glas mladih 157 Applicability and effectiveness of small-sided games in football Abstract Small-sided games in football (known as ‘game forms') have become a popular training method. The fact that this training method resembles a football match is attractive for players and coaches alike. The latter often search for the shortest path to high performance in the game, and small-sided games enable them to achieve this during the preparation period, when the desired intensity can be achieved through play, or dur- ing the competitive season when the intention is to restore physical fitness and determine tactical principles in the game. In small-sided games the space is limited and the number of players lower, along with other limitations and rules. The most important task of the coach is to come closer to the set objectives as much as possible with proper game organisation. They must also recognise when this type of training is not suit- able. The contribution presents the influences on the conditioning, technical and tactical preparations of football players. Moreover, it identifies the effects of individual limitations and the advantages of small-sided games compared to matches or other training methods. Key words: football, small-sided games, game forms, conditioning, technical and tactical preparations Izvleček Male prirejene igre v nogometu (znane tudi pod izrazom »igralne oblike«) veljajo za pri- ljubljeno metodo treniranja. Približek k no- gometni tekmi, ki ga takšen način treniranja predstavlja, je privlačen tako za igralce kot trenerje. Slednji pogosto iščejo najkrajšo pot do uspešnosti v igri, male prirejene igre pa jim to omogočajo tako v pripravljalnem obdobju, ko lahko želeno intenzivnost lovijo skozi igro, ali med tekmovalno sezono, z željo po osve- ževanju telesne priprave in iskanju taktičnih principov v igri. Pogosto gre za zmanjšan pro- stor in manjše število igralcev ter preostale omejitve ali pravila. Najpomembnejša naloga trenerja je, da se s pravilno organizacijo igre kar se da približa vsem zastavljenim ciljem. Prav tako mora prepoznati, kdaj takšen na- čin treninga ni primeren. V prispevku bodo predstavljeni vplivi na kondicijsko, tehnično in taktično pripravo nogometašev, kakšni so učinki posameznih omejitev in kaj male prire- jene igre prinašajo v primerjavi s tekmami ali ostalimi načini treninga. Ključne besede: nogomet, male prirejene igre, igralne oblike, kondicijska priprava, tehnično – taktična priprava. Janez Ferk Uporabnost in učinkovitost malih prirejenih iger v nogometu 158 „ Uvod Male prirejene igre (v nadaljevanju MPI), v tuji literaturi poznane kot Small Sided Ga- mes (SSG), so modificirane igre na zmanjša- nem prostoru, pogosto s prirejenimi pravili in manjšim številom igralcev. Predstavljajo zelo pogosto sredstvo vadbe oziroma treniranja v številnih moštvenih športnih igrah, še posebej v mlajših starostnih kate- gorijah. MPI imajo pomembno vlogo tudi v teori- ji, praksi in metodiki treniranja nogometa. Pod imenom »igralne oblike« (nemško »Spielformen«) jih je v slovenski nogometni prostor vpeljal dr. Zdenko Verdenik konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, po tem ko se je z njimi seznanil na svojem tre- nerskem šolanju v Kölnu. Tam se je prvič spoznal z načinom nogometnega treninga, ki je temeljil na prirejenih igrah, v katerih so z omejitvami in nalogami dosegali želene cilje v vadbi. Do takrat v slovenskem okolju in na področju celotne bivše Jugoslavije takšnega načina treninga niso poznali. V Sloveniji so uporabljali zgolj pomožne igre, bolj znane kot »pepček« (igra 4/2, 5/2, 4/1 ipd. v prostoru) (Z. Verdenik, osebna komu- nikacija, marec 2019). Tul, Verdenik, Maršič in Mulej (2016) pišejo, da so se začetki MPI v Evropi začeli kazati konec šestdesetih in začetek sedemdesetih v Nemčiji, kjer se je takšen način treniranja vzpostavil po zaslugi Horst Weina. Še bolj jasne začetke MPI pa selijo v Italijo, Christi- an Bourrel in Maurizio Seno pa naj bi s svo- jim delom Allenare i dilettanti (angl.: Amate- ur footballers training) definirala teoretične in metodološke osnove. Takšen način tre- ninga pa naj bi poimenovali »tematske igre« (angl.: Thematic games). Sarmento idr. (2018) navajajo, da je uporabnost MPI v no- gometu skozi znanstvene oči z nadaljnjimi smernicami raziskovanja v Lizboni leta 1985 predstavil Carlos Queiroz, ki je kasneje po- stal svetovno znan nogometni trener. MPI ponujajo možnost nenehnega mani- puliranja z organizacijo igre in njenimi pra- vili. Pred uporabo pa je smiselno poznati in upoštevati zmožnosti vadečih, cilje v tre- ningu in obdobje, v katerem se nahajamo (Clemente, Couceiro, Martins in Mendes, 2012; Bujalance-Moreno, Latorre-Román in García-Pinillos, 2018). Clemente idr. pišejo, da je za prilagoditve, s katerimi se bo izbolj- šal učinek v vaji ali učinek na posameznega igralca, potrebno najprej poznati glavni cilj treninga in kontekst, skozi katerega bomo te cilje postavljali. Razumevanje učinkov spreminjanja zunanjih faktorjev tako za in- tenzivnosti vadbe kot tehnično storilnost bo izboljšala vključevanje MPI v proces no- gometnega treninga (Bujalance-Moreno idr., 2018). Poznamo najrazličnejše načine organizira- nja MPI in podajanja omejitev znotraj njih. Najpogosteje se formirajo glede na število igralcev, velikost igrišča, časovne omejitve (dolgotrajni način izvajanja ali več krajših serij z različno odmerjenimi odmori) in glede na različne naloge med igro (število dotikov, uporaba prostih igralcev, upora- ba različnih ciljev in golov v igri, določena taktika v igri) (Hill-Haas, Coutts, RowseII in Dawson, 2009; Michailidis, 2013; Sarmento idr., 2018). Hill-Haas, Dawson, Impellizzeri in Coutts (2011) kot močan vpliv na intenziv- nost MPI omenjajo tudi količino trenerjeve- ga vzpodbujanja in vključevanja . Večino navedenih raziskav je bilo izvedenih na profesionalnih nogometaših ali elitnih mladih nogometaših. Amaterji so v primer- javi s profesionalnimi