PoStnina. plačana V Leto IX.. št. $7 r_nm8o« xix_ st iil av Lfnbllana, ponedeljek 12. septembra Cena t Din Upravnifltvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon št. 3122. 8123, 3124, 8125, 8126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, fielep-burgova uL — TeL 3492 la 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Koče nova ufica X — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet14 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon St. 3122, 8128 3124. 3125 to 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej to velja po pošti prejemana Din 4^. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno« Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon BL 2455. Celje, StrossmayerJeva nI. 1. Tri. 65» Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Skupščina CIHD u Ptuju Ptuj je ob tridesetletnici žalostnih dogodkov navdušeno in svečano sprejel družhine delegate - Manifestacija narodne zavesti obmejnega prebivalstva — Vzorno soglasje narodno obrambnih delavcev ptujskega Sokola starosto dr. Šalamuna, I rambno delo uspevalo v onih letih, ko se 1 ° _ • _ ___1____• J _ _ i i Xn A notfinl O Ptuj, 11. septembra Naš Ptuj, ki je bil stalno ogrožena točka v triikotu Maribor — Celje, — Ptuj in ki je pred 30 leti doživel strašno nasilje tujcev si je danes ob 30-letnici ptujskih dogodkov nadel svečano praznično lice. Le redke so bile hiše, s katerih ni plapolala trobojka. Celo z Omiggove hiše je vihrala državna zastava. Številna poslopja so bila okrašena tudi z zelenjem in cvetjem. Narodni dom, ki je bil pred 30 leti pozorišče junaštva, je ves prenovljen za Javnosti današnjega dne. Prisrčen sprsjent delegatov Ze ob včerajšnjem prihodu delegatov CMD n vseh krajev Slovenije je Ptuj priredil gostom prisrčen sprejem. Med številnimi gosti, ki so prispeli, je bil tudi senator dr. Albert Kramcr. Ptujski kolodvor je bil ves okrašen z mlaji, na katerih so blesteli napisi: Bori se vztrajno! Ne kloni! Brez borbe ni svobode! Največ sveta otrokom sliši Slave! Prisrčno topel je bil poziv, ki ga je naslovil na delegate zastopnik ptujsike podružnice dr. Matej Senc ar, nato pa se mu je v prisrčnih besedah zahvalil družbeni prvomestnik g. inž. Mačkovšek, ki se je spominjal dogodkov pred 30 leti. Ga. Kat-juša Nagelšmidova mu j§ izročila lep šopek rož. Zaupni shod Snoči ob 20 je bil v Mladiki zaupni shod, ki so ga poleg podružničnih zastopnikov udeležili tudi častni družbeniki, pokrovitelji in obrambni skladarji ter člani družbenega vodstva. Na zaupnem shoda, ki je trajal pozno v noš, je bilo obravnavano obsežno gradivo, pripravljeno za skupščiro, in so pretresali tudi druga številna poročila narodnoobrambne vsebine. Prihod gostov Davi se je pa Ptuj predramil v krasnem tu. ki je izvabil na ulice Ptujčane že v rani uri. Več tesočglava množica se je zgrnila na kolodvoru k svečanemu sprejemu gostov, ki so prispeli z dopoldanskimi potniškimi vlaki. Ob ulicah do mestnega gledališča se je tudi zbrala množica v gostem špalirju. Po prihodu dopoldanskega potniškega vlaka je zasvirala mestna godba, k vlaku je pa stopil predsednik ptujsike moške CMD dr. Senčar in v nagovoru spominjal, kako so pred 30 leti sprejemali do-š!e goste s pljunki, palicami in psovkami. Danes pa sprejema jugoslovenski Ptuj drage Cirii-metodarje z bratskim srcem in toplimi pozdravi. Za svečan sprejem se je v ran osnih besedah zahvalil član uprave, ravnatelj dr. imon Dolar. Poudarja! je, da so bili dogodki pred 30 leti pomembni zaradi tega, da se je odporna sila našega naroda povečala in stopnjevala do vstajenja 1. 1918. Ta silni zbor množice na kolodvoru ob sprejemu je dokaz zavednos-ti našega naroda, ki s-e je hotel zbrati tudi na napovedanem današnjem tabom v Ptuju, ki sa pa žal ni mogel vršiti. Mestna godba je zaigrala himno »Hej Slovani«. Veličasten sprevod Mogočno in gromko je donela himna iz g-1 množice, ki se je potem uvrstila v im-pozanten sprevod, kakršnega Ptuj še ni videl. Slavnostni sprevod, iz katerega so se nepretrgoma čuli vzkliki kralju Petru II. in Jugoslaviji, je z državno trobojko na čelu ter mestno in gasilsko godbo krenil po Panonski ulici, Florijanskem in Minoritskem trgu mimo Narodnega doma po Vošnjako-vi, Cankarjevi in Prešernovi ulici mimo mestnega gledališča na Tyršev trg. Ves čas je množica v špalirju vzklikala Cirilmeto-iiarjem, z mnogih hiš se je pa na sprevod neprestano vsipalo cvetje. Razveseljivo je zlasti, da je bilo v sprevodu mnogo mladine, ki je po snočnjih spontanih manifestacijah po ptujskih ulicah tudi danes dajala duška svojemu toplemu redoljubnemu navdušenj. Glavna skupščina V mestnem gledališču se je v obeležju resnobnega poteka in akademskega razpravljanja o vseh aktualnih problemih pričela nato 49. redna letna skupščina CMD. Oder mestnega gledališča, ki je bil natlačeno poln delegatov in drugih gostov, je bil "V3s v zelenju. Nad odrom je bila lepa slika Nj. Vel. kralja Petra II. prav tako vsa v zelenju in ovita v narodno trobojnico. Družbeni prvomestnik inž. Mačkovšek je otvoril skupščino s toplim pozdravnim nagovorom. Pozdravil je zastopnika bana sreskega načelnika dr. Vidica, nadalje zastopnika poveljnika dravske divizijske oblasti mestnega poveljnika ptujskega majorja Markoviča, senatorja dr. Ai-berta Kra-merja. bivšega senatorja dr. Ploja, narodne poslance Prekorška, Turka in Gornjaka, ptujskega župana dr. Remca, podžupana iz Ljubljane dr. Ravni ha rja, poveljnika orož-niške čefre kapetana Bervadirja, zastopnika SSKJ dr. Vasica, zastopnika sokolske župe, predstavnika mariborske sokolske župe dr. Fornazariča in Komaca, pjedstavmika predstavnico Jugoslovenske ženske zveze go. Engelmanovo, zastopnike pragersikega Sokola, Sokola Maribora m drugih sokolskih društev, zastopnika Vodnikove družbe ravnatelja Rasta Pustoslemšika in profesorja Vrhovnika, zastopnika oblastnega odbora JS v Mariboru dr. Lipolda, zastopnika Zveze kulturnih društev Verbiča in Artnerja, potem Špindlerja za Mariborsko ZKD. dr. Murka in prof. Silo za Zvezo naprednih starešin, proi. Kolarja in Kovica za Preporodovo starešinstvo, prof. Kovači-ča za Profesorsko društvo, g. Zu/pančiča za JUU, dr. Fermevca, predsednika ptujske Čitalnice, ki slavi 75-letnico obstoja, go. Ješetovo, predsednico ženske podružnice CMD v Ptuju in druge, posebej še delegate Nanosa, go. Martelančevo za »Ženski svet«, Ludv-ika za Češko Obec iz Ljubljane m Vršiča za »Našo misel«. Petra Senika za Slovensko obrtniško društvo v Mariboru ter zastopnice Ženskega društva v Mariboru. Pozdrav Nj. Vel. kralju Po pozdravu delegatov in predstavnikov je prvomestnik inž. Mačkovšek nadaljeval: »Bliža se 201etnica nepozabnih zgodovinskih dogodkov, ko je jugoslovenska vojska pognala neprijatelja z zasedenih ozemelj in je naš narod vrgel raz sebe tuji jarem. Sadovi dvajsetletne narodne svobode so na vseh področjih neprecenljivi in se jih prav zavedamo šele iz primerjave sedanjega našega stanja z onim v nekdanjem suženjstvu. Močna država nam jamči neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslovenskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo, po kateri s poželjivimi očmi gledajo tujci. V neomajni zvestobi do prave jugoslovenske misli, ki je našo državo ustvarila, predlagam, da se odpošlje naslednja brzojavka maršalatu dvora: »Skupščinarji Cirilmetodove narodnoobrambne družbe se na svojem zborovanju v Ptuju na pragu dvajsetletnice osvobojen j a in zedinjenja v globoki vdanosti spominjajo Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma.« Prvomestnikov govor Čitanje v-danostne brsojavike so poslušali skupščinarji stoje. Svoje soglasje so izrazili z viharnimi ovacijami kralju in državi. Enako je bila z navdušenjem sprejeta pozdravna brzojavka Čsl. šolski matici v Pragi. Ko so se ovacije polegle, je prvomestnik podal svoje uvodno poročilo. Izvajal je med drugim: Poteka pa prav te dni trideset let, odkar je ob takratni glavni skupščini naše družbe v Ptuju prišlo do žalostnih dogodkov, ki so zapisani trajno v našo narodno zgodovino. Spričo barbarskih napadov na naše skupščinarje je vzkipela takrat vsa Slovenija, poklanjajoč svoje septembrske žrtve na žrtvenik, ki jih je terjala borba za svobodo. Takrat se je pričel tudi že med šir-šo javnostjo oni revolucionarni tok, ki je v veliki meri pomagal zrušiti nekdaj tako mogočno cesarstvo. Na ptujskih ulicah je takrat zlasti nastopalo odpadništvo, podžigano od nemških in nemškutarskih magnatov. Lastna kri je divjala najhuje. Letošnji prvomajski oklic družbinega vodstva pa še vedno ugotavlja, kako so nam prav v dvajsetem letu naše svobode važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še vedno ni dovolj močna. V dveh desetletjih svobode smo zanemarili fronto naše narodnostne borbe v mnenju, da mora dotedanje prostovoljno podrobno narodno delo prevzeti država. Pri tem smo pozabili, da smo država mi sami. Spet kliče Ciril Metodova družba na branik naroda vse iskrene domoljube, da se popravi, kar je zamujenega. Predvsem kliče na delo naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike in nameščence, pozivamo vse svoje in vsakogar, da navzlic težko-čam ne pozabijo na sodelovanje in podporo družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja se krči pod silnim pritiskom tuje moči. Podprite z delom in novcem družbeno akcijo. Ciril Metodova družba poziva tudi naše samouprave, da v svojem področju store vse, da se zavarujejo ob mejah naš narod. naš jezik, naša vegoja, naša zemlja, naše delo! Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na merodaj-nih mestih tiste pozornosti in razumevanja. kakor iih zaslužijo. Za našo mejo se mora že sedaj v efektivni meri postaviti celotna moč naše države. Spričo težavnega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti vseobčim narodnim koristim, da r>e trpi narodna stvar, neredko tudi odlični narodni delavci. V prvi vrsti va.bi v svoje vrste CMD našo mladino, ker ve, da je aarodno ob- je mladina idealno in nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na mejah je ogrožen naš narod, njegov jezik, njegova moč, njegova kultura! Tam potrebujemo mlade pomoči! Tudi bratom Hrvatom in Srbom velja naš poziv, kajti naša neposredna meja je ob enem tudi njihova; skupno jo moramo in hočemo braniti. V dvajsetem letu naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslovane, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! Utrdimo naše meje z uspešnim kulturnim, socialnim in gospodarskim delom!« Zlasti obširno in izčrpno je prvomestnik inž. Mačkovšek za tem obravnaval položaj Slovencev za mejo, tako v Julijski krajini kakor na Koroškem. Iz njegovih navedb je bilo razvidno, kakšne težave morajo prenašati rojaki v teh dveh pokrajinah. Pri tem je primerjal, kako se narodne manjšine v naši državi nemoteno razvijajo m napredujejo. Njihovi duhovniki se ne razganjajo, čeprav v mnogih primerih c»lo jugoslovenski državni narod ne sliši zadostno ali celo nič svoje besede v mešanih župnijah, kjer oni župni-kujejo. Ta manjšina ima v Jugoslaviji več nemškega osnovnega šolstva, kakor ga je imela v nekdanji Avstro-ogrski. Saj ga je v prostranih obdonavskih ravninah šele Jugoslavija ustvarila. Nemških učiteljev je 700. Razen tega obstoji še zasebno nemško učiteljišče. Nadalje imajo pet nemških meščanskih šol in gimnazijo. Njihove gospodarske in kreditne zadruge se nemoteno razvijajo, kakor tudi njihove zadružne zveze. Njihova gospodarska ekspanzija je tolikšna,, de še vedno kupu-jej® zemljo v dravski, savski in donavski banovini. Njihove kulturne organizacije so povsem samostojne in niti nobena oblast si ne lasti pra ice potrjevati njihove predsednike in če se ni pregrešil proti pozitivnim zakonom* so ni še od nobenega sodišča izpodrezal življenjski obstoj niti enemu Nemcu iz političnih razlogov. Njihovi listi in časopisi so številni. Pozdravi predstavnikov Po govoru prvomestnik a kiž. Mačkovška so sledili pozdravi posameznih zastopnikov. Prvi je spregovoril v pesniško zanosnih, mojstrsko oblikovanih besedah zastopnik SKJ dr. Vasič iz Novega mesta, naglašujoč tesino povezanost Sokola in CMD, ki oba zasledujeta iste cilje: blagor države je vrhovni ukaz! Prof, Kovačič rz Ptuja je v imenu Profesorskega društva v Ljubljani poudarjal, da vršijo profesorji v polni meri svojo nalogo in dolžnost, kar dokazuje današnja manifestacija. Mladina se vrača na pot, na kateri jo želimo imeti. Ga. Kranjčeva s Kozjaka se je zahvalila CMD za novo šolo, žal pa že dve leti ni piavega pouka, ker je samo en učitelj, ki ne more poučevati nad 100 učencev v 8 oddelkih. Orisala je nato še težke razmere ob meji. V imenu Preporodovih starešin je izpre-govoril dr. Kovič, ki se je spominjal vseh Preporodašev od Endlicherja do Janžeta Novaka; omenjal je obiskovanje obmejnih krajev po naši mladini in obljubil CMD vso pomoč mlade inteligence. V imenu ptujskega ženstva Je spregovorila nato ga. Ješetova, podala je kratek pregled delovanja podružnice CMD v Ptuja, ki slavi letos 30-letnico svojega plodo-nosnega delovanja. Dr. Lavoslav čermelj je spregovoril v imenu Zveze emigrantskih društev, nato ga. Engelmanova, predsednica banovinske-ga odbora Jugoslovenske ženske zveze, Dušan Verbič za Zvezo kulturnih društev, Zupančič za Jugoslovansko učiteljsko udruženje, dr. Kramberger za vse edinice Kluba koroških Slovencev, KorSič za »Doberdob« in Drnovšek za Akademsko društvo »Jugoslavijo«. Ta je omenjal tudi zamisel delovnih taborov, ki s« se uspešno izkazali, m predlagal, da bi se CMD zavzela pri me-rodajnih činiteljih za uvedbo posebnega na-rodnoobrambnega dneva in organizacijo narednoobrambnih krožkov. Tajnikovo poročilo Sledilo je pregledno in izčrpno poročile tajnika g. Grudna o delu CMD v preteklem letu in o njenem današnjem stanju. Poročilo so vsi delegati spremljali z največjo pozornostjo to ponovno glasno izražali svoje odobravanje. Tajnik je med drugim rekel: Danes zborujemo v Ptuju že četrtič. BiH smo pri vas 1. 1888., 1908., 1928. Ptuj smo si izbrali za skupščino, ker smo narodno-obrambna družba in moramo biti povsod tam, kjer je treba braniti naše naravne pravice. Zatem je obravnaval govornik 9tanje nemštva na Spodnjem Štajerskem in navajal netočne podatke in publikacije grad-čana dr. Gerharda Wernerja »Sprach- und Volikstum in der Untersteiermark. Dr. Werner p ki vi ob zaključku, da moramo razločevati pri presoji ljudskih in narodnostnih vprašanj na Sp. Štajerskem predvsem ne dve, temveo tri skupine: nemško govorečo. Vende (Windische) in Slovence (Na-tionalslowenen). Tako Vendi, kakor Slovenci se poslužujejo slovanskih narečij kot občevalnega jezika. Ti Vendi so po Wer- nerjtt v večini m vidijo v nemgtvu »vojo naravno in zgodovinsko vodstvo, zaradi česar da je smatrati S>p. Štajersko za nemško obmejno pokrajino. Govornik jc zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da te'neznanstvene konstrukcije in teorije mejijo na cinizem in da jih moramo odklanjati z vso odločnostjo, ker so krivične in nasilne. Nadalje je govornik izčrpne je obravnaval narodnostne razmere v Prekmurju, na Kočevskem m na severni meji. Iz njegovih podatkov je bilo razvidno, koliko dela je še treba v teh krajih m koliko je družba storila za prebujo teh ogroženih delov našega naroda. Zaključek skupščine Po poročilu tajnika je poročal blagajnik g. Ludvik, nato pa je dr. Ravnihar v imenu nadzorstva predlagal odboru razrešni-co. Sledile so dopolnilne volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor dr. Simon Do- lar, Ivan Kolar, Avgust Ludvik, Ivan Pre-koršek, dr. Jakob Rebrnik, Franc štrukelj, v nadzorstvo Evgen Lovšin, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, prof. Albert Sič, Jakob Zupančič, v razsodišče pa Matija Marinček, dr. Fran Lipold, inž. Pahernik, dr. Matej Senčar in dr. Janko žirovnik. Po odobritvi proračuna za leto 1939 v znesku 948.000 din je bila soglasno sprejeta obsežna resolucija, nakar je prvomestnik zaključil mogočno uspelo skupščino. Nekateri delegati so se odpeljali že a opoldanskimi vlaki, ogromna večina pa jih je ostala še v Ptuju. Velika in prisrčna ljudska veselica je družila nje in domačine iz Ptuja in okolice v tovarištvu in prijateljstvu, tako da so le prehitro prišle večerne ure. ko so vlaki goste zopet odpeljali na njihove domove. Krasna dneva Ce-ril-Metodove skupščine pa bosta ostala v najlepšem spominu ne le skupščinarjem, temveč tudi Ptuičani. ki so se ob tej priliki najlepše revanžirali za dogodke pred 30 leti. Odmev Beneševega govora Vsa miroljubna evropska javnost pozdravlja modre izjave čsl. prezidenta kot nov dokaz miroljubnosti in spravljivosti Pariz, 11. septembra, br. Sobotni govor prezidenta češkoslovaške republike dr. Be-neša, ki je obrazložil smernice češkoslovaške vlade za reševanje narodnostnega problema in naslovil na vse prebivalstvo republike apel, naj ohrani povsod red in mir v prepričanju, da se ne bo zgodilo ničesar, kar bi ogrožalo demokratični ustroj države in njeno neodvisnost in enotnost, je naletel na silen odmev po vsem svetu. Vsa evropska javnost je pozdravila trezne in državniške besede prezidenta Beneša kot važen prispevek za ohranitev miru in kot element zaupanja v mirno bodočnost. S posebnim zadovoljstvom so sprejeli izjave prezidenta dr. Beneša v Parizu in Londonu, ker vidijo v tem samo nov prepričevalen dokaz miroljubnosti češkoslovaške in njene odkritosrčne želje po mirni ureditvi vseh problemov in sporov. V Londonu naglašajo, da je bil državniški nastop prezidenta dr. Beneša posebno dobrodošel v trenutku, ko se z druge strani slišijo samo ostri govori, ki so neprimerni za po- mirjenje duhov. Z napetostjo pričakujejo odmev Beneševega govora v Nemčiji in odgovor, ki ga bo dal jutri kancelar Hitler. Madžarski politični krogi odobravajo miren nastop dr. Beneša in izražajo upanje, da se bodo obljube v pogledu enakopravnosti vseh narodnosti tudi praktično izvedle. Italijanski listi prinašajo govor prezidenta dr. Beneša skoraj v celoti in podčr-tavajo dobro voljo češkoslovaške. Pri tem ugotavljajo, da