časopis slovenskih delavcev 41 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 9. oktobra 1992, št. 41, letnik 51, cena 90 SIT PARADIGMA SVINJ PRI KORITU Nad zaposlenimi se zbirajo temni oblaki. Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov meni, da bo začelo treskati kmalu po volitvah, ko glasovi delavcev ne bodo potrebni naslednja štiri leta in bo mogoče - v imenu tržnosti in sanacije gospodarstva - razglasiti prosti lov na delavce in njihove pravice. Vsi se še dobro spominjamo sladkih obljub o gospodarskem razcvetu in socialni in materialni blaginji ter o tem, kako bo država ščitila gmotni položaj in pravne in socialne pravice delavcev iz časov pred osamosvojitvijo in ob njej. Pa zdaj? Predlog novega zakona o prisilni poravnavi in stečaju predvideva, da bo moč zaposlene zmetati na cesto že v predsanacijskem postopku, v imenu »finančne sanacije«. Država je prek Sklada začela krpati 99 podjetij izmed 217 prosilcev za tak postopek tako, da je prevzela premoženje podjetij, delavcem pa vzela njihove pravice, če ne štejemo, da jih je precej predvidenih za »na cesto«. Sindikat v teh podjetjih naj ne bi bil več legitimen predstavnik delavcev. In pred nami je še ukinitev moratorija na stečaje... V imenu zaščite tržne naravnanosti zakona o prisilni poravnavi in stečaju predlagatelj ni upošteval nobenega od predlogov sindikatov, ki ščitijo delavce pred brezpravjem. Največji absurd ob vsem tem pa je, da je položaj v nekaterih zavoženih podjetjih tako slab, da si delavci želijo - stečaj. o Izbrancih obubožanega suverenega slovenskega ljudstva pišemo seveda v RAVB ARKOM ANDI na 15. strani Z DEŽJA •ZAmSLEMI BREZPOSELUI naliti n Če bi ta vlada ukinila odlok prejšnje o moratoriju na stečaje, bi le-ti udarili 1.584 podjetij s 190.000 zaposlenimi. Bo zdaj država s svojim Skladom za razvoj izkoristila stisko teh delavcev in potrdila pregovor »Boj se Dana j cev, ki prinašajo darove«? PRVA STAVKA, KI JO LAHKO USTAVI SKLAD ZA RAZVOJ Stavkovne straže v Kovindu do zagotovil Sklada O tem pišemo na 11. strani, na 5. pa že o konkretnem primeru v Kovindu. pod kap—4* sreda, ZAKON SILI SINDIKATE V ZVEZE IN KONFEDERACIJE O zakonu o reprezentativnosti sindikatov pišemo na 5. strani Danes zaseda slovenski parlament. Običajno bi bile zadnje novice na tem mestu iz tega častitljivega doma. Danes pa smo poslancem v skladu z razmišljanjem o njih v Ravbarkomandi prostor preprosto - ODVZELI! * Napačna filozoN/a pogajanj V tako prelomnih časih, kakršne smo zaživeli v Sloveniji, bi najprej in predvsem potrebovali pravo socialno in delovno zakonodajo. Marsikaj je res zapisano v obstoječih zakonih in tudi kolektivne pogodbe so končno dovolj jasne - žal pa je še bolj jasno, da se celo uzakonjene stvari ne uresničujejo. Za odvetnike je to lahko pravni problem, za sindikate že ne več. Zanje je to postalo povsem moralno vprašanje. Končno so svobodni sindikati že stavkali prav za socialno in pravno varnost delavcev. Te varnosti ni zato nič več, raje nasprotno. Čeprav so volitve pred durmi, se oblast menda ne zaveda, da ima v pogajanjih s sindikati pred seboj skoraj 400.000-člansko organizacijo, ki je končno tudi svoje vrste volilno telo. Tudi brez volilnih računic je nekaj stvari na dlani - kot smo že omenili, tudi z moralnega zornega kota. Če se je Slovenija odločila za novo pot, ki kajpak terja nekaj žrtev, bi si morali to breme, kolikor je le moč, pravično razdeliti. Če ne gre vselej pravično, vsaj enakomerno. O enakomernosti bi vedeli precej povedati brezposelni, ki so jih na cesto pometala vodstva, katerim kajpak ni padel lasek z glave. Lahko bi kakšno rekli še zaposleni, ki namesto plač dobivajo miloščino, medtem ko se vodilni maste ob svojih zaprtih, strogo tajnih plačilnih kuvertah, posebnih zavarovanjih in drugih privilegijih - vse tja do plodov iz vrtička »Marija k sebi Consulting«. Vladni možje in žena pa si namesto resničnega pogajanja o socialnem sporazumu privoščijo načrtno in vsiljivo medijsko kampanjo o »previsokih plačah, ki so generator inflacije...