nogometaši med MPI delali več tehničnih napak, trening z MPI pa je za njih predstavljal tudi znatno večji na- por (Dellal, Hill–Haas, Lago–Penas in Cha- mari, 201 1). Bennet idr. (2017) zaradi znatnih razlik v uspešnosti izvajanja tehničnih ele- mentov v prid elitnih v primerjavi z manj elitnimi mladimi nogometaši navajajo MPI tudi kot primerno sredstvo za identifikacijo talentiranih nogometašev. Pregled raziskav, ki smo jih zajeli v članku, vključuje samo raziskave z nogometaši mo- škega spola. Zanimiv pa bi lahko bil za vse nogometne trenerje, saj so MPI priljubljena metoda na treningih kot tudi v ogreva- njih pred tekmo. Predstavljeni bodo vplivi takšne vadbe na kondicijsko in tehnično- -taktično pripravo, kaj določene omejitve v MPI pomenijo za vadeče in kakšne učin- ke z njimi sprožimo. S takšnim pregledom možnosti se lahko trenerji lažje prilagodijo zahtevam na treningu ali celo posamezni- kom v ekipi. „ Vpliv malih prirejenih iger na kondicijsko pripravo Male prirejene igre kot intervencije v treningu Owen, Wong, Paul in Dallal (2012) so izvedli raziskavo s štiritedensko intervencijo MPI v odmoru med sezono profesionalnih nogo- metašev (igra 3/3 z vratarji, 7 treningov v štirih tednih, vsaka igra je trajala 3 minute z vmesnim premorom dolgim 3 minute, kjer se je povečevala število odigranih iger na trening od 5 do 11) in dokazali možnost izboljšanja telesnih sposobnosti nogome- tašev. Pokazalo se je izboljšanje sposob- nosti ponavljanja šprintov, v tuji literaturi repeated sprint ability, (maksimalni čas vseh šprintov, najhitrejši čas na 10 m in manjši upad hitrosti z naraščanjem ponovitev) ter ekonomičnosti teka (pri hitrosti teka 9, 1 1 in 14 km/h zmanjšanje poraba kisika in nižja frekvenca srca). Medtem ko je intervenci- ja MPI, prav tako štiritedenska kot trening vzdržljivosti med sezono (dvakrat na teden v intervalu 4 x 4min (3/3 z vratarji)), poka- zala zgolj zmerni napredek v vzdržljivosti (dvig anaerobnega praga) predvsem pri igralcih, ki so bili pred intervencijo slabše pripravljeni. Upad eksplozivnosti nog, test regeneracije ter analiza krvi so nakazali znake utrujenosti takšnega režima med sezono (Faude, Steffen, Kellmann in Meyer, 2014). MPI kot intervencija znotraj treninga je lahko učinkovita v izboljšanju sposobno- sti šprintanja, izvajanja vaje za spremembo smeri z žogo in brez ter moč nog (Chaoua- chi idr., 2014). Intervencija MPI med tekmo- valno sezono učinka na hitrost nogometa- šev ni dosegla (Jastrzebski idr., 2014). Velikost igrišča Z večanjem dolžine igrišča in z večjo po- vršino igrišča na enega igralca povečamo dosežene maksimalne hitrosti v igri (Djaoui, Chamari, Owen in Dellal, 2017). Skupaj pre- tečene razdalje, razdalje pretečene v visoki hitrosti, totalna maksimalna hitrost, pospe- ševanje in ustavljanje so naraščali skupaj z velikostjo igrišča (Gaudino, Alberti in Iaia, 2014). Prav tako sta bili večji energijska po- raba in proizvedena moč na večjih igriščih v primerjavi z manjšimi (Gaudino idr., 2014). Subjektivno zaznavanje napora, frekven- ca srca in vrednost laktata v MPI s končno cono sta večja na velikem igrišču v primer- javi s srednjim in malim igriščem (Halouani, Chtourou, Dellal, Chaouachi in Chamari, 2017). Olthof, Frencken in Lemmink (2017) so primerjali MPI 4/4 z vratarji v vseh mlaj- ših kategorijah od U13 navzgor na dveh različno velikih igriščih, malo je zagotavlja- lo 120 kvadratnih metrov na posameznega igralca, veliko pa 320, kar je odstotkovno enako velikemu nogometu 11/11. Napram malemu igrišču so bili vsi pokazatelji tele- snih zahtev (pretečene razdalje, pretečene razdalje v visoko intenzivnem teku in števi- lo šprintov) večji na večjem igrišču. Čas igre in dolžina odmorov Telesne sposobnosti nogometašev med igro s trajanjem se zmanjšujejo. Moreira idr. glas mladih 159 (2016) so v MPI 5/5, igralo se je 2 x 8 minut, z merjenjem na vsake 4 minute ugotovili, da so se ves čas od prve do zadnje četrtine zmanjševale vrednosti v pretečenih raz- daljah, porabi energije, frekvenci šprintov in številu pospeševanj ter ustavljanj. Chri- stopher, Beato in Hulton (2016) z manipu- lacijo igralnega časa niso dosegli nobenih razlik v frekvenci srca med MPI 6/6 na dva običajna gola. So pa v različnih časovnih okvirih (8 min, 2 x 4 min in 4 x 2 min) vse- eno ugotovili, da so igralci subjektivno kot najtežjo dojemali 8 minutno igro. Köklü, Alemdaroğlu, Cihan, in Wong (2017) nava- jajo, da ima dolžina izvajanja MPI vpliv na odstotek dosežene maksimalne frekvence srca, vrednost laktata in zaznavanje napora (rated perceived exertion – RPE). Povečanje časovnega intervala viša izmerjene vredno- sti. Prav tako vpliva na vrednosti pretečenih razdalj. Pri izvajanju različnih formatov MPI (igra 2/2, 3/3, 4/4) v različno dolgih interva- lih (12 min, 2 x 6 min, 3 x 4 min in 2 x 6 min) so ugotovili, da so največji odzivi maksi- malne frekvence srca, laktata in zaznavanja napora pri 12 minutnem intervalu, se pravi pri igri brez odmora. V primerjavi z vajami s kratkim odmorom, kjer se je napor vzdrževal (obdobje dela in počitka 1 : 2), in vajami z daljšim odmorom (1 : 5), kjer je bil cilj razvoj, so se kot učinko- vitejše za doseganje višjih obremenitev po- kazale slednje (Castagna, Francini, Povoas in D’OttavMPI, 2017). Ade, Harley in Bradley (2014) v primerjavi dveh metod MPI, ena je zajemala 8 x 30 sekund igre 1/1 z vmesnim odmorom 120 sekund (razmerje delo – počitek 1 : 4), druga pa 8 x 60 sekund igre 2/2 z vmesnim odmorom 60 sekund (1 : 1), ugotavljajo, da so igralci pretekli večje razdalje z uporabo vzdrževalne metode. Potrjujejo pa tezo Castagna idr. (2017), da z razvojno metodo, torej z daljšimi odmori, dosežemo višje vrednosti, saj so igralci po tej metodi pretekli večjo razdaljo v hitrem teku. So pa po vzdrževalni metodi igralci pretekli več v maksimalnem pospeševanju ter hitrem ustavljanju. Število igralcev Spreminjanje številčnega formata vpliva na fiziološke in telesne odzive nogometašev. Praviloma