je češkoslovaška vlada v veliki meri sprejela zahteve, ki jih je postavil Konrad Henlein in izražajo upanje, da bodo pogajanja, kj se bodo pričela ta teden med zastopniki vlade in sudetsko-nemške stranke dovedla do sporazuma. Nemški tisk ne pripisuje posebne važnosti včerajšnjim izjavam dr. Beneša. Večina listov objavlja o tem govoru zelo kratka poročila, dolga komaj nekaj vrst. »Deutsche Allgemeine Zeitung« smatra, da sudetski Nemci ne bodo upoštevali besed dr. Beneša o češkoslovaški domovini. Nov val incidentov Neposredno po govoru prezidenta dr. Beneša so henleinovci organiziran izzivalne demonstracije, hoteč izzvati nemire, kar se jim pa ni posrečilo Praga, U. sept. h. Kakor v odgovor na včerajšnji apel prezidenta republike so organizirali henleinovci v pretekli noči in današnjo nedeljo na vseh koncih in krajih celo vrsto izzivalnih incidentov. Na vse mogoče načine so skušali izzvati izgrede in nemire v očividnem namenu, da bi na ta način razblinili silen vtrs. ki g« je napravil na vso evropsko javnost miroljubni apel prezidenta dr. Beneša. Češkoslovaški nacionalni Ln demokratični elementi pa niso nasedli tem provokacijam, marveč so sledili pozivu državnega poglavarja in mirno dopustili. da so Nemci razgrajali. Tudi oblasti so postopale zelo previdno in strogo objektivno tako da se ie ves načrt henleinovcev do kraja izjalovil. Praga. 11. sept. h V Mohelnioah so sinoči henleinovci neposredno po govoru prezidenta republike organizirali demonstracije velikega 6tila. V to svrho so pripeljali na avtomobilih, avtobusih, motorjih in drugih voeilih iz širše okolice v Mohelnice okrog 3000 svojih pristašev, ki so nastopali skrajno izzivalno. prepevali nemško državno himno in razne nacistične pesmi. Kjerkoli so se po;avili policijski organi, ali kaki drugi predstavniki državnih oblasti, so jih napadli s palicami in kamenjem. Več policijskih stražnikov je bilo ranjenih. Policija namenoma ni intervenirala, čeravno so henleinovci Fazsfajali pozno v noč. Ko so naposled uvideli, da ne bodo dosegli svojega namena, so se na dano povelje svojih voditeljev naglo razbežali na vse strani. * Praga, 11. septembra. A A. Snoči okoli 19. je skupina okoli 400 ljudi naredila sprevod v Teplicah in je prepevala »Deutech-land iiber Alles* in »Horst \Vessel Lied«. Kmalu se je število ljud' povzpelo na 2.000. Poskušali so manifestirati pred oblastno upravo, a jim je policija to preprečila. Zatem je množica odšla na glavni trg, kjer se je na zahtevo sudetsko-nemškega poslanca Cipeliusa razšla brez vsakega incidenta. Jablonec, 11. septembra. A A. Včeraj popoldne okoli 17. se je zbrala večja množi- ca ljudi, kakih 2.000, pred kmoglediščeoB Metropolo, ki je bilo zaprto po sklepu oblasti. Množica je zahtevala, da kino odpro. Policija je zaprla ulice. Demonstranti pa so začeli metati kamenje na policijou Do večjih incidentov ni prišlo, ker se je množica ljudstva na poziv nekega veljaka sudetsko-nemške stranke razšla na domove. Razburjenje prebivalstva se je pozneje še bolj povečalo. Berlin, 11. septembra AA. Iz Prage poročajo, da je tam velika skupina Nemcev manifestirala proti temu, da so zaprli kinematograf, katerega lastniki so Nemci. Poročilo pravi, da je policija razgnala manife-stante in da je bilo ob tej priliki ranjenih 20 ljudi. Brno, 11. septembra. AA. V petek zjutraj je gozdar Peikert lovil zajce v gozdu Lafatice. Po nesrečnem naključju je Peikert s svojim strelom zadel nekega Franca Maxa, ki je bil skrit za grmovjem. Ma-xa so prenesli v bolnišnico v Brno, kjer so ugotovili, da je njegova rana lažjega značaja. Max trdi, da ga je gozdar namenoma ranil in da mu je v nemščini zaklical, da ga bo ubil, ker se ga hoče iznebiti. Ugotovili pa so, da Peikert niti ne zna nemško. Preiskava je tudi ugotovila, da je bil Max že večkrat kaznovan. Rezultati preiskave ao pokazali, da gre za nesrečno naključje. Praga, 11. septembra. A A. Član sudetsko-nemške stranke Hahn je prišel snoči na policijo v Ribaru pri Karlovih Varih, kjer se je pritožil, da so ga napadli člani socialdemokratske stranke. Hahn se je obnašal že na policiji zelo izzivalno. Pred policijo se je zbralo medtem okoli 600 ljudi. Ravnatelj policije iz Karlovih Varov, ki je prišel na ta kraj, je pozval člana Henleinove stranke Hendika, ki je tudi precej vplivna osebnost, naj doseže pri množici, da se raz-ide. Ko se množica na njegov poziv ni hotela raziti, jo je policija razgnala, pri tem pa ni rabila palic. Manifestanti so zater' razbili s kamenjem nekaj oken. V pričakovanju odgovora kancelarja Hitlerja Angleški poslanik se dosedaj še ni sestal s Hitlerjem — Pariški listi kažejo enako hladnokrvnost v sedanjem mednarodnem položaju, pa bodisi, da so pesimistično ali optimistično razpoloženi. »Petit Parisien« piše: Govor češkoslovaškega predsednika dr. BeneSa je pokazal, da se češkoslovaška popolnoma zaveda svojih odgovornosti nasproti Evropi tudi glede pravične rešitve narodnostnega vprašanja. Ta govor je bil velikega pomena za splošni evropski mir. Nasprotno pa Goringov govor nI vseboval nikake končne to nespremenljive odločitve. V ostalem pa je treba počakati na stalifiče, ki ga bo zavzel Hitler sam. »Oeuvre« pravi: Vsa pozornost je zdaj obrnjena na govor, ki ga bo imel Hitler v ponedeljek. Bivši predsednik vlade Blum piše v svojem glasilu socialistične stranke, da morda vodilne osebnosti v Nemčiji niso dobro razumele govorov, ki sta jih imela predsednik angleška vlade Chamberlain in finančni minister sir John Simon. Nadaljevanje na 2. strani Ponedeljek, 32. IX. 1938 Solidarnost čehoslovakov Preko noči so iigltiile vse razlike In vsi politični in Praga, II. sept h. Popolnoma v smisla včerajšnjega apela prezidenta republike ln v znak popolne narodne sloge, ki dokazuje globoko nacionalno zavest Čehoslovakov, so preko noči izginile vse razlike in strankarski spori. Težko je najti primer tolike solidarnosti, kakor so jo pokazali Cehoslovaki v teh težkih trenutkih svoje domovine. Ta solidarnost se ne kaže samo pri skupnih manifestacijah, marveč tudi v tisku. Tako n. pr. objavlja današnje »Ceske Slovo«, glasilo češkoslovaških narodnih socialistov uvodnik, ki ga je napi- sal msgr. Stašek, voditelj ljudske stranke. »Lidove Novini« objavljajo uvodnik dr. Rašina, sina ministra Rašina, pristaša bivše narodne demokratske stranke. »Lidovi listi«, glasilo slovaške ljudske stranke, objavljajo uvodnik dr. Jaroslava Stranskega, ki je socialist »Slovenski Hlas«, ki velja za glasilo predsednika vlade dr. Hodže, pa objavlja izjavo sedanjega predsednika slovaške ljudske stranke Tisa, ki odločno zavrača domnevo, da bi delala slovaška ljudska stranka pod_enim klobukom s Henleinom. Amerika na stran! Anglije in Francije London, 11. septembra. AA. V dobro poučenih krogih so snoči izjavljali, da je angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson za časa svojega obiska v Niirn-bergu imel priliko, da se sestane z nemškimi vodilnimi osebnostmi, ki so zbrane v Niirnbergu, a da ni prišel niti skušal priti v stik s Hitlerjem, razen na sestanku, ki ga je imel iz vljudnosti za časa diplomatskega sprejema. Ne mislijo, da je prišlo ob tej priliki do razgovorov, ki ne bi imeli splošnega značaja Ni dvoma, da je Henderson sporočil v podrobnostih stališče angleške vlade tja, kamor je bilo potrebno. Kakor poroča Reuter, ne bo storjen od strani angleške vlade pri nemški vladi ni-kak nov korak, razen v primeru, da nastanejo kakšne posebne razmere. Rim, 11. septembra. AA. češkoslovaški poslanik v Rimu je obiskal snoči zunanje ministrstvo. Prevladuje prepričanje, da je želel dati italijanski vladi gotova obvestila češkoslovaške vlade v zvezi s sudetsko-Jiemškimi vprašanji. V odsotnosti gTofa Člana se je češkoslovaški diplomatski zastopnik razgovarjal s šefom kabineta zunanje-nj?ga ministra. Noyon, 11. sept. AA. (Havas) Danes je bilo tu svečano odkritje spomenika senatorju in predsedniku občine mesta Novon, Ernestu Noelu, narodnemu mučeniku iz dobe svetovne vojne. Na tej svečanosti je imel govor notranji minister Albert Sar-raut. V svojem govoru je poudaril, da Francozinje in Francozi ne poznajo nikakih nemožnosti, ko vedo, da je država ze-dinjena v prepričanju in volji, da služi veličini in varnosti Francije. Ce bi jutri udarila ura nevarnosti, bi bila Francija takoj soglasna, kakor je bila vedno, kadar ji je pretila nevarnost od zunaj. V tem naj se nihče ne vara V primeru nevarnosti znajo Francozi doprinesti največje žrtve, ki jih od njih zahteva domovina. Sedanji čas zahteva, da se vsi Francozi tesno združijo, bolj tesno kakor kdajkoli okoli vlade narodne obrambe. Francozi so v polni meri doumeli politiko vlade. Francoski narod je tudi v najnovejšem času pokazal, da je v popolni meri gospodar svojih živcev ter je ohranil mir in hladnokrvnost. Francija računa s tem, da se bodo vse sile modrosti in razuma zbrale okoli nje z namenom, da se ohrani mir. V nadaljevanju svojega govora je Sar-raut spomnil posebno še na besede lorda Kalifaxa o solidarnosti Francije