« Ob povsem nesposobni davčni politiki oziroma ljudeh, ki naj bi jo uresničevali, ob armadi novih bogatašev, ki bogate prav skozi luknje te davčne politike, kar je tudi edino sporno, ob nenadzorovanem »nagrajevanju« vodilnih garnitur in vse bolj nenasitni državi je gonja proti visokim plačam cinizem prve vrste. Sindikati kajpak na tako očitno limanico ne bodo padli. Gre pač za organizacijo, ki zraste in se obdrži predvsem na papirju, ki mu pravimo kolektivna pogodba. Ta, za vse druge očitno res zgolj papir, lahko da sindikatom moč. Če pa postane papir tudi za sindikalna vodstva, bodo le-ta ostala skupek generalov brez vojske. Upamo, da je vsaj v tej vladi dovolj zrelosti, da okoli kolektivnih pogodb in socialnega sporazuma ne bo spletkarila. Prevladujočo filozofijo pogajanj kot iskanja kompromisa, pri katerem se mora vsak česa odreči, bi bilo bolje preobrniti v pogajanja, v katerih naj vsak kaj pridobi. Zato je res že zadnji čas. KONČNO PA JE ZAVZEMANJE VLADE ZA MANJŠE PLAČE ČISTO PROTIDRŽAVNO DEJANJE - EDINO KAR RES OBVLADA, JE NAMREČ PRAV KRMLJENJE DRŽAVE IZ ŽE TAKO PIČLIH OSEBNIH DOHODKOV. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ......izvod(ov) ROKOVNIKA-PRIROČNIKA ZA LETO 1993. Naročeno pošljite na naslov: ......................... Ulica, poštna št., kraj:............................ Ime in priimek podpisnika:............................ Naročeno, dne:........................................ Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju V zvezi z vašim člankom, objavljenim v vašem časopisu DE v rubriki Odmevi, izjavljam, da se od objavljenega članka popolnoma distanciram. Na mojo željo sem, opredeljena za tehnološki presežek in nimam nobenega namena, da bi s podobnimi izjavami škodila g. Hudobivniku oz. Vezeninam. Sem tudi podpresednik sindikata in član izvršnega odbora sindikata ter nimam nobenega vzroka, da bi blatila sindikat in s tem delo same sebe. Kljub temu, da sem zaposlena v finančni službi, da poznam žiro račune (gospod Hudobivnik mi je izjavil, da bi bila lahko sama ena izmed nas), se z grožnjami o suspenzu le-teh ne morem prestrašiti, ker me ne zadevajo. Vseskozi sem si prizadevala za pošteno delo. Na direktno vprašanje, ki mi je bilo postavljeno, če je članek moje delo, menim, da se hoče nekdo oprati z menoj in na moj račun. Že nekdaj smo bili za vse, kar se je v Vezeninah zgodilo ali šušljalo po tovarni, vedno dežurni krivci v finančni službi, kot je tudi še danes. Nada Čadež, Cankarjeva 42, Radovljica Begunci in prišleki Zadnje čase je bilo objavljenih precej pisem o nevarnosti, ki jo baje za slovensko nacionalno identiteto pomenijo »tujci«, prišleki, begunci in naj bi se ji postavili po robu z»zdravim nacionalizmom«. Ne želim se prerekati z avtorji takih pisem, oglašam pa se zato, ker le-ti svoje pisanje ponavadi zabelijo z mnenjem, da pišejo v imenu »poštenih Slovencev« ali kar vseh Slovencev. Hvala bogu, ankete javnega mnenja jih zaenkrat demantirajo, menim pa, da se je treba tudi javno oglasiti in protestirati proti sejanju sovraštva in nestrpnosti. Piše se o tem, da je v Sloveniji 70 tisoč beguncev iz Bosne, hkrati pa več kot sto tisoč nezaposlenih in veliko revnih slovenskih družin, ki jim nihče ne pomaga. Podatki na obeh straneh so morda točni, toda povezovanje obeh je strupena manipulacija. Zlahka se da dokazati, da zaradi bosanskih beguncev niti en slovenski državljan ni ostal brez zaposlitve. Druga stvar morda ni dokazljiva, ker pa dobro poznam delovanje in filozofijo naše socialne politike, bi si tudi zanjo skoraj upala zastaviti glavo: slovenska vlada za begunce res namenja določena sredstva, toda če beguncev ne bi bilo, teh sredstev ne bi namenila za povišanje socialnih pomoči ali minimalnih plač. Sklicevanje na revne Slovence v tej zvezi v resnici ni skrb zanje, ampak ščuvanje proti beguncem. Piše se, kakšno nevarnost da predstavljajo »tujci«, to je prišleki z juga, ki so dobili slovensko državljanstvo, kot da bi vsi ostali