z zmanjševanjem udeležencev v igri povečamo intenzivnost igre. Clemen- te, Wong, Martins in Mendes (2015), ki so ugotovili višjo hitrost teka in pospeševanja v igri 1/1 + 1 kot pa v 2/2 + 1, to povezu- jejo z večjo udeleženostjo posameznika med igro, ki je manj številčna. Da Silva idr. (2011) so v primerjavi MPI v različnih for- matih ugotovili, da je odstotek maksimal- ne frekvence srca večji v igri 3/3 glede na igro 4/4 in 5/5. In navajajo format 3/3 kot primeren za trenerje, ki želijo v igri povečati fiziološko storilnost. Prav tako González-Ro- denas, Calabuig in Aranda (2015) ugotavlja- jo, da je v igri posesti igra 4/4 intenzivnejša od igre 6/6. Köklü idr. (2017) pišejo, da so za razvijanje nogometaševe maksimalne porabe kisika primerna formata 3/3 in 4/4 in da so formati 2/2, 3/3 in 4/4 primerni tako za razvijanje aerobnih kot anaerobnih zmogljivosti. Na učinke v igri lahko vplivamo tudi s pravi- lom, ki zagotavlja številčno prednost ekipi z žogo. Sanchez – Sanchez idr. (2017) so v raziskavi vključevanj notranjih in zunanjih dodatnih igralcev, ki ustvarjajo številčno prednost v fazi napada (v nadaljevanju članka: prosti igralci) v MPI 4/4 brez in z vratarji ugotovili upad v intenzivnosti igre s prostimi igralci (odstotek maksimalne frekvence srca in zaznavanje napora) gle- de na igro brez njih. Manj izraziti vpliv na upad intenzivnost pri nogometaših ima vključevanje zgolj notranjih prostih igral- cev. Lacome, Simpson, Cholley in Buchheit (2018) niso našli razlik v izmerjeni frekvenci srca med nogometaši v vlogi prostih igral- cev in običajnimi igralci, amoak razlike v gibalnih obremenitvah (manj pretečenih metrov, manj uporabe hitrega teka in manj pospeševanj in ustavljanj). Kljub temu se je ohranjala dinamika in značilnosti igre, so pa opazili večje razlike v igri na gole v primer- javi z igro posesti. Na podlagi te raziskave tudi navajajo kot smiselno vključevanje igralcev po poškodbi, ko je na mestu po- stopnost obremenjevanja, v MPI na mestih prostega igralca. Igra z goli različnih velikosti in igra v prostoru Z igro na gole povečamo dosežene ma- ksimalne hitrosti v igri (Djaoui, idr., 2017; Clemente, Wong, Martins, Mendes, 2015 in Gaudino idr., 2014), prav tako pospeševanja med igro (Clemente idr., 2015 in Gaudino idr., 2014). Nasprotno od tega igra posesti povzroči večjo porabo energije (Gaudino idr., 2014). González-Rodenas idr. (2015) so zaznali razlike v igri 4/4 in 6/6. Igra posesti 4/4 je dosegla višjo maksimalno frekvenco srca pri nogometaših kot v igri na gole, ne pa tudi višjo kot pri igri na male gole, med- tem ko v igri 6/6 razlik niso opazili. Halouani idr. (2017) ugotavljajo, da sta fre- kvenca srca in vrednost laktata večja v MPI s končno cono v primerjavi z igro z mali- mi goli. Višje vrednosti v odzivu frekvence srca in pretečenih razdaljah v MPI s končno cono glede na MPI z dvema malima golo- ma ali na MPI, kjer je cilj zgolj posest žoge, so v svoji raziskavi ugotovili tudi Clemente idr. (2015). Prav tako kot dejstvo, da je konč- na cona bila večkrat izkoriščena kot udarec na gol, kar je tudi logična razlaga njihovih ugotovitev. Ostala pravila in omejitve Cihan (2015) je ugotovil, da dodatno pra- vilo v fazi branjenja med MPI (pokrivanje mož na moža ali pravilo pokrivanja dveh mož na enega igralca z žogo) znatno pove- ča skupno pretečene razdalje ter razdalje, pretečene v srednjeintenzivnem teku in visokointenzivnem teku. Fiziološke zahte- ve (zaznavanje napora, vrednost laktata in frekvenca srca ter odstotek maksimalne frekvence srca) so bile znatno večje pri pra- vilu dva na enega glede na mož na moža. In prav tako znatno višje pri pravilu mož na moža glede na prosto igro 3/3. Pri pravilu pokrivanja mož na moža v fazi branjenja med MPI (3/3) je prav tako ugo- tovljen dvig frekvence srca nogometašev v primerjavi s prosto igro v fazi branjenja. Igra na gole ni imela dodatnega vpliva na intenzivnost ne glede na pravilo v fazi bra- njenja. Je pa igra na dva gola vplivala na subjektivno zaznavanje napora pri pravilu pokrivanja mož na moža, kjer je bilo nogo- metašem težje (Ngo, idr., 2012). Giménez (2018) je pravilo enega in dveh dotikov v MPI 4/4 z malimi goli primerjal s pravilom neomejenih dotikov. S pravilom enega do- tika se je podaljšal čas hoje in čas visoko in- tenzivnega pospeševanja. Pri pravilu dveh dotikov pa so bili nogometaši več časa v nizkem in srednjem intenzivnem teku. Primerjava malih prirejenih iger z atletskimi tipi treninga Tekalne vaje brez žoge imajo veliko večji akutni vpliv na notranje in zunanje obre- menitve nogometaša kot pa nogometne vaje z žogo. Protokol MPI (v tej raziskavi 1/1 na velikem prostoru) ni bil primerljiv s te- kalnimi vajami, razen v visoko intenzivnih ustavljanjih, kar je logična posledica, če pri- merjamo ustavljanja v teku ali ustavljanja z željo po hitri spremembi smeri v igri (Ca- stagna idr., 2017). Tudi Ade idr. (2014) pišejo, da MPI 1/1 in 2/2 zaostajajo po fiziološkem učinku za tekalnimi vajami in da so produk- tivnejše le pri številu pospeševanja in usta- vljanja med vajo. MPI so se enake tekalnim vajam v serijah 4 x 30 sekund pokazale kot produktivne pri razvijanju hitrostne vzdr- žljivosti. Kadar želimo povzročiti visoke lak- 160 tatne vrednosti, pa so se tekalne vaje bolj priporočljive (Castagna idr., 2017). Fransson idr. (2018) so v nasprotju s prej- šnjimi navajanji prišli do ugotovitev, da nogometaši dosežejo več pospeševanj in ustavljanj v treningu hitrostne vzdržljivosti z vajami, ki jih izvajajo brez žoge kot pa z MPI. Ob tem pa tudi, da znatno več prete- čejo v visoko intenzivnem teku in v šprintu, kar ostale raziskave potrjujejo. Prav tako je bila vrednost laktata znatno večja. Večje vrednosti so nogometaši v MPI dosegali le pri skupno pretečeni razdalji med trenin- gom. Najpomembnejši razlog, da so v tej raziskavi v vajah brez žoge dosegli višje vre- dnosti v ustavljanjih in pospeševanjih kot v MPI, je ta, da je šlo za protokol tekalnih vaj, ki