; Pri volitvah je zmagala v 111, in 11, razredu S. L. S. Veselimo se, ker je sedaj trdnjava naša ip im naše delo lažje in uspešnejše na zapuščenem Krasu, Dela bo treba pa še veliko, V izobraževalnem in gospodarskem oziru, ker se pašev an je iizvestpe klike silovito pozna. ,0 tem kaj več prihodnjič. Volitve vi Pulju. Včeraj v Četrtek so se končate v Pulju občinske volitve, ki so trajale celih 14 dni. (Izvoljenih je 25 italijanskih liberalcev, 7 Hrvatov, 10 zastopnikov mornariqnih uradnikov, 2 zastopnika, občinskih uradnikov in 1 socialdemokrat Pospeševanje rifb/arskejga izvoza, .Tržaško ribiško društvo je sklenilo na predlog ribiškega nadzornika Lorinija, upeljati energično akcijo za pospeševanje izvoza osoljenih rib na (Grško,, JV isti zadevi so. tudi sklenili, poiskati si pomoči ga; Dunaju pri centralnih oblasteh. Mraz v Istri. Zadnje dneve je tudi po Istri nastopil hud mraz, ki je še toliko občutljivejši in hujši, k)3r je cela dežela gola in odprta mrazu. Ljudstvo ni navajeno na strog mraz, zato se je dogodilo več slučajev, da je 'kdo zmrznil, med (drugimi tudi bivši dolgoletni župan v Izoli, ßOletmi starček je Šel na sprehod in je med potoma padiel. B i je (tako slab, da ni mogel vdtati in ko so ga ljudje našli, je že zmrznil od hudega mraza. Nepošten bančni uradnik. V Trstu so prijeli uradnika tržaške podružnice, kreditnega zavoda Edvarda Supetina radi sleparstva. S ponarejenim čekom je opeharil zavod za 5780 kron. Na tvesti ima pa Še druge sleparije iz prejšnjih let. Gosta megla ob {morski obali okoli Trsta in zahodni Istriji je bila y za(lnjih dneh taka, da so ladije skoro niso upale na prosta morje. Parnik „iSan Mar,co“ paroplovne družbe „Istrja“ je na poti v Trst trčil rafii megle (blizu Kopra z jadrnikom „Graeioza“ skupaj in se je zadnji močno poškodoval. V koprskem pristanišču samem je pa (zjadel parnik „Volta“ na suho in so ga še-le z veliko težavo spravili zopet na prosto, Prodaja Lloydovega arzenala. Zadeva prodale Lloydovega arzenalu v Trstu Še ni končana’ in se vrše še vedno tozadevna, fpogajajnja med Vlado in Lloydom. Prodaji arzenala še tržaško prebivalstvo odločno upira, posebno pa premestitvi v Tržič. Dr. Cook — slepar? Vednq bolj skrivnostno, je, . tk|e i|n kam je izginil dr, iCoOk, Zlasti ameriš|ki časopisi z največjo radovednostjo poizvedujejo po njem,, Njegov zasebni tajnik Lonsdale že dolgo ni dobil nikake vesti. Predzadnje pismo, katero je do-bil od dr., Cooka, je datirana 's U. decembrom in poslano iz Marzilja, a zadnje pa 24. decembra iz južne Španije. En teden požncjle je došla od tam knjiga te originalnimi zapiski Cooka, To knjigo študira sedaj univerzitetna (komisija v Kodanju. V zadnjem pismu obljublja Cook nafanfjnejše podatke in ‘je priložil tudi nov naslov. Na tega je odposlal Lonsdale iz Kodanja že razne brzojave* na katere pa ni dobil nikakega odgovora, Cookov najboljši prijatelj Charles 'Walker je v, „New-York Times“ obelodanil* da se taahaßa Cook v Evropi pod tujim imenom. Ker je pa Cook tudi svojemu tajniku Lonsdalu povedal, da (hoče pod tujim imenom potovati, je pričel tudi ta o njem bolj slabo misliti. O Cooku krožijo najbolj čudne vesti, da se je usmrtil, 'da je (zbežal v Avstralijo itd. Ne preostaja tedaj nič drugega, nego počakati, >ajko se bo posrečilo priti na sled izginolemn. raziskovalcu severnega tečaja, O pokončanju Sodome in Gomore. Mjeseca, maroa prošlega leta je (odposlala amel riško vseučilišče Yale posebna geograiično ekspedicijo k Mrtvemu, morju. Ta ekspedicija_se je «seveda mnogo pečala s pokončanjem Siodome in Gomore. O tem se je napifsalo. že nešteto knjig. V nekaterih se dokazujte, da je sveuopijsemsko poročilo bajka, :a v drugih se dobe trditve, ki pravijo, da so bili vzrok nesrečnemu koncu obeh mest petrolejski vrelci, ki so se vneli in pokončali snesti. Po sporočilu sv. pisma ©ta bila Abralh am m Lot pri Bethelu, deset milj dd Jeruzalema* ko sta se ločila. Lot je dvignil svoje oči (proti nebu“, tako se glasi v sv, pismu, „in pregledal celo pokrajino ob Jordanu, ki je imel, predno je Gospod uničil Sodomo in Gomoro, obilo vode, posebno dokler se ne pride do Zoarja; pokrajina je bila. kot vrt Gosppdov, in egiptovska dežela.