in Anglije Oba velika naroda sovražita vojno in ne poznata strahu. Prav tako sta pnpravljena lojalno pomagati vsem državam brez ozira na njihov režim, če se bo pokazala potreba. Sarraut je poudaril tudi izjavo ameriškega veleposlanika o simpatijah, s katerimi Roosevelt in Hull sprem- Pari«, 11. septembra, b. »Tempsc objavlja zanimive podrobnosti svojega poročevalca o razpoloženju v Niirnbergu. Hitler je v sredo povabil vse tuje diplomate, ki so prišli v Niirnberg, na čajanko, na kateri ga je v imenu diplomatskega zbora pozdravil francoski poslanik Poncet. Hitler se je dolgo zadržal z vsemi diplomati, vendar je ž njimi govoril o vremenu in se ves čas niti z najmanjšo aluzijo ni dotaknil mednarodnega položaja. Opaziti je bilo njegovo uljudnost nasproti angleškemu poslaniku Heni.rsonu Keniednova navzočnost v Niirnbergu vabuja veliko pozornest. Henlein se izogib-lje slehernemu podajanju izjav s Hitlerjem in Ribbentropom govori pa se tu, da so vsi trije že proučili četrti načrt praške vlade in ga sklenili odbiti, kar glede na dosedanje izjave ne preseneča preve č, sai so sudetski Nemci že večkrat dali razumeti, da smatrajo svoje karlo-varske zahtev? šele za minimum in izhodišče nadaljnjih zahtev mednarodnega značaja. Veliko se tu ugiblje o usodi novega predloga češkoslovaške vlade. V tem pogledu krožijo najrazličnejše domneve. Zdi se. da gre nemška taktika za tem, da sproti večajo svoj3 zahteve, kolikor večje so čsl. koncesije. Toda vprašanje je, kako daleč bo ta igra še mogoča. Na to vprašanje trenutno še ni mogoče odgovoriti. Ako se je Nemčija glede novega praškega predloga zares že odločila, potem bodo morebitna nova pogajanja imela samo zavlačeval™ namen, dokler ne bi nastopil pričakovani trenutek. V ostalem so vsi tu v Niirnbergu zelo rezervirani in nehote ima opazovalec vtis, da se vsd zavedajo nekega smotra, ki ga nihče ne sme izdati. V diplomatskih krogih sodijo, da so su-derski Nemci samo zato prekinili pogajanja z vlado, ker niso heteli tvegati zavrnitve novega predloga praška vlade, da se ne bi postavili v slabo luč nasproti svetovnemu javnemu mnenju. Incident v Moravski Os: ravi jim je služil kot nalašč za pretvezo, ki jih je rešila iz zagate ... Ni Fakif Slii govori •.. »Napišite kaj veselega z velese jma...« tako se je glasila zapoved v redakciji. Dolgo stojim naslonjena na rdečo ograjo in gledam ljudi in njihove sence. ki plešejo po drevoredu med paviljoni. Vrtiljak in tobogan in avtomobili, račke in deklica brez glave, luči in prodajalec bureka. ki je zaspal ob svoji mizi, tedaj začutim tisto veliko, pritajeno, po tleh se plazeče — željo po smehu. Čutim, kako se me dotika tisoč nevidnih rok in slišim tisočero množico, kako nevidna šepeče na moje uho: Napiši nekaj veselega! ... Nekaj veseeeee.... Hodim za gručami ljudi, mladih in starih, brezskrbnih in onih, ki so prišli, da bi za trenutek pozabili dolgočasno vsakdanjost, in nihče ne vidi, kako skrivaj zapisujem na košček papirja besede, ki jih uja-mem od pogovorov, ali vtiske bežnih slik, za katerimi stika moje občutljivo oko. Oprostite, ali se nisem zmotila? Ne — z uporno vztrajnostjo isti glas ponavlja: »Če se hočete od srca nasmejati, morate tukaj notri pridet...« Dva dinarja prosim! Danes se tudi smeh že prodaja. Dobite ga v paviljonu, nad katerim vam velike črne in rdeče črke povedo tole: Eoropejac — prva noč u New Yorkur Danes plenarna šefa angleške vlade London, UL sepC. br. Ministrski predsednik Chamteriain, mnenji minister lord Ha-Uiax, finančni minister Simon ln notranji minister Hoare, eo imeli danes dopoldne zopet dolgo konferenco v Downjng Streetn. Na tej konferenci so proučevali najnovejša poročila iz Prage in Berlina ter pripravili gradivo za jutrišnjo plenarno eeoo angleške vlade. Vojaški sporazum Anglije in Francije Pariz, 11. septembra. Havas poroča, da je prišlo med Parizom In Londonom do popolnega sporarasna med vojaškimi strokovnjaki Francije ln Anglije, ki Je bH predviden po dogovoru meseca marca 1936. Predsednik vlade Daladier je včeraj v zvezi s tem sprejel generalisima Gamelina. ljata razvoj dogodkov na Francoskem. Simpatije Amerike ne pomenijo pomoč v vojni, pač pa pomoč za ohranitev miru. Z milijona vojakov v pripravljenosti Pariz, 11. sept. h. Kljub največji tajnosti, ki jo varujejo o gibanju francoske vojske, zatrjujejo dobro poučeni opazovalci, da se mobilizacija rezervistov pospešeno nadaljuje. Po splošno sodbi ima Francija danes pod orožjem že 2 milijona vojakov. Maginotova linija je popolnoma zasedena, z vso naglico pa utrjujejo v nadaljevanju Maginotijeve linije mejo v odseku proti Baslu, ki je bila dosedaj docela nezavarovana. Atlantska in sredozemska vojna mornarica sta že v polni pripravljenosti ter vsak čas pripravljeni, da takoj stopita v akcijo. Nemške priprave na češkoslovaški meji London, 11. sept. o. »Evening Standard« in »Daily News« poročata soglasno, da je na nemški meji proti Češkoslovaški pripravljenih že 200.000 vojakov. Prav tako so na meji zbrane ogromne količine vojnih potrebščin. Pripravljeno je tudi težko topništvo in veliko število motoriziranih oddelkov. V dunajskem parku pri botani-škem vrtu grade ogromno letališče, ki bo glavno oporišče za nemško letalstvo pri operacijah proti vzhodu. Pri zadnjih letalskih manevrih so se letalci vežbali predvsem v bombardiranju utrdb. izključeno, da bodo sedaj pred obnovo pogajanj z vlado zahtevali, da se vse češkoslovaške policijske čete umaknejo s su-detskega ozemlja in da se njim samim poveri skrb za javno varnost. Navzlic pozornosti, ki jo obračajo nase razne kongresne svečanosti, se sme reči, da prevladuje v Niirnbergu zaskrbljenost, kajti nikjer ni opaziti znakov, ki bi napovedovali kompromis. Poljska nevtralna London, 11. septembra, b. Poljski poslanik v Londonu Raczjnski se je včeraj z letalom vrnil iz Varšave, da informira angleške odgovorne kroge o poljskem stališču. Prvotno je bil določen razgovor lorda Halifaxa z Beckom med ženevskim zasedanjem, ker pa sta oba zaradi zaostritve položaja odložila svoj odhod v ženevo, je poljski zunanji minister sklenil takoj odpo-slati v London poslanika Raczynskega, da namesto njega sporoči Halifaxu stališče, ki ga trenutno zastopa Poljska. Kakor znano, je Foreign office ponovno zaprosil poljsko vlado, da pojasni svoje stališče, ker pripisuje angleška vlada poljski odločitvi za primer kakega konflikta v srednji Evropi veliko važnost. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje po današnjem razgovoru poslanika Raczynskega s Halifa-xom mnenje, da je Poljska uradno obvestila London in Pariz, da bo v sudetskem sporu ohranila popolno nevtralnost, ki najbolj odgovarja njenemu sedanjemu položaju. Obletnica smrti dr. Masaryka Praga, 11. sept. AA. (CTK) Češkoslovaška vlada je sklenila, da se 14. septembra, na dan obletnice smrti predsednika osvoboditelja Masaryka na vseh državnih ustanovah razobesijo zastave na pol droga. Predsednik republike, vlada in parlament bodo položili na grob pokojnega Ma-saryka v Lanyh vence. Počakam, da se pred paviljonom zbere več smehaželjnih prijateljev. Potem previdno stopam za njimi in pazim, da mi ne uide nič, kar bi si bilo vredno zapomniti. Stene New Yorka so obložene z ogledati in iz njih se vam zasmeje vaš lastni spačeni obraz. Ali se vam ni zdelo, da nam je vsaj eno izmed vseh teh konkavnih in konveksnih ogledal pokazalo našo pravo podobo? Morda je bila to prav ona, pred katero smo se za trenutek prenehali smejati, se čisto nalahno zgrozili in naglo stopili mimo. ne da bi si upali smelo pogledati v obraz? Moram odkrito povedati, da so ljudje danes precej otopeli. Le pri najsmešnejših podobah so se nasmihali, o pravem smehu pa niti govora! Takrat so udarili na moje uho neke čudne besede, podobne čarobnemu zagovoru. Nemudoma so moje oči poiskale člon^eka, ki je stal v pisani orientalski obleki na vzvišenem prostoru, in prav takrat govoril fantu ob svojih nogah: »On bude dobar copatr!« Fakir Sidi! Tisto plazeče se, smeha željno, je zdaj stopilo iz vseh senc in leglo na obraz slehernega gledalca. Kakor kralj je stal na svojem primitivnem odru fakir Sidi, kajti v njegovih rokah je bila ona čarodejna pal- London. ti. sept h. Po celodnevnih posvetovanjih ministrov in diplomatov, se je snoči ponovno sestai ožji kabinet k seji, ki je trajala do polnoči. Zunanji minister lord Halifa* je imel pred tem dolg razgovor z ameriškim poslanikom Kenedyem. Ministasiki predsednik Chamberlain js v teku dneva sprejel oba voditelja opozicije Winstona Churchilla in majorja Atlee-ja. Iz krogov ameriškega poslaništva se do-znava, da je ameriški poslanik Kenedy sporočil ministrskemu predsedniku Chamber-lainu in zunanjemu ministru lordu Halifaxu odgovor wasihingtonske vlade na nekatera vprašanja, ki jih je stavila angieška vlada o možnih posledicah ameriškega zakona o nevtralnosti za primer evropskega konflikta. Zatrjuje se, da je odgovor ameriške vlade o stališču Zedinjenih držav za primer Obsedno stanje v čilu Santiago de Chile, 11. septembra. A A. Skupščina je izglasovala široka pooblastila predsedniku republike in odobrila, da se v vsej državi Cbile proglasi obsedno stanje za dobo 4 mesecev. Ti izredni ukrepi bo d) razveljavljeni za časa predsedniških volitev, to ie od 10, do 30. oktobra. Politična javnost trdi, da v vsej državi vlada mir. S španskih bojišč Sal&manca. 