so imeli v trideset sekundnem teku eno spremembo smeri pod kotom 90 stopinj in dve spremembi smeri pod kotom 180 sto- pinj, kar je pomenilo, da so po 10–20 me- trov šprinta nogometaši morali ustavljati in ponovno pospeševati v novi želeni smeri. V večini ostalih raziskav so bili uporabljeni daljši premočrtni teki. Kar nakazuje, da je takšen način tekalnih treningov hitrostne vzdržljivosti zaradi sprememb smeri in nje- nih posledic bliže nogometni igri. HiII-Haas, Coutts, RowseII in Dawson (2009) so primerjali protokola mešanega atletske- ga tipa treniranja (aerobni trening, šprinti, hitrostna vzdržljivost, visoko intenzivni teki) in MPI (različni formati, več 5/5 in 7/7). Med 7-tedensko intervencijo sta podobno vpli- vala na izboljšanje rezultatov v prekinjajo- čem Yo-Yo testu 1, ne pa tudi na šprinter- ske sposobnosti in sposobnost ponavljanja šprintov, bip test in na maksimalno porabo kisika (VO2 max). So pa se nogometaši ob MPI počutili boljše, hkrati pa se jim treningi niso zdeli tako naporni kot atletski. Frans- son idr., 2018 so prav tako ugotovili pozi- tiven vpliv MPI na prekinjajoči Yo-Yo test 2, vendar pa so bili nogometaši, ki so de- lovali pod protokolom treninga hitrostne vzdržljivosti, znatno uspešnejši. Prav tako so oboji znatno napredovali v merjenju indeksa utrujenost. Občutnejšega napred- ka v testu agilnosti in testu ponavljajočih se šprintov pa ni bilo zaznanih za nobeno skupino. Chaouachi idr. (2014). Navajajo, da je bil na- predek (v šprintih, v agilnosti brez žoge, v spremembah smeri vaj z žogo in brez ter v skakalnih sposobnostih) večji v skupini, ki je trenirala po protokolu posebej pri- pravljenih tekalnih vaj, kot v skupini, ki je trenirala po protokolu MPI. Ta je bil priča- kovano boljši le pri testu agilnosti z žogo. MPI kot intervencija med treningom je bila učinkovita v izboljšanju šprintanja, izvajanja vaje za spremembo smeri z žogo in brez ter moč nog. Jastrzebski idr. (2014) so našli primerljivost med tekalnimi vajami in MPI. Intenzivnost dela med mladimi nogome- taši je bila večja med MPI (3/3) kot pa med tekalnimi vajami, rezultirano v povečanju maksimalne porabe kisika po 8-tedenskem režimu (2x na teden med sezono interval 7 x 3 min igre 3/3 z 90 sek aktivnim premo- rom; prosta igra brez vratarjev na 18 x 30 m). Obe skupini (tekalna in MPI) sta pokaza- li znatne razlike v povečanju porabe kisika, frekvence srca in anaerobnem pragu. Primerjava malih prirejenih iger s tekmami Nogometaši v MPI ne dosegajo hitrosti v teku kot na tekmah. Bliže kot je bil format (velikost igrišča, število igralcev, uporaba vratarjev in golov) nogometni tekmi, manj- ša je bila razlika v maksimalni hitrosti šprin- ta nogometašev, v primerjavi štirinajstih različnih formatov MPI s tekmo. Igralci na straneh so dosegali večje maksimalne hi- trosti kot igralci v sredini (Djaoui idr., 2017). Dellal idr. (2012) so primerjali intenzivnost MPI s pravilom enega ali dveh dotikov ter prosto igro in tekem. Med MPI v primerjavi s tekmo je bila vrednost laktata znatno niž- ja. Zaznavanje napora je bilo podobno po tekmi in po MPI z enim in dvema dotikoma (razen pri napadalcih), znatno manjši napor je bil zaznan na vseh igralnih mestih (z izje- mo srednjih branilcev) po prosti igri v MPI glede na tekmo. Nogometaši so pokrili ve- čje razdalje v šprintu in visoko intenzivnem teku med igro 4/4 kot pa med tekmo. Še posebej očitna razlika je bila pri igri z ome- jenimi dotiki (igra enega ali dveh dotikov). Znotraj teh sta od skupno pretečene razda- lje izstopala tek v polnem šprintu in visoko intenzivni tek, oba sta bila za več kot 10 odstotkov bolj izkoriščena kot med tekmo. Glede na minuto igre je bilo občutno več pretečenih metrov med MPI v primerjavi s celotno tekmo. Lacome, Simpson, Cholley, Lambert in Buchheit (2018) so ugotovili v primerjavi MPI različnih formatov s tekma- mi na profesionalnih nogometaših ekipe s prve francoske lige, da lahko z različnimi formati izzovemo različne učinke. Samo MPI 10/10 (102 x 67 m) so v primerjavi s tek- mami izvali primerljive tekalne rezultate, natančneje skupno pretečene razdalje no- gometašev in pretečene razdalje v hitrem teku. Rezultati intenzivnosti teka, skupna pretečena razdalja in pretečena razdalja v hitrem teku so bili v igri 4/4, 6/6 in 8/8 manjši kot na tekmah. Je pa igra 4–4 (1–4 min; 25 x 30 m) izzvala od nogometašev višje vrednosti specialnih gibov, pospeše- vanja in ustavljanja. „ Vplivi malih prirejenih iger na tehnično-tak- tično pripravo Pri razlagi rezultatov raziskav, ki so bile iz- vedene med MPI in so osredotočene na razvoj tehničnih elementov, velja biti pre- viden, saj z raziskanim ne pridobimo nujno oprijemljivih dejstev, na katere bi se lahko naslanjali pri uporabi MPI v namen razvo- ja tehničnih elementov znotraj treninga. Da Silva idr. (2011) so preverjali zanesljivost MPI pri zagotavljanju primerne frekvence ponavljajočih se tehničnih elementov med izvedbo in ugotovili, da se je sprejemljiva zanesljivost pokazala zgolj za najpogo- stejše tehnične elemente v igri (igralec je bil pogosto v stiku z žogo (posest žoge) in imel je veliko število podaj). Za razvoj teh- ničnih elementov, kot so predložki, udarci na gol in udarci z glavo, pa MPI naj ne bi bile uporabne. Prav tako velja, da je zane- sljivost zagotavljanja izvajanja tehničnih elementov manjša od zagotavljanja inten- zivnosti vadbe. Da Silva idr. še pišejo, da bi- ološka starost ni imela vpliva niti na inten- zivnost med igro niti na tehnično izvedbo med izvajanjem MPI. Moreira idr. (2017) pa medtem trdijo, da je uspešnost izvajanja tehničnih elementov močno odvisna tudi od hormonskega statusa in biološke sta- rosti. Trenerji lahko koristijo MPI tudi kot test tehničnega znanja nogometaša, saj so bili elitni mladi igralci v enakih okoliščinah boljši od amaterskih (Bennett idr., 2018). Kar pa hkrati pomeni, da je pri uporabi le teh potrebno upoštevati predznanje in ho- mogenost skupine, kar v tej raziskavi tudi