“ Potem pa, ko je Gospod Sodomo in Gomoro z ognjem in žveplom pokončal, sporoča sv. pismo dalje: din Lot je šel Iz (Zoarja in je ostal na gori z obema hčerama, ker se je bal ostati ,v Zoarju. Bival je v votlini,“ t p Ekspedicija je sedaj odkrila Pa Južni ob p.. Mrtvega morja ognjenik, ki bljuje ^joglehg in žveplo“, ter tudi votlino, v kateri je Lot najbrže preno- čil. Huntington, vodja (znanstvene komisije, je našel pri razvalinah Suweineh tudi lavo. Približno dve milji od Suweineh Pear mogoče pride iz (Sodome) so našli manjši vulkan, ki je pa geologično novejšega izvoraL. Rai viajline sosednega Ghuweira (najbrže iz Ghor, pomenja dolinic,a)j gotovo niso iz, onega časa, patriarhov, ampak so poznejšega datuma. Na gorskem potu pa, ki 'pelje jz Ghuweipa proti moabski pianotiv (je odkrila ekspedicija med Abu Hassanom in Beth Pear skalnato votlino, 20 črevljev dolgo in1 15 Široko, ki je skrbno izsekana v skalo. (Vhod v votlino gre skozi dve vdolbini, ki so tufli vsekane v skalo, Zfanimivo je to, ker v .celem okrožju ni skalne votline, 'ki ibi bila tako skrbno izsekana, in Huntington trdi, da je ta votlina iz prastare dobe. On sklepa iz vsega, kar je ekspedicija 'dognala, /da odgovarjaj sporočilo sv. pisma . o pokončanjiu Stodjome in Gomore popolnoma resnici., D,a je bila pa klima (v prejšnjih Časih, posebno pa za časa patriarhov, mnogo ugodnejša, za poljedelstvo, in daj‘je bila pokrajina (zares nekak paradiž, sklepa komisija iz številnih dokazov*, ki jih je našla v okolici Mrtvega morja. Narodno-obrambno delo. „Dante 1 Aligheri“ je veliko obrambno društvo Italijanov, ki mu je namen, ohraniti in razširjati Itar lijansko narodnost. Obstoja že 20 let. Pretečeni september je imelo svoj občni zbor v Bresciji. Šteje 215 podružnic — leta 1908 jih je bilo 288 ter je imelo 391.944 lir dohodkov, izrednim potom pa je dobilo še pol milijona lir. Tekom leta je pridobilo 10.000 članov, vsled Česar jih šteje sedaj nad 50.000, Posebno skrb naklanja to italijansko obrambno društvb italijanskim izseljencem v Ameriki. Vzdržuje izselniška tajništva, izdaja brošure za izseljence ter jih oskrbuje s knjižnicami. Podpira italijansko Šolstvo v tujini, tako ja n. pr. samo za italijanske šole v Argentiniji lani izdalo 30.000 lir. Poseben odsek tega društva se je ustanovil za Švico, za kanton Ticino, kjer je italijanski živel v nevarnosti, V zvezi % laškima društvoma „Lega nationale“ in „Associazione Trento Trieste“ tudi jako intenzivno deluje v južnih krajih avstrijska monarhije. O tem delovanju jpai poročilo, izdano ng zadnjem občnem zboru, skoraj popolnoma molčii iToda ta molk prav glasno govori. Nemški Schulverein bo ©topil v svoje 30., poslovno leto. Njegovi dohodki naraščajo od leda do leta, Leta 1905 je s pomiočjoS izrednih jubilejnih prispevkov v, znesku 600,009 kron. dosegel 1 milijon letnih dohodkov. Tudi v pretečenem letu so njegovi dohodki skoro dosegli svoto 1 milijon kron,, Toda to mu ne zadostuje, da bi ustregel vsem željam ih zahtevam, ki se izražajo. Slovanska pohlepnost je baje od dne do dne večja in' Nemci so zalo seveda vedno bolj prisiljeni,, da zavzemajo čimdalje otoširnejo obrambno pozicijo. Poleg rednih dohodkov