11. septembra. AA. Republikansko vrhovno poveljstvo poroča, da so republikanci odbili nacionalistične napade na bojišču pri Ebru in sicer na odseku Ca-vajosa in na valencijskem bojišču V hribih Lavan de la Tiore se je republikancem posrečilo zboljšati svoje postojanke. Sovražnik je poskušal z nekaj protinapadi, a eo bili vsi zaman. Nova japonska ofenziva Tokio, 11. septembra. AA. Iz Liuana, slavnega mesta severno kitajske province Anhuej, poročajo, da so Japonci danes ob 13. začeli z novo silno ofenzivo. Japonske čete prodirajo ob zahoini obali reke Si in so zdaj 800 m oddaljene od hriba Vueing, zahodno od Liuana. Po vesteh agencije Do-mej so Japonci zavzeli čenčufu in Tajkan v provinci Honan. Po vesteh agencije Central News so kitajske čete obdržale postojanke vzdolž železniške proee Nangčang Kjangju kljub srditim japonskim napadom. Na odseku Juičang so Kitajci prešli v ofenzivo in razgnali japonske oddelke. konflikta ▼ Srednji Evropi »eio zadovoljiv. Po današnjem posvetovanju na stanovanju ministrskega predsednika Chamberlai-na, ki so se ga udeležili poleg zunanjega ministra tudi notranji minister Hoare, finančni minister Simon in vodilni uradniki zunanjega ministrstva, je bil izdan naslednji komunike: Glede vesti, ki so razširjene o sklepih vlade, se ugotavlja, da so te vesti netočne. Zunanje ministrstvo tudi de-mantira vesti, da bi bil dobil angleški poslanik v Berlinu Henderson kaka nova navodila. Te vesti so »e razširile sicer snoči iz vladnih krogov, vendar pa danes opozarjajo na to, da angleška vlada še v nobenem pogledu ni sprejela kakih definitiv-nih sklepov, marveč si je obranila svobodne roke, da lahko vsak čas izda ukrepe, ki bi jih narekoval razvoj položaja. Predsednik vlade v Nikšiču Nkšič, 11. sept. AA. Danes dopoldne ob 11.30 se je pripeljal v Nikšič predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu ministrov Stošoviča, dr. Kreka in Ma-garaševiča. Pri sprejemu ga je med drugimi pozdravil stari bojevnik, ki se je udeleževal leta 1877. bojev pri obleganju Nikšiča. Dr. Stojadinovič je nato priso-stoval službi božji za borce, ki so padli v bojih leta 1377. Po končanem opravilu je imel govor tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki se je spominjal 20-letnice osvobojenja Nikšiča. Ruždi Aras v Beogradu Beograd, 11. sept. p. Nocoj je potoval skozi Beograd na pot; v Ženevo turški zunanji minister Rudži Aras. Na kolodvoru so ga pozdravili pomočnik zunanjega ministra g. Andrič ter turški, rumunsiki in grški poslanik. V razgovoru z novinarji je Rudži Aras naglasil, da razpolaga v sedanjih razburkanih časih Balkan i veznim orožjem, a to je optimizem, 6 katerim gleda v bodočnost. Bonnet odpotoval v ženevo Ženeva, 11. sept. AA. (Havas) Zunanji minister Bonnet je prispel danes dopoldne v Ženevo v spremstvu pomočnika šefa svojega kabineta Senta in člana francoske delegacije Grumbacha. Minister Bonnet bo stopil v Ženevi v stik z zunanjimi ministri, ki se zdaj mude v Ženevi. Danes se je že sestal z Litvinovim in rumunskim zunanjim ministrom Petrescom Come-nom. Bonnet se bo vrnil v najkrajšem času v Pariz. Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB — LJUBLJANA Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD — MARIBOR Mariborska mala kronika Maribor, 11. septembra Današnja nedelja je v Mariboru potekla mirno, brez senzacij. Nacionalnozavedni Mariborčani so popoldne pohiteli na Poti rež je, kjer se je na letnem telovadišču pobreškega Sokola vršil telovadni nastop z razvitjem naraščajskega prapora. K prireditvi so prispela vsa mariborska sokolska društva, ki so v svečanem sprevodu krenila izpred Narodnega doma na Po-brežje. Mnogo Mariborčanov se je odpeljalo v Ptuj, kjer je bila spominska svečanost na dogodke pred 30 leti. Popoldne pa je velika množica Mariborčanov pohitela na vznožje Pohorja, kjer se je na novi pohorski cesti vršila velika mednarodna motoci-klistična dirka. V Narodnem domu so se verniki narodne slarokatoliške cerkve poslovili od odhajajočega župnika g. Franja Šegule. Kako priljubljen je g. Šegula, je izpričalo število navzočih, ki so do zadnjega kotička napolnili molilnico v gornji dvorani Narodnega doma. P« ma5"' je biLa v restavracijskih prostorih Narodnega doma prisrčna odhodnica. V imenu vernikov se je v izbranih besedah poslovil od odhajajočega predsednik starokatoliške cerkvene občine g Franjo Čoš z obljubo, da bodo vsii pripadniki tudi v času njegove odsotnosti ostali zvesti svoji narodni cerkvi. Odhajajoči se je nato toplo zahvalil za lepe poslovilne besede ter apeliral na navzočne, da ohranijo zvestcfco tudi v nadalje, dokler se spet ne vrne med nje. Mala učenka Ljubica se je g. Šegula s primerno deklamacijo in šopkom rdečih nageljnov poklonila kot svojemu katehetu, nato pa je g. Reja orisal razvoj starokatoliške cerkvene občine in zasluge odhajajočega. Is to t ako prisrčna je bila poslovilna beseda g. Zupančiča, ki je izrazil upanje, da se bo odhajajoči, ki je po službeni potrebi premeščen v Baska, kaj kmalu vrnil v Maribor. Ob zaključku prisrčne odhodnice se je zahvalil za lepe poslovilne besede in za vse dokaze ljubezni odhajajoči g. Šegula. V zadnjem trenutku rešen Ljubljana, ti. septembra. Danes popoldne se je kljub hladni vodi kopal v Savi na Črnučah blizu Pustov3 vile Ljubljančan Franc Podbevšek. Menda ni znal plavati, ali kaj, da je nenadno izginil pod vodo. Ker so ljudie opazili nesrečo, so ga hitro potegnili iz vod? in ga med tem, ko so poklicali reševalce, poizkusili obuditi k življenju z umetnim dihanjem. Bil pa je ves trud zaman. Sele, ko so prispeli reševalci in se poslužili modernega dihalnega aparata s kisikom, se je utopljenec začel buditi in bljuvati vodo. Prepeljali so ga v bolnišnico in je že izven nevarnosti. Naše gledališče DRAMA Začetek dramske sezone v čtrtek 22. septembra. Prva predstava v drami bo 22. septembra. Vprizorila se bo drama »Car Fjodor« v režiji Cirila Debevea. V soboto 24. t m. pa bo vprizorjena izvirna Finžgarjeva drama »Veriga« v režiji Milana Skrbinška. Tretja dramska predstava bo zanimiva drama »žene na Niskavuoriju«. Premiera tega dela bo v torek 27. t. m. Režijo ima Bratko Kreft. Takoj nato se bosta vpri-zorili dve Molierjevi deli v režiji prof. Ost-pa šesta. Peta novost v letošnji sezoni pa bo spet izvirno delo in sicer Cajnkarjev »Potopljeni svet« v režiji Cirila Debevea. OPGBA Sobota, 17. septembra: Aida, Izven. V operi se bo tekočega tedna pela v delno novi zasedbi Verdijeva opera »Aidac, Nato ostane opera do konca t. m. zaprta, ker bodo postavljali popolnoma nove stole v parterju. Otvoritev redne operne sezone bo v soboto 1. oktobra, * Od danes naprej so na razpolago vsenl interesentom vsi prosti sedeži za razpisane abonmrje: premierski, red Sreda in Četrtek in abonmaja A. in B.. Do sobote namreč so bili še lanskim abonentom rezervirani njihovi lanski sedeži. Vse prijatelje narodnega gledališča, prosimo in vabimo, da se v velikem številu prijavijo kot stalni posetniki narodnega gledališča in podpišejo abonma za sezono 1938-39. Pozivamo tudi lastnike večjih trgovinskih in industrijskih podjetij, da popišejo abonma in ga dado na razpolago onim svojim nameščencem, katerim ni mogoče prijaviti se za abonma, če se abonira podjetje na ložo, ustreže lahko v teku meseca 20 svojim nameščencem in jim omogoči vsaj enkrat nai mesec poset gledališča. Ta usluga bi «?ta-la podjetje 280 do 300 din na mesec. S tem bi podjetje prav gotovo zelo ustreglo svojim ljudem. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno od 10. do 12. in od 15. dO 17. v veži dramskega gledališča do sobote 17. t. m. popoldne. Pot stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Tragedija prevaranega dekleta Zagoneten samomor v viški opekarni Ljubljana, 11. septembra V noči na danes se je odigrala v opekarni na Viču tragedija mladega dekleta, ki je še nejasna, ker je žrtev izdihnila. V opekarni pri pečeh so našli namreč ponoči neznano dekle skoro v zadnjih izdihljajih. Vsi znaki so kazali, da se je zastrupila. Na pomoč poklicani reševalci so jo naglo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, vendar je bila vsa pomoč zaman in Je nesrečnica nekaj minut zatem izdihnila. Kolikor se je dognalo se je nesrečnica pisala Milka Kovačeva. Po rodu je bila iz Žalca. Štela je kakšnih 25 let. Prišla je včeraj ba.;e fe Dalmacije, kjer je bila v službi, da bi obiskala svojega ženina, ki se je izdajal za opekarniškega ravnatelja, kar pa ni bil. Ugotovitev, da jo je njen ženin prevaral in da sploh ni imel namena poročiti se z njo, je dovedla dekle po strupu. Kakšen strup je vzela, zdravniki menda niso moeli dosrnati. Govori se tudi, da eo sleparskega ženina že prijeli tn zaprli. čica, ki ima moč, izvabiti ljudem resničen, iz srca izvirajoč smeh. Izza fakirjevc glave so blestele velike reklame za rogaško kiselo vodo, plakat akademije Scene mladih, in nekaj velikih napisov »Bata čevlji«... Fakir pa je držal v roki drouno jajce in spraševal svojo publiko: Št a imam ovde, cen j. gospoda?