potrjujejo. Elitni mladi nogometaši so v pri- merjavi z manj elitnimi večkrat uspeli uspe- šno zadržati žogo po podaji ali po odvze- manju žoge in imeli so več uspešnih podaj. Prav tako so bili večkrat udeleženi v akciji. Ne glede na format igre (3 x 5 min ali 5 x 3 min), ki je imel minimalen vpliv na uspe- šnost izvedbe tehničnih elementov. Se je pa pokazalo, da so imeli elitni mladi nogo- metaši v časovnem obdobju 3 x 5 min več poskusov podaj in so bili večkrat udeleženi v akciji (Bennett idr. 2018). So pa Moreira idr. (2016) ugotovili v opazovanju MPI 5/5 v časovnem obdobju 2 x 8 min, da za razliko od telesnih sposobnosti, kjer je bil upad od prve do zadnje četrtine (merjenje je pote- kalo na vsake 4 minute), uporaba tehničnih elementov ostaja ves čas na isti ravni. glas mladih 161 Silva idr. (2014) trdijo, da so tehnično bolj usposobljeni igralci tudi bolj občutljivi na spremembe velikosti igralne površine. Prav tako so pokazali več gibanja in prilagodlji- vosti med taktičnim postavljanjem na vse velikosti igrišča, kot pa tisti manj usposo- bljeni. Raziskovali so vpliv velikosti igrišča na taktično obnašanje igralcev in ugoto- vili, da igralci na največjem od treh igrišč posežejo po najbolj statični, pozicijski igri. Na igriščih manjših dimenzij je bilo več nepredvidljivega gibanja izven prostora, ki ga naj bi igralec zasedal s svojim igralnim mestom. Predvidoma zaradi iskanja več prostora in časa za upravljanjem z žogo. Raziskava vpliva velikosti igrišča na taktično obnašanje igralcev narekuje trenerjem, da upoštevajo, da z manjšanjem igrišča v MPI igralce silijo v več taktične improvizacije in jih posledično umikajo od določenih igral- nih mest, medtem ko naj s postavljanjem prostornejših igrišč pričakujejo bolj struktu- rirano igro z manj gibanja (Silva idr., 2014). S povečanjem velikosti igrišča na velikost, ki zagotavlja enako prostornino na igralca kot v klasični igri 11/11, so se povečale razda- lje med igralci v fazi napada, kar je ekipam omogočalo kvalitetnejše napadanje. V fazi branjenja so se razdalje zmanjšale, ekipe pa so bile bolj podvržene pritisku na naspro- tnika in žogo, da bi imel čim manj prostora za igro. Na malem igrišču je bilo veliko več igre prehodov kot posledica več izgublje- nih žog (Olthof idr., 2017). Bach Guilherme, Serra-Olivares, Roca in Te- oldo (2017) so raziskovali učinke v igri 3/3 z dvema prostima igralcema na strani in brez njih. Ugotovili so, da v igri brez pro- stih igralcev v fazi napada prihaja do več udarcev na gol, več izsiljenih prekrškov, avtov in kotov. Večkrat je bila izgubljena posest žoge, medtem ko se je v napadu s prostima igralcema kazala tendenca večje posesti žoge. S taktičnega vidika so Bach Guilherme idr. (2017) ugotovili, da v principih napadanja prihaja do tega, da v igri brez dodatnih igralcev napadalna ekipa igra bolj usmer- jeno v globino z več direktnimi poskusi osvajanja prostora. Pri igri z dodatnima igralcema na straneh pa so bili učinki v napadu takšni, da so igralci brez žoge več gibali in iskali dober prostor za sprejem žoge in razpored znotraj ekipe, veliko je bilo podaj nazaj ali v stran, da so v miru ponovno organizirali napad. Zadnji igralci so večkrat osvojili prostor (igrali so višje na igrišču) proti sredini in dajali večjo podporo soigralcem v napadu. V fazi branjenja so igralci v igri brez doda- tnih igralcev pogosteje agresivno napadali nasprotnika z žogo v napadalni polovici, da ta ne bi uspel odigrati naprej, sicer so se branili zgoščeno. V igri z jokerji so igralci v fazi branjenja zgostili prostor pred golom in pazili, da nasprotniku ne omogočijo vi- ška igralcev blizu svojega gola (v coni za doseganje zadetka) ter skušali preprečevati prostor za igro naprej (proti svojemu golu) z zapiranjem prostora (Bach Guilherme idr., 2017). V igri brez prostih igralcev je bilo za obe fazi igre značilno, da prihaja do igre 1/1. Brez dodatnih igralcev je prihajalo večkrat do reakcije po izgubljeni in osvojeni žogi. V obeh fazah igre je bilo več izvedenih akcij v igri z dodatnimi igralci (Bach Guilherme idr., 2017). Sanchez – Sanchez idr. (2017) so prav tako dokazali večje število preigravanj z žogo, kadar sta ekipi številčno poravnani. Vilar idr. (2014) so v raziskovanju tehnično- -taktičnih elementov, kot so posest žoge, število udarcev na gol, število podaj in raz- dalje med branilci in napadalci na podlagi številčne superiornosti, igra v napadu 5/5, 5/4 in 5/3, prav tako potrdili znatno razli- ko med igrama 5/3 ter 5/5. Igra z dvema napadalcema več povzroči spremembe v obnašanju v fazi napada, izražajoč se v več pripravljenih priložnostih za udarec na gol in razširi možnosti ekipe za uspešno poda- janje. Kadar so si bili napadalci bliže med sabo, so pogosteje sprejemali žogo, vendar so si pa posledično težje izborili prostor za udarec. Olthof idr. (2017) so v enako šte- vilčni igri 4/4 z vratarji dokazali, da lahko več udarcev na gol dosežemo s tem, da zmanjšamo prostor igralcem. Posledice na posest žoge, število prekinitev so bile z zmanjšanjem negativne. Da Silva idr. (2011) so dokazali, da je bilo v igri 3/3 v primerjavi z igro 4/4 in 5/5 več preigravanj, predložkov in udarcev na gol. Razdalje najbližjega branilca do napadalca so bile znatno manjše v igri 5/5 kot pa v igri z manjkom igralca. Prav tako so bile znatno manjše v igri 4/5 kot v igri 3/5. V igri 3/5 so bile razdalje najboljše postavljenih branil- cev do točke, kjer bi lahko blokirali udarec na gol ali prestregli podajo, znatno večje kot v preostalih igrah (Vilar idr., 2014). Dellal idr. (2012) so MPI primerjali s tekma- mi. Dober približek tekmam so ugotovili samo ob pravilu proste igre. Pri pravilu enega ali dveh dovoljenih dotikov so imeli igralci preveč tehničnih težav. Znatno več žog je bilo izgubljenih v okviru teh pravil kot pa ob prosti igri v MPI ali na tekmi. Med MPI je bilo zaznanih znatno več dvobojev telo ob telo in izgubljenih žog ter znatno manj vseh podaj in manjši odstotek uspe- šnosti podaj. V