mu pa Še pritekajo izs-' redni v obliki Roseggerjeve. ustanove, o, kateri up ar jo schulvereinski voditelji, dia bo 13,. maijnika 1910, ko obhaja nemški Schulverein svoj 30. rojistni dan, dovršena. Takrat bo, kakor se nadejajo, slavna Ros-eggerjeva formula 1000 krat 2000 i= 2,000,000 izpolnjena. Poljske manjšinske š o 1 e na Dunaju. Na Dunaju niso samo češke privatne šole, ampak tudi poljske. Društvo „Biblioteka polska“ vzdržuje poljsko dvorazrednico v 1, okraju, gališko ljudsko-šolsk.o društvo pa dvorazrednice v 2,, 3., in1 18. okraju. Namerava se v bližnji bodočnosti ustanoviti še 6 razredov. Nemcem to seveda ni po godu, posebno pa jih peče dejstvo, da( prej imenovano Ijudsko-šolsko društvo vzdržuje za poljske vojake 3. ulanskega polka dvorazrednico na Dunaju To stremljenje po večji izobrazbi vojakov imenujejo nemški pretirane!: pospeševanje narodne agitacije v armadi. Nemške prosvitljence se ime-, nujejo tisti, ki hočejo poljskim vojakjom vzeti priliko do večje izobrazbe. Toda po krivici si prilastujejo to ime;, niso prosvitljenci, temveč najhujši z,ameglenci. Za Spodnje Štajersko ima nemški' Schulverein vedno odprte žepe. Za nemško šolo v St, Lenartu v Slov. gor. je daroval 30,000 kron, za Pobrežje pri Mariboru 20.000 kron, za Breg pri Ptuju 15.000 kron, za nemško Šolo na Studencih je poleg velike svote, ki jo je Že daroval, pripravljeni dati Še 25,000 kron. Poleg tega je v zadnjem času poslal prispevke v Pekre za podučna in učna sredstva, v Šoštanj za otroški vrtec, v Laški trg za šdElsKa kuhinjo itd. Nemškega denarja kar deži na Spodnjem Štajerskem. Edino dobro je to, da s tem denarjem ni združen blagoslov. Narodno gospodarstvo. Poljedelsko ministerstvo za živinorejo. Poljedelsko ministrstva misli ustanoviti z letnimi 6 milijoni kron, katere je dovolila državna zbornica za pospeševanje živinoreje im vnovčevanje živine, nekak fond, ki je sličen melioracijskemu fondu. Ker bo skozi 9 let po 6 milijonov kron, torej skupno 54 milijonov kron ma razpolago, se namerava P° posameznih deželah ustanoviti zavode za vnovčevanje živine, za* vodi bodo imeli popolnoma trgovsko podlagp. 2e ob» stoječi taki zavodi se bodo preustrojili v kmetijska podjetja na zadružni podlagi. Dela se že tudi na to, da „Dunajski zavod za vnovčenje živine“1 stopi v zve’ zo z drugimi enakimi napnavami. Podpirale se bodo od ministrstva vse drugq pospeševalne naprave za živinorejo, kakor tozadevne kazine in kmetijska društva. Pri vnovčevanju se bo mislilo tudi na klavnice v velikem obsegu, od katerih se bodo preskrbovala mesta itn trgi z mesom, med tem ko se porabijo stran’ ski produkti za umetna gnojila, mila itd.. Državna u-prava misli vsa taka in enaka podjetja podpirati s subvencijami, eventuelno tu/di s posojili. Razume se samoobsebi, da bo poljedelsko mini-strsjtv|o pospeševalo pridelovanje krme, izpopolnitev planin itd. s tem, da bo podpiralo že obstoječe paš* niške zadruge. Od poljedelskega ministrstva osnovana centrala za vnovčcvanje živine ima namen, stati poljedelcem vseh kronovin s svetom kot prijatelj in svetovalec pri prodaji živine na strani. Odi te centrale se bodo izdajala tržna poročila, ki bodo služila prodajalna kot vodnik, kje in kedaj da najbolje proda svojo živino, Ta nanravn ima namen, varovati poljedelce pred tako Škodljivimi prekupci in živinskimi vetotržei,, K drugače ljudi vedno begajo z lažnjivimi poročili o cenah. , V občinah, kjer še nimajo živinskih tehtnic, naj se tako napravijo in kmetje pouče o pravi cenitvi živine, namenjeno za prodajo. Posebno naj se kmet pouči p tem, da ne bo prodajal prejmladih telet, za katere itak ne dobi dobre cene, ampak jih proda v svojo lastno škodo. Istotako