« »Jajce!« je cen j. gospoda zavpita kakor iz enega grla. Fakir pa se je hudomušno nasmehnil in razložil: V Bosnija tudi ima edno jajce.« Potem je pokazal publiki navadno pločevinasto škatlo: »Evo, cen j. gospoda, tukaj imam cauber-aparat jugoslovenskega proizvoda.« Fakir Sidi je dobro naštudiral svoj program. še bolje pa je preštudiral psiho svoje publike. Ko je požiral ogenj tn si cele sable potiskal v grlo, je bil deležen sočutja mnogih dam. Gremo, gremo, gremo! — Vabijo vas na vrtiljak, na tobogan in v New York. Vožnja je čisto poceni. A vzbuja občutke, da ste se res odtrgali od moreče vsakdanjosti in poleteti na drugi svet. In kakor veliki čarovnik stoji visoko nad vami fakir Sidi, stega svojo čarodejno palico v zrak in ponavlja tajinstveni zagovor: » ... šel demu šeldemari... panoptikum džebadi bio...« Huda poškodba dečka Ljubljana, 11. septembra. Pozno popoldne so bili poklicani reševalci v Kolizejsko ulico 16. kjer se je na vrtu hudo poškodoval 11 letni Sto jan Vojko, sinko orožniškega kapetana v pokoju. Deček se je igral okoli vrtnih oken za tople grede in se mu je takšno okno vdrlo, da se je močno porezal po nogah. Prepeljan je bil v bolnišnico. Razstava slik in erafike bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu je odprta nepoklicno eamo še v ponedeljek, torek in sredo. MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! češkoslovaški femeljski trg Zatec, 11. sept Češki odbor žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je obiranje hmelja končano. Povpraševanje je bilo pretekli teden predvsem za gladko zeleno blago, ki je doseglo ceno 1075 Kč za 50 kg. Ker takega hmelja ni mnogo, so imetniki gladko-zelenega blaga pri prodaji rezervirani. Povpraševanje se je razširilo tudi na hmelj dobre srednje kakovosti. Ponekod kupujejo tudi hmelj slabše kakovosti po nižjih cenah. V splošnem se cene gibljejo med 800—1075 Kč, v nekaterih predelih pa se slabo blago kupuje tudi pod ceno 800 Kč. Nakupovanje še ni doseglo normalen obseg. Vsekakor pa je bilo v minulem tednu živahnejše nego prejšnji teden. Doslej je po cenitvah prodanih preko 20.000 starih stotov. V renomiranih predelih so hmeljarji prodali že eno tretjino, ponekod pa tudi že polovico pridelka. Nakupuje se hmelj skoro le za račun inozemskih kupcev. Domače pivovarne so šele pričele z nakupom; zaenkrat ne kupujejo večjih količin in ponujajo nižje cene kakor inozemski kupci. V predelih z nacionalno mešanim prebivalstvom so češki hmeljarji oškodovani zaradi nekakega bojkota, ker nudijo kupci češkim hmeljarjem nižje cene. Nemška sekcija hmeljarskega združenja pa poroča, da je povpraševanje zlasti ra zeleni hmelj Telo živahno. Pri čvrsti tendenci se plačuje za izbrano blago 1050 do 1075 Kč, za prvovrstno 1000—1050 in za dobro srednje blago 900—1000 Kč za 50 kg. Francija je složna in pripravljena »Tempsove« informacije iz Niirnberga tekmi tz IT. feola v Toča golov v Zagrebu SK Ljubljana je včeraj proti Gradjanskemu dobila Sest golov in pustila obe točki v Zagrebu — BSK je prevzel vodstvo v tabeli Ljubljana, 11. septembra. IV. koio Sgaških tekem igrajo v obronkih ... Eno tekmo smo imeli na praznik ter sta Hašk in Bask podelila točke, dve sta bili na sporedu danes, ostale tri bodo odigrali prihodnjo nedeljo. Ljubljana je bila na vrsti danes, in sicer v Zagrebu proti dolgoletnemu ri-valu Gradjanskemu. Dolgo se je Gradjanski pripravljal na revanž, danes pa so se mu spet izplačali računi Da bi bila Ljubljana v Zagrebu zmagala, tega menda niso računali še taki optimisti, toda toča golov, ki jih je prejela danes, ji bo gotovo še narobe hodila pozneje mekoč, ko se ne bodo računale več samo točke, temveč količniki. Če ni zaigrala tako slabo kakor kaže rszultat, je pač za prvenstveni nastop zelo skromna ute-ha. BSK Je gostoval v Skopi ju tn se vrnil z obema točkama, čeprav je rezultat za klub njegovega imena silno tesen. Do prihodnej nedelje bo tabela naslednja: BSK Hašk Gradjanski Jugoslavija Bask Hajduk Gradjanski (S) Ljubljana i. t. d. I V naslednjem naši poročili: 4 4 0 0 12:3 8 4 3 1 1 10 :4 7 4 3 0 1 16:4 6 3 3 0 0 7:2 6 4 2 1 1 4:3 5 3 1 1 1 6:4 3 4 1 1 2 5:8 3 4 1 0 3 3 :11 2 Gradjanski : Ljubljana 6 : 0 (4 ' O) Zagreb, 11. septembra. Za današnjo Rgaško tekmo med Gra-čljanskim in Ljubljano je vladalo precejšnje zanimanje in se je nabralo na igrišču nad 3.000 gledalcev. Nebo je ves čas grozilo v. dežjem, toda v glavnem je le ostalo brez njega. Moštvi sta se sodniku g. Nenadoviču š: Indjije postavili takole: Ljubljana: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj, Vodišek, Pupo, Boncelj, Janežič, Cankar, Vouk, Sercer, Erber. Gradjanski: Glaser, Hugl, Brozovič, Pogačnik, Jazbinš&k, Cimermančič, šipoš, Lešnik, W61fl, Antolkovič, Kokotovič. Do odmora Takoj v L min. napade G. in Wofl tolče, ioda Pogačnik lepo brani prccej težko žogo. Sledi napad L., ki ga razčisti obramba G. Igra valovi s polja v polje in vrstijo se obojestranski napadi. V 4. min. je v napadu Ausonia« v Trstu je bilo nabito polno, ko se je v soboto ob 21. začel ženski plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. Navzočni so bili tudi ofici-elni zastopniki oblasti, med njimi tržaški prefekt, kakor tudi jugoslovenski konzul v Trstu. Pred začetkom tekmovanja so bili običajni pozdravi, na kar je godba zaigrala najprej jugoslovensko nato pa italijansko himno in Giovinezzo. Takoj za tem so se pričele tekme, ki so prinesle krasno zmago zastopnic Jugoslavije. V 7 točkah dvoboja je dosegla Jugoslavija 4, Italija pa 3 prva mesta. Doseženi rezultati so odlični in so bili postavljeni 3 novi italijanski rekordi. Tudi naše plavalke so dosegle v nekaterih točkah rezultate, znatno boljše od obstoječih rekordov, ki pa zaradi morskega bazena ne bodo mogli biti priznani. Končno stanje je 31 : 24 za Jugoslavijo. Tehnični rezultati so bili: 400 m prosto: Beara je vodila od starta do cilja m zmagala sigurno s časom, ki je znatno boljši od Jugoslov. rekorda. Zastopnici Italije sta sigurno zasedli obe naslednji mesti, pri čemer sta obe zboljšali italijanski rekord. 1. Beara (J) 5:54.4! 2. Radivo (I) 6:11.8, 3. Kratochwil (I) 6:13, 4. Krmpotič (J) 6:27.3. — Točke Jugoslavija 5, Italija 5. 100 m hrbtno: Sigurna dvojna zmaga Jugoslavije. 1. Smolik (J) 1:25, 2. Bartu-lovič (J) 1:28, 3. Stepančič (I) 1:30.5, 4. Skerlj M) 1:33. — Točke: Jugoslavija 12, Italija 8. 200 m prsno: Ponovna dvojna zmaga naših zastopnic v prav dobrem času. V flni-5u sta bili Jugoslovenki znatno boljši in nista dali vsega od sebe. 1. Orlič (J) 3:25.4, 2. Boršič (J) 3:26.6, 3. Frausin (I) 3:27.1 nov italijanski rekord, 4. Prekop (I) 3:42. — Točke: Jugoslavija 19, Italija 11. 100 m prosto: Lokar je imela najboljši start, ki ji je zagotovil zmago. Krmpotič je bila ves čas na drugem mestu, v sijajnem finišu pa je Smolik prehitela drugo Italijanko in tudi Krmpotičevo. 1. Lokar (I) 1:14.3, 2. Smolik (J) 1:15.1, 3. Krmpotič (J) 1:15.2, 4. Volonghi (I) 1:16.4. — Točke Jugoslavija 24, Italija 16. Skoki z deske S m: V obveznih skokih je bila Italijanka le nekoliko boljša od Keržanove, v poljubnih skokih pa jo je znatno prekašala in je zmagala sigurno. 1. Pertot (I) 70.69 točk, 2. Keržan (J) 51.50. — Točke Jugoslavija 25, Italija 19. 3x100 m mešano: Smolik je na hrbtni progi prinesla več metrov prednosti, ki ga je nato Orlič povišala na 10 m. Beara je priplavala na cilj 13 m pred Italijanko. 1. Jugoslavija (Smolik, Orlič, Beara) 4:19.2, 2. Italija (škerlj. Pertot, Ballaben) 4:36.7. — Točke Jugoslavija 29, Italija 20. 4x100 m prosto: Zadnja točka prireditve ni mogla več vplivati na končno zmago Jugoslavije, a se je navzlic temu razvila ogorčena borba. Italija je zmagala le, ker je postavila sveže moči, dočim so bile Jn-goslovenke Smolik in Beara utrujene še od prejšnje točke. Italijanke so za 12.8 sek zboijšale italijanski rekord. 