primerjavi po posameznih igralnih mestih prav tako pišejo, da je bilo število dvobojev telo ob telo v vseh forma- tih MPI večje kot na tekmah za vsa igralna mesta, razen za napadalca. Napadalci so v tekmah zelo pogosto izpostavljeni prav temu elementu. Je pa bil za napadalce ugotovljen primerljiv odstotek uspešnih podaj med MPI z dvema dotikoma in tek- mo, število izgubljenih žog med MPI z enim dotikom in tekmo ter posest žoge med MPI z enim dotikom in tekmo. „ Zaključek Pred vključevanjem MPI v nogometni tre- ning je potrebno imeti jasno določen cilj, kaj želimo s tem doseči. Kadar je v ospredju kondicijska priprava, nam raziskave kažejo, da je primernejša izbira bolj specializira- nega atletskega tipa treninga. Raziskave kažejo, da igralci v tem primeru dosežejo višjo stopnjo intenzivnosti v različnih pa- rametrih (povprečna frekvenca srca, ma- ksimalna frekvenca srca, vrednost laktata), prav tako so učinkovitejši v napredku (po- raba kisika, testi vzdržljivosti, agilnosti itd.). MPI so se vseeno pokazale kot učinkovite v raziskavah razvoja vzdržljivosti v nogo- metu, ki so primerjale začetno in končno stanje. V praksi bi lahko bila primerna kom- binacija obeh metod, kadar želimo ohra- njati visoko intenzivnost treninga ali pa v želji približati se okoliščinam s tekme. MPI zagotavljajo veliko število ponovitev po- speševanj in zaustavljanj, ki so v kondicijski pripravi pomembne. Vključevanje žoge in tehnično-taktičnih elementov bi v določe- nih okoliščinah lahko bila prednost. Niti ni zanemarljivo, da nogometaši treninge MPI dojemajo kot ljubše in manj naporne. Z igro na gole ali s končnimi conami v MPI povečamo hitrost gibanja. Igra s končno cono se kaže kot najintenzivnejša med vse- mi formati, čeprav z igro posesti v prostoru lahko ohranjamo visoko frekvenco srca pri nogometaših med izvajanjem vaje. Igra na gole in končne cone je bolj silovita, dose- gajo se večje hitrosti in pospeševanja. Z manjšanjem številčnosti praviloma večamo intenzivnost v igri, kadar govorimo o enako številčnih formatih. Prav tako intenzivnost posameznih gibov večamo z daljšimi od- mori med MPI. Daljše, kot so izvedbe igre brez odmora, manjše so pretečene razdalje in večji napor predstavljajo za igralce. In- tenzivnejše po vseh parametrih so igre na večjih igriščih v primerjavi z malimi. 162 Kadar je cilj razvijanje tehničnih elementov je potrebno biti pozoren na organizacijo. Uporaba MPI za razvoj tehničnih elemen- tov pa ni nujno primerna. Z njimi doseže- mo večjo udeleženost posameznika v igri in s tem večjo število ponovitev. Kadar razmišljamo o izvedbi, moramo upošteva- ti kvaliteto nogometašev in homogenost ekip ne glede na to ali imamo kondicijske ali tehnično-taktične cilje. Raziskave kažejo, da bomo večjo učinkovitost v igri dosegali s kvalitetnejšimi nogometaši. Taktični cilji med izvajanjem MPI so se kazali kot bolj smiselni od tehničnih, saj z določenimi zvodi lahko dosegamo nezavedne vzorce obnašanja celotne ekipe. Taktično pravilnejšo razporeditev ob upo- števanju igralnih mest dosežemo z večjim igriščem, prav tako večjo učinkovitost v igri v fazi napada. Z manjšanjem velikosti igrišča nogometaše silimo v več nenava- dnih odločitev v gibanju brez in z žogo, posledično je igra s taktičnega vidika bolj improvizirana in se oddaljuje od principov velikega nogometa. Kar pa ni nujno slabo za razvoj kreativne igre in igralcev. Če v MPI vključujemo proste igralce, omejujemo direktno igro oz. igro po globini v fazi na- pada, nogometaši pa so z viškom bolj po- trpežljivi v pripravi napada, nedvomno pa večamo možnosti uspešnega napadanja. S številčno enakovredno igro v manjših for- matih prav tako med igro vzpodbujamo re- ševanje situacij 1/1 z žogo. V fazi branjenja se je pokazala povečana agresivnost proti žogi na večjih igriščih, predvsem pa v ena- ko številčni igri. Razdalje do napadalcev so krajše, pogosteje prihaja do igre 1/1. Ekipe z mankom nogometašev pa se v principu bolj organizirajo, pomaknejo se skupaj in pred svoj gol. „ Literatura 1. Ade, J. D., Harley, J. A., in Bradley, P. S. (2014). Physiological Response, Time-Motion Cha- racteristics, and Reproducibility of Various Speed-Endurance Drills in Elite Youth Soccer Players: Small-Sided Games Versus Gene- ric Running. International Journal of Sports Physiology & Performance, 9(3), 471–479. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=95701 878&lang=sl&site=ehost-live 2. Bach Padilha, M., Guilherme, J., Serra-Oliva- res, J., Roca, A., in Teoldo, I. (2017). The influ- ence of floaters on players’ tactical behavi- our in small-sided and conditioned soccer games. International Journal of Performance Analysis in Sport, 17(5), 721–736. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?d irect=true&db=s3h&AN=126248116&lang=sl &site=ehost-live 3. Badin, O. O., Smith, M. R., Conte, D., in Coutts, A. J. (2016). Mental Fatigue: Impairment of Technical Performance in Small-Sided So- ccer Games. International Journal of Sports Physiology & Performance, 11(8), 1100–1105. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=120516 376&lang=sl&site=ehost-live 4. Bennett, K. J. M., Novak, A. R., Pluss, M. A., Ste- vens, C. J., Coutts, A. J., in Fransen, J. (2018). The use of small-sided games to assess skill proficiency in youth soccer players: a talent identification tool. Science & Medicine in Football, 2(3), 231–236. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=130725114&lang=sl&site= ehost-live 5. Bujalance-Moreno, P ., Latorre-Román, P . Á., in García-Pinillos, F. (2018). A systematic review on small-sided games in football players: Acute and chronic adaptations. Journal Of Sports Sciences, 1–29. Pridobljeno iz https:// doi.org/10.1080/02640414.2018.1535821 6. Castagna, C., Francini, L., Póvoas, S. C. A., in D’OttavMPI, S. (2017). Long-Sprint Abilities in Soccer: Ball Versus Running Drills. Inter- national Journal of Sports Physiology & Per- formance, 12(9), 1256–1263. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=126616075&lang=sl &site=ehost-live 7. Chaouachi, A., Chtara, M., Hammami, R., Ch- tara, H., Turki, O., & Castagna, C. (2014). Mul- tidirectional Sprints and Small-Sided Games Training Effect on Agility and Change of Di- rection Abilities in Youth Soccer. Journal of Strength in Conditioning Research (Lippin- cott Williams & Wilkins), 28(11), 3121–3127. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=994118 86&lang=sl&site=ehost-live 8. Cihan, H. (2015). The Effect of Defensive Stra- tegies on the Physiological Responses and Time-Motion Characteristics in Small-Sided Games. Kinesiology, 47(2), 179–187. Pridoblje- no iz http://search.ebscohost.com/login.asp x?direct=true&db=s3h&AN=112026027&lang =sl&site=ehost-live 9. Christopher, J., Beato, M., in Hulton, A. T. (2016). Manipulation of exercise to rest ratM- PI within set duration on physical and tech- nical outcomes during small-sided games in elite youth soccer players. Human Move- ment Science, 48, 1–6. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=115798307&lang=sl&site= ehost-live 10. Clemente, F., Couceiro, M. S., Martins, F. M. L., in Mendes, R. (2012). The usefulness of small- -sided games on soccer training. Journal of Physical Education & Sport, 12(1), 93–102. Pridobljeno iz http://nukweb.nuk.uni-lj.si/ login?url=http://search.ebscohost.com/lo- gin.aspx?direct=true&db=s3h&AN=7817956 2&lang=sl&site=eds-live 11. Clemente, F., Wong, D. P., Martins, F. M. L., in Mendes, R. (2015). Differences in U14 foot- ball players’ performance between different small-sided conditioned games. / Diferen- cias en el rendimiento de los jugadores de fútbol sub14 entre los diferentes variantes y condiciones en juegos con espacios reduci- dos. RICYDE. Revista Internacional de Cienci- as Del Deporte, 11(42), 376–386. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?d irect=true&db=s3h&AN=111083693&lang=sl &site=ehost-live 12. Da Silva, C. D., Impellizzeri, F. M., Natali, A. J., De Lima, J. R. P., Bara-Filho, M. G., Silami- -Gaçia, E., in Marins, J. C. B. (2011). Exercise Intensity and Technical Demands of Small- -Sided Games in Young Brazilian Soccer Players: Effect of Number of Players, Matu- ration, and Reliability. Journal of Strength & Conditioning Research (Lippincott Williams & Wilkins), 25(10), 2746–2751. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=66721158&lang=sl& site=ehost-live 13. Dellal, A., Hill-Haas S., Lago-Penas C., in Cha- mari K. (2011). Small-Sided Games in Soccer: Amateur Vs. Professional Players’ Physiologi- cal Responses, Physical, and Technical Ac- tivities. Journal of Strength & Conditioning Research (Lippincott Williams & Wilkins), 25(9), 2371–2381. Pridobljeno iz http://search. ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db= s3h&AN=65929509&lang=sl&site=ehost-live 14. Dellal, A., Owen, A., Wong, D. P., Krustrup, P., van Exsel, M., in Mallo, J. (2012). Technical and physical demands of small vs. large sided games in relation to playing position in eli- te soccer. Human Movement Science, 31(4), 957–969. Pridobljeno iz http://search.ebsco- host.com/login.aspx?direct=true&db=s3h& AN=83868685&lang=sl&site=ehost-live 15. Djaoui, L., Chamari, K., Owen, A. L., in Dellal, A. (2017). Maximal Sprinting Speed of Elite Soccer Players during Training and Matches. Journal of Strength & Conditioning Research (Lippincott Williams & Wilkins), 31(6), 1509– 1517. Pridobljeno iz http://search.ebscohost. com/login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=1 23446299&lang=sl&site=ehost-live 16. Faude, O., Steffen, A., Kellmann, M., in Meyer, T. (2014). The Effect of Short-Term Interval Training During the Competitive Season on Physical Fitness and Signs of Fatigue: A Crossover Trial in High-Level Youth Football Players. International Journal of Sports Physi- ology & Performance, 9(6), 936–944. Prido- bljeno iz http://search.ebscohost.com/login. aspx?direct=true&db=s3h&AN=99291423&la ng=sl&site=ehost-live 17. Fransson, D., Nielsen, T. S., Olsson, K., Chri- stensson, T., Bradley, P. S., Fatouros, I. G., … Mohr, M. (2018). Skeletal muscle and perfor- mance adaptations to high-intensity training glas mladih 163 in elite male soccer players: speed enduran- ce runs versus small-sided game training. Eu- ropean Journal of Applied Physiology, 118(1), 111–121. Pridobljeno iz http://search.ebsco- host.com/login.aspx?direct=true&db=s3h& AN=127103889&lang=sl&site=ehost-live 18. Gaudino, P., Alberti, G., in Iaia, F. M. (2014). Estimated metabolic and mechanical de- mands during different small-sided games in elite soccer players. Human Movement Science, 36, 123–133. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=97592369&lang=sl&site= ehost-live 19. Giménez, J. V., Hongyou Liu, Lipińska, P., Sz- warc, A., Rompa, P., in Gómez, M. A. (2018). Physical responses of professional soccer players during 4 vs. 4 small-sided games with mini-goals according to rule changes. Biology of Sport, 35(1), 75–81. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dire ct=true&db=s3h&AN=129061025&lang=sl&s ite=ehost-live 20. González-Rodenas, J., Calabuig, F., in Aranda, R. (2015). Effect of the Game Design, the Goal Type and the Number of Players on Intensity of Play in Small-Sided Soccer Games in Youth Elite Players. Journal of Human Kinetics, 49(1), 229–235. Pridobljeno iz http://search.ebsco- host.com/login.aspx?direct=true&db=s3h& AN=112319105&lang=sl&site=ehost-live 21. Halouani, J., Chtourou, H., Dellal, A., Chaou- achi, A. in Chamari, K. (2017). The effects of game types on intensity of small-sided ga- mes among pre-adolescent youth football players. Biology of Sport, 34(2), 157–162. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=123119 447&lang=sl&site=ehost-live 22. Hill-Haas, S. V., Coutts, A. J., RowseII, C. J., in Dawson, B. T. (2009). Generic Versus Small-si- ded Game Training in Soccer. International Journal of Sports Medicine, 30(9), 636–642. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=44477 291&lang=sl&site=ehost-live 23. Hill-Haas, S. V., Dawson, B., Impellizzeri, F. M., in Coutts, A. J. (2011). Physiology of Small-Si- ded Games Training in Football. Sports Me- dicine, 41(3), 199–220. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=60905320&lang=sl&site= ehost-live 24. Jastrzebski, Z., Barnat, W., Dargiewicz, R., Jaskulska, E., Szwarc, A., in Radzimiński, Ł. (2014). Effect of In-Season Generic and So- ccer-Specific High-Intensity Interval Training in Young Soccer Players. International Jour- nal of Sports Science & Coaching, 9(5), 1169– 1179. Pridobljeno iz http://search.ebscohost. com/login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=1 08776776&lang=sl&site=ehost-live 25. Köklü, Y., Alemdaroğlu, U., Cihan H., in Wong D., P. (2017). “Effects of Bout Duration on Players’ Internal and External Loads During Small-Sided Games in Young Soccer Players.” International Journal of Sports Physiology & Performance 12 (10): 1370–77. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dire ct=true&db=s3h&AN=127211749&lang=sl&si te=ehost-live. 26. Lacome, M., Simpson, B. M., Cholley, Y., in Buchheit, M. (2018). Locomotor and Heart Rate Responses of Floaters During Small- -Sided Games in Elite Soccer Players: Effect of Pitch Size and Inclusion of Goalkeepers. International Journal of Sports Physiology & Performance, 13(5), 668–671. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=129945797&lang=sl &site=ehost-live 27. Lacome, M., Simpson, B. M., Cholley, Y., Lam- bert, P., in Buchheit, M. (2018). Small-Sided Games in Elite Soccer: Does One Size Fit All? International Journal of Sports Physiology & Performance, 13(5), 568–576. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=129945792&lang=sl &site=ehost-live 28. Michailidis, Y. (2013). Small sided games in so- ccer training. Journal of Physical Education & Sport, 13(3), 392–399. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=99030575&lang=sl&site= ehost-live 29. Moreira, A., Saldanha Aoki, M., Carling, C., Rodrigues Lopes, R. A., Schultz de Arruda, A. F., Lima, M., … Bradley, P. S. (2016). Temporal Changes in Technical and Physical Perfor- mances During a Small-Sided Game in Elite Youth Soccer Players. Asian Journal of Sports Medicine, 7(4), 1–8. Pridobljeno iz http://se- arch.ebscohost.com/login.aspx?direct=true &db=s3h&AN=121091915&lang=sl&site=eh ost-live 30. Moreira, A., Massa, M., Thiengo, C. R., Lopes, R. A. R., Lima, M. R., Vaeyens, R., … Aoki, M. S. (2017). Is the technical performance of yo- ung soccer players influenced by hormonal status, sexual maturity, anthropometric pro- file, and physical performance? Biology of Sport, 34(4), 305–311. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=127421391&lang=sl&site= ehost-live 31. Ngo, J. K., Man-Chung Tsui, Smith, A. W., Car- ling, C., Gar-Sun Chan, in Wong, D. P. (2012). The effects of man-marking on work inten- sity in small-sided soccer games. Journal of Sports Science & Medicine, 11(1), 109–114. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=744419 81&lang=sl&site=ehost-live 32. Olthof, S. B. H., Frencken, W. G. P ., in Lemmink, K. A. P . M. (2018). Match-derived relative pitch area changes the physical and team tacti- cal performance of elite soccer players in small-sided soccer games. Journal of Sports Sciences, 36(14), 1557–1563. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=128837236&lang=sl &site=ehost-live 33. Owen, A. L., Wong, D. P., Paul, D., in Dallal, A. (2012). Effects of a Periodized Small-Sided Game Training Intervention on Physical Per- formance in Elite Professional Soccer. Journal of Strength & Conditioning Research (Lippin- cott Williams & Wilkins), 26(10), 2748–2754. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=82558 881&lang=sl&site=ehost-live 34. Sarmento, H., Clemente, F. M., Harper, L. D., Costa, I. T. da, Owen, A., in Figueiredo, A. J. (2018). Small sided games in soccer - a sys- tematic review. International Journal of Per- formance Analysis in Sport, 18(5), 693–749. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/ login.aspx?direct=true&db=s3h&AN=132273 071&lang=sl&site=ehost-live 35. Sanchez-Sanchez, J., Hernández, D., Casami- chana, D., Martinez Salazar, C., Ramirez-Cam- pillo, R., in SampaMPI, J. (2017). Heart Rate, Technical Performance, and Session-Rpe in Elite Youth Soccer Small-Sided Games Played with Wildcard Players. Journal of Strength & Conditioning Research (Lippincott Williams & Wilkins), 31(10), 2678–2685. Pridobljeno iz http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=125493626&lang=sl &site=ehost-live 36. Silva, P., Aguiar, P., Duarte, R., Davids, K., Araújo, D., in Garganta, J. (2014). Effects of Pitch Size and Skill Level on Tactical Behavi- ours of Association Football Players During Small-Sided and Conditioned Games. Inter- national Journal of Sports Science & Coa- ching, 9(5), 993–1006. Pridobljeno iz http:// search.ebscohost.com/login.aspx?direct=tr ue&db=s3h&AN=108776763&lang=sl&site= ehost-live 37. Tul, M., Verdenik, Z., Maršič, M., in Mulej, M. (2016). The Role of Small-Sided Games in Mo- dern Soccer and the Issue of Their Holism. / Vloga igralnih oblik v sodobnem nogome- tu in vprašanje njihove celovitosti. Annales Kinesiologiae, 7(1), 43–65. Retrieved from http://search.ebscohost.com/login.aspx?dir ect=true&db=s3h&AN=120473441&lang=sl &site=ehost-live 38. Vilar, L., Esteves, P. T., Travassos, B., Passos, P., Lago-Peñas, C., in Davids, K. (2014). Varying Numbers of Players in Small-Sided Soccer Games Modifies Action Opportunities Du- ring Training. International Journal of Sports Science & Coaching, 9(5), 1007–1018. Prido- bljeno iz http://search.ebscohost.com/login. aspx?direct=true&db=s3h&AN=108776764& lang=sl&site=ehost-live mag. Janez Ferk, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Nogometni klub BRAVO posluh@gmail.com