je tudi na škodo narodnega gospodarstva, ako prodaja kmet napol rejeno živinp: Upamo, 'da bodo tudi Slovenci od teh naprav, ki se nameravajo v korist živinoreje izvršiti, imeli svpje koristi. Mednarodna razstava v Argentini] i, Meseca junija t, I. se vrši v Buenos,Airesu mednarodna razstava za poljedelstvo, in sicer kot proslava jubileja stoletne neodvisnosti argentinske republike,^ Argentinski trg postaja vedno važnejši, in zato še razni narodi kjosajo med seboj, da bi svoji trgovini tudi v Argentiniji pridobili tal, (Trgovski in industrijski narodi in države, kakor: Angleži, Francozi, Avstrijci, Nemci, Italijani in Zvezne države so naznanili oficijelno udeležitev na razstavi in so si že tudi zasigura-li potrebne prostore. Argentinska vlada je napočila svojemu generalnemu zastopniku v! Evropi za razstavo, da lahko, zglasijo razstavljale! oficijelno priglašenih narodov svojo udeležbo do 1. marca, da bo reprezentacija njihovih dežel tem večja. Natančnejša poročila o razstavi in določila o udeležbi daje vsak argentinski konzulat ali pa generalni komisar v Bero-Enu, Zaj razstavo je priglašenih ž)e mnogo avstrijskih tvrdk, zlasti onih za poljedelske stroje. Zavarovanje izseljencev. Hrvatska deželna via- več zelo občutno oškodovanih, ker so se spuščali v kupčij ske zveze s temi bankami. Ako bi kdo dobil po pošti kakp srečke iz teh krajev, naj jih nemudoma vrne, ker istih namen je le, ner« žsodno ljudstvo opehariti in oskubiti. Uničenje strupenih kač. Kakor običajno prejšna leta, se je tudi lani izplačevalo za ubite strupene kače, katere so se ali cele ali samo glava poslale zoologičnemm oddelku graškega Joaneja po 50 vin. Sku, aj se je poslalo 6831 ubitih strupenih kač in sicer 4344 gadov in 2487 modrasov. Iz Sp. Štajerske se je poslalo razven 2 gadov le modrase. Iz posameznih okrajih se je poslalo : Celje 86, Kozje 47, Laško 30, Šoštanj 47, Brežice 7, Pmj 30, Šmarje 23, Maribor 2092, Sevnica 122 Požar kraljlev/ega dvorca V »Atenah, Zastopnik Anglije je priredij dne 10. t, m. iveliko gostijo, Ko je začul strele stražnika in je klical na pomoč, je menil, da se gre «a kak upor ; zato Je zaukazal postaviti stražo ia angleških bojnih ladij na suho. Po zakonu sme taka straža (šteti k večjemu 25 mož; a v mesto je vdrlo nad 100 mož z na«vito zastavo. Govori se, da je Anglija zatražila celo (državno zar klaidnico. Grški ministrski predsednice se je pritožil pri kralju, . /nakar so se vrnili angleški vojaki na ladijje, iAnjglejška bo zadevjo zasledovala. Panamski kanal. Dela pri panamskem kanalu, ki so jih ameriške Združene države pričele že leta 1904, napredujejo vzlic velikim težkočam, in je sedaj dovršena že polovica dela. Amerikanci se nadejajo, (la bo kanal izročen prometu leta 1915u Podajmo nekoliko številk (o stroških! in (dohodkih, ki jih bo nosil kanal. V začetku so izračunali stroške na 184 mil. dolarjev, Danes je proračun prekoračen za 30 mil: dolarjev, a strokovnjaki sodijo, da bo treba zfa vse delo vsaj pol milijarde dolarjev* Seveda ,se mora vzeti v ozir nazširjenjje prvotnega načrta, vsled tega s©< se Stroški znatno povišali'. Tako je na (primor potrebna mnogo večja globočina kanala, da se omogoči prehod novih «vojnih ladij, dreadnougjtovega tipa, ter tudi večja širjava. Kakor so torej od ene strani narasli stroški, Izginja (z druge strani čim dalje tem bolj nada na veliko korist, ki so jo pričakovali od kanala. Gradbeno podjetje računa, da pojde skozi kanal na/ leto 15.000 ladij nasproti 45.000 ladijami, ki preplujejo sedaj sueški kanal. Drugi menijo, da bo nadkrilil promet panamskega kanala v doglednem času promet na azijsko-afriškem JSueo) kanalu, Z«a|>ad.nia obala Amerike je namreč zelo