1. Italija (Kra-tochwil, Stepančič. Radivo, Lokar) 5:03, 2. Jugoslavija (Radmanovič, Smolik, Krmpotič, Beara) 5:09.7. Končno stanje Jugoslavija 31, Italija M. Občinstvo, med katerim je bilo izredno število naših rojakov, je navdušeno pozdravilo krasno in zasluženo zmago Jugoslavije. »JUTRO«, ponedeljska. Maja 4 —= Ponedeljek, 12. IX. 1938 Prvi kongres fotoamaterjev dravske banovine Ustanovili so si zvezo — $0.000 fotografskih kamer med Slovenci Ljubljana, 11. sept. Na pobudo ljubljanskega Fotokluba so se sestali danes v Ljubljani fotoamaterji iz Ljubljane in raznih krajev Slovenije, kjer so večje fotoamaterske edinice ali odseki ter agilni posamezniki. Prvi slovenski fotoamaterski kongres je otvoril v imenu sklicateljev in obče razstave fotografije in filma g. Karlo Kocjančič in pozdravil delegate iz Maribora, Celja, Zagreba, Litije, Trbovelj, Hrastnika, Konjic, Ptuja, Kranja, Jezerskega, Šoštanja in drugod. V delegaciji so bile tudi nekatere dame. Vseh udeležencev je bilo okrog 50, med njimi tudi ravnatelj velesejma g. dr. Dular. Na otvoriteljev predlog je bil izbran za predsednika kongresa ravnatelj g. Erce Franc iz Ljubljane. Nato so posamezni re-ferentje očrtali v izčrpnih govorih sedanje stanje slovenskega fotoamaterstva, razne težave, ki zavirajo delo, in dali pobude za nadaljnje delo. G. Karlo Kocjančič, eden naših najbolj marljivih fotoamaterskih delavcev, je podčrtal, da imajo naše fotoamaterske edinice premalo članstva. Po dosedanjih podatkih je organiziranih le 280 članov, med tem ko ima svoje kamere že okrog 50.000 Slovencev in Slovenk. Naša kultura, naše gospodarstvo, tujsko prometne organizacije, tisk in druge ustanove potrebujejo dan za dnem fotografski material. Zato bo dolžnost novo ustanovljene zveze, da osnuje v Ljubljani slikovno centralo. Treba bo vsepovsod osnovati za-četniške tečaje. Nadaljevati bo potrebno tudi izdajo nadaljnjih zbornikov in revij. O zapostavljanju slovenskih fotoamater-jev po tuiem kapitalu je poročal g. Lojze Pengal. Ves jugoslovenski fotoamaterski svet je navezan le na tuje izdelke in Slo-venei pri odjemu prednjačijo. Vse želje vodilnm krogov, naj bi podprle tuje industrije naše gibanje, so zaman Zaradi nerazumevanja kartela zagrebških zastopnikov, ki niso z inserati podpirali edine domače fotorevije, je ta prenehala izhajati. Bila je prepuščena ramenom šibkih naših fotoamaterjev. Tuja industrija pa darežljivo podpira neslovenske, odnosno nejugo-slovenske fotoamaterske edinice zunaj naših mej. V bodoče bcmo zahtevali na naših tleh le slovensko in srbohrvatsko propagandno literaturo, odklanjamo pa v bodoče tudi propagandna predavanja v nedržavnem jeziku, saj imamo doma dovolj strokovnjakov in predavateljev. Za naše kraje zahtevamo takojšnjo dobavo novosti na fotografskem .področju, kajti ne bomo več trpeli, da bi bila Jugslavija odlagališče starih modelov tujih tvrdk. Podrobneje o centralni zbirki fotografij je razpravljal g. Ciro Bohm. Mestne občine, tujskoprometne organizacije in razne druge ustanove so v vednih zadregah, kadar potrebujejo kaj propagandnega materiala. Fotografska centrala bo odpomo-gla tem težavam. Naši fotoamaterji se zavedajo kulturnih dolžnosti do naroda, zato bodo radi zbirali fotografije iz življenja našega kmeta, slike naših zaslužnih mož in tehničnih naprav, skrbeli bodo za reportažo dogodkov iz vseh krajev banovine, zbirali arhiv narodnih noš in običajev. Avtorska centrala slovenskih fotoamaterjev bo velevažna za vso našo kulturo, za naš tujski promet, tisk, muzeje, urednike zbornikov, galerijo slovenskih fotografij. Sploh niso še postavljene meje delovnosti našim fotoamaterjem. Od tega pa bodo imele koristi tudi naše kulturne centrale, prosveta, šolstvo in posamezna društva, saj bodo v centrali hranili spominke na delavnost in zgodovino posameznih dru- i štev. Odločujoči činitelji bodo morali v bodoče posvetiti več pažnje natečajem za fotoamaterje. V Ljubljani so doslej pogrešali umetniških motivov iz naše prestolnice. Nedavni nagradi tečaj mestnega županstva pa je zbral nad 600 posnetkov, od katerih je bilo nad 300 odličnih. Naši fotoamaterji vzdržujejo z lastnimi stroški zveze z zunanjim svetom in sodelujejo na razstavah ter se žrtvujejo za ugled naše države. Doslej so sodelovali že na 37 razstavah, razstavili so preko 200 del in so bili ocenjeni za najboljše svetovne fotoamaterje. V bodoče b.o treba najti kontakta s pristojnimi činitelji raznih županstev, banovine, države in tujskoprometnih organizacij. Referent g. Brane je razpravljal o zgodovini fotografije. Mi smo lahko ponosni, da je baš naš rojak Janez Puhar izumil fotografijo na steklene plošče. Dotaknil se je tudi naše skromne domače in obilne tuje literature. Vodilna smer našega dela bo v bodoče: zemlja in človek. Na nedavnem mednarodnem fotoama-terskem kongresu na Dunaju je zastopal naše fotoamaterje g. Grom iz Ljubljane. Ta je poročal o popotnih vtiskih in o razvoju mladinskih fotografskih organizacij po nemških šolah. V Berlinu deluje v delovnih zajednicah po šolah preko sto tisoč dijakov. Grom je opozoril na zbirko posnetkov iz življenja otroka in šolarja, ki ga goji pri Slovencih zlasti g. Zupančič, učitelj v Litiji. Zanimivo je, da so slovenski fotoamaterji organizirani brez kakih razlik zgolj v hotenju, da se izživljajo umetništio, med tem ko so v Nemčiji in tudi po mnogih drugih državah organizirani pretežno po stanovih. Obširna navodila, kako je treba organizirati . začetniške tečaje in posvetiti potrebno pažnjo našemu podeželju, je podal g. Lombar. Z navedenimi referati so bili vsestransko osvetljeni pereči problemi slovenskega fotoamaterskega gibanja. V debati je spregovoril še g. Zupančič iz Litije. Zahvalil se je sklicateljem kongresa za trud in se je dotaknil težav na podeželju. Centrala bo morala podeželju posvečati v bodoče več pažnje in dati tudi moralne podpore. Osnovati bo treba za organizirane fotoamaterje zadrugo za nabavo materiala po režijski ceni. Potovalna knjižnica naj seznanja tudi tovariše v bolj odročnih krajih z revijami in literaturo, ki si je posameznik ne more nabaviti. Skupni nedeljski zleti ne pokažejo sicer prave slike kmečkega človeka sredi dela, pa jih bo treba kljub temu gojiti. Opozoril je na dovršen fotografski material, ki ga izdelujejo v Češkoslovaški. Pozdravil je misel ustanovitve zveze. Ker se ni za g. Zupančičem nihče več priglasil k debati, je podal g. Kocjančič predlog za ustanovitev Zveze slovenskih fotoamaterjev, kar je bilo soglasno in z velikim aplavzom sprejeto. Nato je bil izbran pripravljalni odbor s predsednikom g. Gromom in tajnikom g. Kocjančičem na čelu, v ožji in širši odbor pa so bili izbrani zastopniki iz prav vseh večjih slovenskih krajev in Zagreba. Pri Sokolu, kjer se je vršil kongres, je bilo nato skupno kosilo, popoldne pa so odšli udeleženci na skupni ogled obče mednarodne razstave fotografije in filma na ljubljanskem velesejmu. Proti večeru so si ogledali prostore ljubljanskega Fotokluba kjer so jih go^pe in gospodične ljubeznivo pogostile. AMenfje kmetijskih šol so zborovali Cd 2©©© v Sloveniji Je polovica organizirana Ljubljana, 11. septembra. V salonu restavracije pri Levu so se dopoldne zbrali k občnemu zboru svoje zveze absolventje kmetijskih šol dravske banovine, ki predstavljajo dandanes že močan kader našega strokovno izvežbanega, gospodarsko naprednega kmetijskega naraščaja. Zveza je na pragu 15. leta svojega obstoja in obsega v 26 podružnicah, ki so razpredene po vseh večjih, kmetijsko pomembnejših krajih naše ožje domovine, nad tisoč organiziranih članov, ki so izšli iz grmske, šentjurske in mariborske šole. Samo šola na Grmu pri Novem mestu je dala do lanskega leta okrog 1000 absolventov, v celem pa deluje v Sloveniji okrog 2000 v kmetijstvu šolanih ljudi, članstvo zveze tvorijo predvsem mlajše moči, ki se z živim ognjem oklepajo svoje organizacije, zato pa tudi upravičeno pričakujejo, da se jim bodo prej ali slej pridružile tudi vrste tovarišev, ki so doslej stali ob strani. Zborovanje je vodil predsednik Janez Ovsenik iz Predoselj, o podrobnem delu zveze in o njenem denarnem gospodarstvu pa sta poročala tajnik Jožef Knifič iz Mednega in blagajnik Jakob Novak iz Zgornje šiške. Po poročilih odbornikov se je vnela živahna debata o vprašanju zveznega gla- sila. Do lani je Zveza absolventov kmetijskih šol izdajala mesečnik »Brazdo«, ki je pomenil krepko oporo mlademu gibanju. Kakor je že navada pri nas, da listi strokovnega značaja ne morejo živeti ob lastnih sredstvih, je tudi »Brazda« prenehala izhajati, ker so nje izdajatelji zaman pričakovali razumevanja in podpore pri obla-stvih in poklicanih ustanovah. Debata je pokazala odločno in enodušno voljo članstva, da mora zveza glasilo obnoviti, ker predstavlja list najkrepkejšo notranjo vez in najuspešnejše orožje v borbi za interese kmetijskih strokovnjakov v javnosti in za prospeh kmetijstva sploh, živahno se je razgibal razgovor tudi ob vprašanju socialnega zavarovanja. Absolventje kmetijskih šol zahtevajo, naj se dosedanji sistem socialnega zavarovanja razširi tako, da ga bo deležno vobče vse prebivalstvo. V organi za toričnsm pogledu je občni zbor sklenil, da se bo zveza zaradi lagodnejžega poslovanja razdelila na posamezna okrožja, ki naj bi po krajevnih razmerah obsegala do 10 podružnic. Za konec septembra pripravlja zveza izlet svojih članov v Italijo. Pri tej priliki si bodo Haši kmetijski strokovnjaki ogledali nekatere vzorne kmetije v Julijski krajini. Sredi travnika ie izdihnil 83-letnega kosca je pri košnji otave zadela kap Polšnik. 