Slovenci lahko dokazali, da izvirajo naravnost iz Potočke zijalke! Govoriti o »čistih« Slovencih v biološkem smislu je sploh neumno; živimo pač na ozemlju, ki je bilo v vsej zgodovini nekakšno križišče in bojno polje obenem. Ljudje so se vedno doseljevali in odseljevali, o tem priča že pisanost slovenskih priimkov. Popotniki in vojaki so si na poti, na milo ali na silo vedno jemali ženske in za njimi so ostajali, priznano ali nepriznano, številni »mešanci«, ki pa se od drugih niso nič razlikovali, celo po privrženosti domačiji ne. Kar zadeva odnos do prišlekov, bi raznim ksenofobom priporočila, naj - prvič ali ponovno - preberejo odlični roman Lojzeta Kovačiča »Prišleki«. Je avtobiografska pripoved človeka, begunca, prišleka, tujca, ki je kot otrok, ne da bi znal eno samo slovensko besedo, prišel v Ljubljano in postal slovenski pisatelj in s svojim prispevkom k slovenski kulturi tudi za slovenski narod naredil več kot mnogi izmed ti- stih, ki kričijo o svoji slovenskosti. Hočem reči, zakaj v prišlekih gledati le grožnjo, zakaj ne videti v njih tudi potencialnega prispevka, bogastva? Piše se o zvezi med liberalno zakonodajo o državljanstvu, ki da povzroča več prišlekov, in kot odgovor domačega prebivalstva naraščanje ksenofobičnosti in ekscesov. Kot da bi šlo za kakšno naravno zakonitost! Pri tem se pozablja, da ksenofobija in sovraštvo do drugačnežev uspevata predvsem tam, kjer ju pridno zalivajo z negativno propagando, ščuva-njem in hujskanjem. In temu se zdaj reče »zdravi nacionalizem«. O zdravem ali tudi pravičnem nacionalizmu so veliko vedeli povedati že Hitler in Mussolini in njima podobni. V resnici pa zdravega nacionalizma ni; nacionalizem je bolna ideologija. Že zato, ker vrednoti ljudi po nekem skupinskem znaku. Morda se pse lahko vrednoti in razvršča po tem, kakšni pasmi pripadajo, ljudje pa ne morejo biti ne boljši ne slabši, ne več ne manj vredni zato, ker so Slovenci, Angleži, Kitajci ali Srbi, ampak so dobri ali slabi izključno kot osebe, kot posamezniki. Stališče »proti nikomur nimam nič, le da ostane tam, kjer je« je v sedanjih razmerah seveda čista hinavščina. Smo pač vse doslej živeli v večnacionalni državi, mnogi izmed naših »prišlekov« se, tudi če bi želeli, nimajo več kam vrniti. Za slovensko nacionalno identiteto naj bi bilo menda rešilno, da jim naknadno odvzemamo državljanstvo, jih, če tega ne bodo ho-»teli storiti sami, naložimo na kamione, odpeljemo čez južno mejo in stresemo na tla kje v Bosni... Ni kaj, nacionalizem je resnično »zdrav«! Marija Cigale, Ul. bratov Učakar 120, Ljubljana Neslovenci in begunci ogrožajo Slovence V mali Sloveniji živi preveč Neslovencev in Neslovenk. Več kot 400 tisoč tujcev, tolikšno število priseljencev je že pogubno za čistokrvne Slovence in malo slovensko državico. Zaradi njih je nastala brezposelnost. Sedaj je brezposelnih preko 100 tisoč, do konca leta jih bo že 140 tisoč. Slovenci obupavajo: odpuščanje delavcev, tehnološki presežki in pošiljanje delavcev na »čakanje«. Tega gorja so pač krivi tujci, ker zasedajo slovenska delovna mesta. Posebno za mlade Slovence pomeni nadaljevanje brezposelnosti uničeno prihodnost. Slovenska nacionalna stranka ima v svojih vrstah veliko pravih rodoljubov, ki vse to vidijo. Slovenski narod ima dovolj zvestih sinov, ki so pripravljeni storiti vse, da postanemo Slovenci edini gospodar na svoji slovenski zemlji. Neslovenec jezi geslo: Službe Slovencem! Stanovanja Slovencem! Visok standard Slovencem! Slovenijo samo Slovencem! V življenjskem interesu slo- venskega naroda je, da pride do čimprejšnjega množičnega odhoda Neslovencev in Neslovenk ter njihovih otrok iz Slovenije. V vseh letih bivanja v Sloveniji so se strahovito naglo razmnoževali in tako že ogrožajo obstoj malega slovenskega naroda, ker je velika nevarnost, da popolnoma uničijo Slovence-ke. Glede beguncev: V Sloveniji je že kar 100 tisoč beguncev na dva milijona prebivalcev. To je obupno. Slovenci težko prenašajo podražitve, ker se življenjski stroški