slabo razvita in ima mlado kulturo. Panamski kanal je velikega interesa za Bey. Ameriko, ne samo z gospodarskega, ampak veliko bolj z političnega vidika. Ravno politične prilike silijo Severno Ameriko, da čim , prej dovrši to ogromno delo. Sede s panamskim kanalom nadobi Rooseveltova in Taftova imperijailističnia politika svetpvni pomen. Se-le tedaj, bo mogla energično izvajati svoje ideje o razširjenju svoje moči na Havajsko .otočje, na Samoaroločje in Filipine* 21. januarja 1910. S T RI ZA. Stran 7. Hotel Pri belem volu v Celju . X X X X sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 i se priporoča za obilni obisk. Izdelcmtelj cerkvenega orodja in posode Župnijska ulica it. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim. 38 Svoji k svojimi g« e a* Ji 1 g* i« Is 2 © 1 Z k S* a £ j« « £ S « Jt « T? h 9 _r O 11I ® 3 g -S3 ' s § § SP ® -S S Ig g a s > t> o o rM ® ® rt go M J» > >DQ > . S ■a I a ® -° c8 ° o to —I rt ■s InS h!b ® _® a> 's rt" rt rt 'ta v—' &.a J o® -3 a ‘5? g ® nd 5 O §1 -g Ä 00 g S J5 © 13 -a rt ® ^ rt S g o8 S « & rt ® - ® rt ,rt . .g a II'g o Jg I ä *a« oq >n rt ® ® o Td rt 'S -S 00 g rt .s -g " • S o rt rt »p fca f ! Prt franc Karfin-a nasledniku Janko- priman v Sent Jurju ob Jut. tel. dobite za poročne slavnosti najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za možke in ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drugo priznano dobro blago po telo nizki ceni. Franc Kartin-a naslednik Janko Arfman Sent Jur ob jut. tel. Velikanska zaloga s manufakturnoga, volnenega, suknenoga in platnenega blaga. — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine. Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse štev. 2. s k Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: Cene nizke Kapljice za želodčni krc: ■••‘M»' » Žganje prod trganja: : Pray dob™ ma“10 s* preU“- Y. FmM, mizar na Yldmn ob Sati jeqjü v zglobih in udih. Cena 1 E. mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 825 »S preyzame različna mizarska de- ■ruj r «C la kakor se tudi vedno dobivajo jf£j£q rakve od najnavadnejših do naj-KS3 finejših po nizkih cenah. s ar HS kk as KK N» J Ignac Božič narodni krojač y Mariboru, TegethöfoYa ulica 16, j hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. Delavnica za popravila! £3 09 s. eö Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po ysaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „ 7-— Original omega ura „ 18’— Kuhinjska ura „ 4'— Bndiljka, niklasta „ 8'— Poročni prstani „ 2,— Srebrne verižice „ 2'— — Večletna jamstva. — Theod. Fehrenbacli urar in očalar Maribor, gosposka ulica 26. Uradne zavitke z natisom in brez natisa, vsake velikosti priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Pozor! priporočava sovo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. — Velika iaber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. — Naj večja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic. HA DEBELO! HA DROBHOI Gopiiii* & Leskovšek* Celje* dauern ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnioni račun it 92.465. -*■ Telefon it 8. Posojila na xemljiiöa po 5% do 57»®/o brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu vloge se obrestujejo po 4*/»% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaolja vknjiženih dolgov širni stroški. z naj manj- Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. Brezplačno reševanje vseh zadev. lzwstai molitveniki so: Herg, Venec pobožnih molitev m sv. pesmi . . K 350 Rozman, Dekliške bukvice „ 3— Venec svetih pesmi- - „ 2-— Prijatelj otroški . . -40 Sv. Opravilo . . . „ 135 Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo. Trgovina tiskarne sv. Cirila a Maribora. ===== Ž II I MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Halba organista in cerkovnika je t Timenici, p: Škofji d vor blizu Celovca izpraznjena in se lahko hitro nastopi. Pogoji ugodni. Prosilci, vešči kakega rokodelstva, imajo prednost. — Župnijski urad 8v. Jurja v Timeniei. Dimil».. «wanw» Prodajo se tri obleke, smoking in sakd, vse popolnoma novo in moderno po zelo nizki ceni. Teget-hofova cesta 32. I. stopnice na desno. 