11. septembra Nagajivo vreme zadnjih dni dela kmečkim ljudem mnogo preglavic. Saj skoro vsaik drugi dan dežuje in so ljudje v skrbeh pri košnji otave- Da are delo čim bolj od rok, hiti vse na travnike. Tudi Marsetovi. kakor se pišejo Mrzeljevi, ki imajo svojo kmetijo poleg šole, so imeli košnjo. Še stari oče. 83-letni Martin Mrzelj. ki je sicer užitkar. ker je pred leti izročil posestvo svojemu sinu, se je odločil, da pojde kosit. Veselo je nesel stari mož koso na ramah in je stopal z ostalo druščino proti Klevišam, naselju pod Polšnikom, kjer je Marsetov travnik. Družba koscev je mahala in podirala ota-vo. vsi so se čudili staremu M-arsetu, ki ni prav nič ostajal za mlajšimi kosci. Stari mož se je še pošalil, da se ne da potisniti v koš pred mladino. Prišel je čas južine. Delavci so oosedli na rob travnika in gospodinja jih je pogostila. kakoi je to navadno ob košnji. Tudi oče Martin ee je krepko založil. Med južino so starčku malo pokadili, ker se je tako imenitno držal. Staremu Marsetu je hvala seveda na moč prijala. Nato se je spet vsa družba dvignila in šla s kosami na delo. Staremu Marsetu so sicer prigovarjali, naj odneha, ker je za ta dan že dovolj nakoeil, a mož ni hotel odnehati. Krepko je prijel spet za koso in stopil v vrsto k ostalim koscem. Konvaj pa je to pot nekajkrat zamahnil se mu je zvrtelo in je klecnil v Ira-vo. Kosci, med njimi je bil tudi njegov sin. so takoj priskočili k njemu. Prenesli so ga najprej na kup otave in eden ie skočil k studencu po hladno vodo. Starčku pa že ni bilo več pomoči, zadela ga je kap in je bil pri priči mrtev. Truplo so prenesli nato na Polšnik in so ga položili doma na mrtvaški oder. Stari Ma*tfn Mrzelj ie bil v vsej soseski spoštovan in cenjen mož. Bil je zgovorne in šegave narave. Prav rad spuščal v pogovor z izletniki, ki eo zchaj-ali v Polšni-ške dolomite in se ie zanimal za novice po sveta. Mnog izletnik »e ga Se dobro spominja. Originalnega moža so mnogi izletniki tudi slikali. Krepki korenini bodi ohranjen časten spomin. Žalujočim domačim pa iskreno sožalje! Postani In ostani član Vodnikove dražbe! Rekord umetniških razstav Danes je zadnji dan, ko lahko obiščete tri razstave naenkrat Ljubljana. 11. septembra S koncem velesejma se bliža zaključku tudi velika razstava slovenskih likovnih umetnikov, ki je v teh dobrih desetih dneh privabila tisoče obiskovalcev na ogled. Za-radj neurejenih razmer, ki vladajo v naši likovni umetnosti v odnosih od tvorca do kupujočega občinstva, na žalost ni tderen šlager, večkratni prvak gospcu Pillich pa potpouri iz »Cigana barona«. Ob 6. je razglasil predsednik ocenjevalne komisije gospod dr. Karlin izid tekmovanja, po katerem so bili nagrajeni: na diatonični harmoniki, lažja kategorija: I. Podobnikar Ivan z Brezij, II. Suš-nik Franc z Viča, III. Podgornik Rajko, z Bleda, IV. Tršan Alojzij iz Ljubljane. na diatonični harmoniki, težja kategorija: I. Feld Josip iz Osijeka, n. Zeleznik Jakob iz Vrzdenca. na kromatični harmoniki, lažja kategorija: I. Kosec Pavel iz Mengša, II. Rakuša Sonja iz Celia, III. Tauzel Ivica iz Celja. na kromatični harmoniki, težja kategorija: I. Gonza Aleksander iz Maribora, II. Schmidt Rudi iz Brežic: v mladinski skupini od 8.—10. leta: I. Borštnar Marjetica iz Ljubljane, II. Varel Peter iz Ljubljane, III. Engelman Leon iz Kranja; v mladinski - otroci: I. Jeršinovič Helena z Vrhnike, II. Bahar Franc iz Zg. šiške, III. Babarovič Josip iz Ljubljane. ansambli: I. Brata Golob iz Ljubljane, II Cimmermannov kvartet iz Ljubljane: v skupini že nagrajenih na diatonični harmoniki: I. Mavrič Andrej iz Primsko-ve*»a. II. Kosec Pavel iz Mengša. Državnik prvak na diatonični harmoniki za leto 1938-1939 je Jurman Jože iz Ljubljane. državni prvak na kromatični harmoniki ra leto 1938-1939 je Pillich Rudolf iz Li"hljane. Po razglasitvi izid* in razdelitvi nagrpd je pozval g. predsednik prvonagraience. da odigr?io v«?k no f*n ko^ad za radiiski prepon. Obširni nrrctor ■»Vo1<*p« ie movs napolml s po^"?plci. ki so letošnig prvake pri radiu za niihovo igro nagradili z viharnim ploskanjem. K patentiranem izumom razstavljenim na leto=nii jesenski razstavi moramo prišteti še dva: Že 50 let znane Lutzove peči fo sedaj h;stveno i^holi-Hnp 7 jufTo^lovci^kima patentoma štev. 11.578 in 11.346. To temeljito izboljšanje ie utrln Lutzovim nečem not pre-Vo vse države. V veh nisarnah in čakalnicah že stoje, saj porabijo pri svojem velikem toplotnem efektu izredno malo kuriva. Tvornica Lutzovih peči je v domačih rokah, zaposluie domačega delavca in uporablja samo domači material. Omeniti ie tudi praktičen izvm za ko!e-sf>rie. Dosedanji vzvodi za zavore pri kolesih so neestetski in kvarijo gladko linijo vodila (balance). Gospod Aleksander Le-venec pri tvrdiki Birke v Ljubljani, je izumil in patentiral napravo pri vodilu fba-lanci). ki takoj in istočasno z lahkim obratom vodila zavre obe kolesi. Priprava se najlažje pritrdi h Kavčičevi halanci in je uporabna tudi za lahka motorna kolesa. Za izum se zanima inozemstvo. * Kozia vprega je nenavadna, vendar smo jo videli včeraj na jesenski razstavi. Dva lepa sanska kozla sta bila vprežena v mal zapravljivčck in rdečelični otroSkj furmani so vodili pohlevna in ubogljiva »konjička« ter dragocen tovor: dva skrbno negovana angorska kunca. Tajnik »Zveze d uštev rejcev malih živali v Ljubljani« šolski upravitelj g. Inkret se je poslužil te učinkovite propagande in reklame Z3 1. zvezno efektno loterijo, ki bo 9. oktobra t 1. ob 35. na Ljubljanskem velesejmu. Loterijski odbor ima na letošnji jesenski razstav; v »F« paviljonu okusno prikazane vse bogate in dragoccne dobitke: motorna kolesa, kolesa, šivalne stroje, radio ir. foto aparate, zaboj sladkorja itd. Tam prodajajo tudi srečke po 5 din Zveza je v treh letih organizirala 33 edinic z nad 2000 člani. Veliko škodo je utrpela zveza s prepovedjo široko zasnovane razstave malih živali na letošnji jesenski prireditvi z napovedano udeležbo Bolgarije, Francije. ČSR in Nemčije. Prepoved pa ni motiia 60 nemških rej-eev, ki so zvezo 3. in 4. t. m. obiskali in ji izročili krasno diplomo, zveza pa se jim je oddolžila z umetniško izdelanim reliefom, predstavljajočim naslovno sliko zvezi-nega lista »Rejcc malih živali«. Zveza, ki je po svoji veliki in *esebični delavnosti že dobro znana tudi v inozemstvu, je pravkar prejela vabilo za brezplačno udeležbo dveh delegatov in vseh razstavnih živali na mednarodni razstavi v Metzu (Francija), novembra t. 1. in pod istimi pogoji v Anver-su (Belgija) januarja 1930. Vaš izgled pomladi in polepša sekundah KHASANA rdečilo za ustna in lica, ž njim daste svojim ustnam in licu svež in rožnat barvni ton. KHASANA rdečilo za ustna in lice ne pušča barve in je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Nikdo ne opa^i njegove uporabe. Za vsak lepotni tip pravi barvni ton. Za diskretno barvanje: Superb I., za bolj živahen učinek: Superb n, za močnejše barvanje: Corail ali Carmin in za zagorelo lice: KHASANA Soleil. ropars&emu unsora v št. Lovrencu Trebnje, 11. septembra. Zločin, ki se je izvršil te dni v Št. Lovrencu in ki je terjal življenje zidarja Ostanka, je razburil malone vso Dolenjsko. Kakor doznavamo, so b'li udeleženci poleg zloglasnega Štruklja iz Št. Ruperta in Kramarja Antena iz Mirne. k; je sin poštenih in premožnih staršev, še krošnjarja blaga za obleke. Eden izmed krošnjarjev je tudi najbrž morilec. Kakor se čuje, je Kramar le po naključju prišel v neprijeten položaj. Njega so vlomilci s pretvezo, da imajo pri Št. Lovrencu vtihotapljeno blago, ki ga poceni prodajajo, povabili s seboj, da bi jim pomagal odnašati blago. Tako je prišel v pest kmetom, ki so ga razjarjeni občutno pretepli. Koliko je resnice na tem, bo dognala sodna preiskava. Isti storilci so na sumu. da so poizkusili vlomiti na Čatežu pri Veliki Loki, kjer pa so bili pravočasno prepodeni in se jim je nato posrečil vlom v trgovino v Dolenji vasi, ki so jo do malega popolnoma izro-pali. Med ljudstvom se šušlja, da ima Štrukelj v Mirni priležnico, kateri je nosil nakradeno blago, da ga je potem dalje raz-pečavala. Ni izključeno, da obstoii večja tatinska družba, ki na raznih krajih vrši svoj zločinski posel »e-A^-V/,,: a >V ■ J-' r ,• - .v ^ FŽ --'' >" i " - • :; ..-.J- '-nv&va* -^I^^mB-^Mf I M i Brez posebnega obvestila. Vsem znancem, prijateljem in tovarišem sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš dragi stric itd., gospod IVAN SCHUST trgovski zastopnik po dolgem mučnem trpljenju. Tihi blagoslov za blagopokojnim bo v ponedeljek 12. septembra 1938 ob % 12. uri dopoldne v mrliški veži, Stara pot št. 2, odkoder bodo zemeljski ostanki prepeljani na farno pokopališče v Dolenjem Logatcu, kjer bo pogreb popoldne ob 16. uri istega dne. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 11. septembra 1938. Žalujoči nečak dr. Josip Kune z družino. mr' » ^ . "j&tm Dotrpel je naš nadvse ljubljeni soprog, najboljši oče, sin, brat, svak in stric, gospod Pirkmajer Gabrijel višji kontrolor državne železnice ->a zadnji poti ga spremimo v ponedeljek 12. septembra ob 17. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, dne 10. septembra 1938. Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak._Vsi v Ljubljani,