Ubožni plemenitnik
[ adškof D' Avian v Bordeauxu na Fvancoskem ni pustil nikoli kakega siro-
[maka brez pomoči od sebe, vsakpinu je pomagal, ee je le mogel. Ta nje-gova radodarnost ga je nrivedla tako daleč., da mu ni drugega preostalo, kakor še nekaj raztrganili srajc. Njegov slnga to videč in bojef. se za svojega gospodarja, stopi nekega dne k nadškofu v sobo ter mu z ganljivim glasoin reče: BPremiIostivi gospod! poznam plemenitnika, ki je tako ubo/.en, da niti poštene srajee nima." —.„Ali res?" vpraša ga nadškof, nako je res tako, pojdi in kupi mu nekoliko novih." — Sluga naglo otide, da zvnši, kar mu je nadškof ukazal, ter prinese dvanajst lepih nnvih sraje. —
,,Dobro," reče nadškof, zdaj pojdi in dajjih onemu Hbožnemif^pleinenitniku, o katerem si mi pripovedoval.* — nPremilostivi gospod nadSkof", odvrne mn sluga, Bta ubožni plemenitnik ni nilič-e drngi kakor Vi." — Nadškof D'Avian obdrži srajce, a ne dolgo, ker vže čez nekaj dnij jili dobi neki prosjak.
Pač redki so danes taki dobrotniki.                                                    Gruber