241 Edina narodna trgovina čevljev Štefan Strašek, Celje priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni! 7 Kuharica in oskrbnica se sprejme v župnišču pri katerem je veliko gospodarstvo. Se mora osebno predstavo. Kje, pove npravn štvo „Straže“. Volneno blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši R» Stermecki, Celje Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20— iranko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10-—, zelo fini K 12-—. 3 Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih sveč lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaračunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem Josip Dnfek, svečar, MARIBOR. Cerkveni slikar Peter Markovič akadem. slikar v Rožekti na Koroškem X X X X X X X X X se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje eerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave eerkvä (v tem slnčajn poskrbi , in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovora in brez vse konkurence. X X X X X X 23 X Odvetnik 1 Qr. josip Leskovar uljudne naznanja, da je otroril svojo K odvetniško pisarno y Mariboru, Gosposka ulica 15. Olje Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Majnike cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! JVa debelo. Ha drobno. Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu r. :: S. Ulčar-|u Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Tia dijake najugodnejše cene. 233 Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike! od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Marna sy. Cirila ¥ Maribora. IpOOOC Restavracija )OOOC^ Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Alojz Šumenjak Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice. 226 Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M“Bureš Maribor msgs*5*" Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. (rramnfnnp ? slovenskimi ploščami, čistim in 1 OililUJUllu jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloeens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. ■ > I Dosoiiinica. t registrovana zadruga z neomejeno zavezo * Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejem«« od vsakega in se obrestujejo: navadne po 47*, proti 8 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1 julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se gjih obre-»tovaaje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilu« položnic« na razpolago (iek konto 97 078). Rental davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti pe 47*%, na vknjižbo sploh po 5*/* nn vknjižbo in poroštvo po 5 '/»•/• in »a osebni kredit po 6*/,. Nadalje Izposojajo na zastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svcgo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«. Uradne ure ro reske vedo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako robote od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih urah w apnoma hi i» plačuje denar. pojasnila se dajejo in protaje «prejemajo vsak delavnik od It. i» od 3.-5 dopoldne. 6 '•««Jllnlca Ina Žudi nn ttamučo hraallae nnblrnlnllte. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Fran Rakovič. Tak tiskarne iv. (hrib v Mariboru.