dražijo. Oktobra bo spet elektrika dražja. Begunci in begunke ter velikanska množica njihovih otrok pa se lepo hranijo in brezplačno ogrevajo. Kaj je podražitev, to jim sploh ni znano. Eni imajo prednost, dobijo vse brezplačno. S prihodom beguncev je vzklila tudi dejavnost islamskih skrajnežev, kar se vidi v gradnji džamije na Jesenicah. Želja slovenskega naroda je, da begunci in begunke in na tisoče in tisoče njihovih otrok še pred zimo odidejo na varna območja v svojo domovino. Vsem srečno pot! Če bodo vsi tujci iz Slovenije odšli, tedaj ne bo noben Slovenec brezposeln, vsak Slovenec bo imel stanovanje, standard bo visok, zavladal bo pravi raj brez tujcev. Ogromno hrane bo ostalo in noben Slovenec ne bo lačen, kot sedaj jokajo, da nimajo za kruh. Nastali bodo zlati časi, ker ne bo tujcev, da bi Slovencem odžirali dobrine. Mali slovenski narod naj pridela ogromno hrane, in nastala bo blaginja ter bo vsem Slovencem in Slovenkam posijalo le »sončece sreče«. Vsi Slovenci in Slovenke zelo cenimo SNS in želimo, da bi bilo vse tako urejeno, kot si želimo: zlate čase. Martin Lederšek, Breg 15, Celje Volitve čedalje bliže V poročilu s skupščinskega zasedanja DPZ, ki je odločal o osnutku zakona o strankah, je bilo v Delu 17. 9. 1992 zapisano, da je poslanka Metka Mencin »ostala osamljena v ideji, da bi morali tudi denarno podpreti prizadevanja stranke za enakopravno zastopanost spolov v parlamentu«. To preprosto ni res. O njenem predlogu se je v skupščini vnela živahna razprava, slišali smo celo poslanca liberalne stranke, ki je tej ideji nasprotoval, z utemeljitvijo, ki bi jo lahko malce prosto povzeli, da je v bistvu več kot dovolj, da imamo ženske možnost roditi bodoče poslance; pa poslanca zelenih, ki je milostno pristal na to, da bi kazalo z zakoni predpisati, da mora v skupščino priti vsaj 20 % poslank, pa ugovor g. Smoleta, da je to kaj skromna ponudba spričo dejstva, da je dobra stara SZDL svojčas terjala 40-odstotno udeležbo žensk v skupščini ... Idejo, ki jo je predsednica komisije za žensko politiko zelo dobro utemeljila, pa sem izrecno podprla tudi sama. Moji argumenti pa so bili naslednji: 1. Več kot polovica državljank Slovenije smo DRŽAVLJANKE. V današnji slovenski skupščini nas je komaj 11% - evropski parlamenti v državah z najvišjo stopnjo demokracije jih premorejo od 20 % (Islandija) do skoraj 40 % (Švedska) Spodbude demokraciji - in enakopravna politična zastopanost obeh spolov v parlamentu je gotovo bistveni sestavni del vsake resne demokracije - so torej krvavo potrebne. 2. Prepričana sem, da je v interesu vseh državljank in državljanov, da se poveča sorazmerna zastopanost žensk v slovenskem parlamentu. Dokaze nam dajejo na voljo izkušnje v prvem slovenskem večstrankarskem parlamentu: malo nas je bilo, vendar smo se poslanke izkazale z načinom dela, ki za večino poslancev v tem parlamentu ni bil značilen: Uspele smo doseči NADSTRANKARSKO soglasje ob mnogih KONKRETNIH VPRAŠANJIH, KI SO BISTVENEGA POMENA ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE LJUDI, in za tako odločanje tudi pridobiti celoten parlament. Naj vas spomnim na tako pomembne odločitve, kot so bile tiste d svobodi ženske, da odloča o rojstvu svojega otroka, o socialni, štipendijski, pokojninski zakonodaji, o univerzalnem otroškem dodatku, o pravičnih porodninah, o reševanju slovenskih državljanov, vojakov nekdanje JLA, o pomirjanju militarističnih strasti ob brionskem premirju v lanski vojni... 3. V parlamentu smo poslanke praviloma nastopale jedrnato, in govorile le o stvareh, na katere se STROKOVNO SPOZNAMO. 4. Nikoli si nismo privoščile pokroviteljskega odnosa do moškega pola parlamenta, dostojanstveno in s humorjem smo premagovale spontano »moškosrčnost« velikega dela slovenske skupščine. Dokazale smo torej, da ni iz trte izvito spoznanje vseh zrelih evropskih demokracij, da je politično odločanje brez enakopravne udeležbe žensk KVALITATIVNO SLABŠE, družbeno invalidno. Zato podpiram predlog komisije za žensko politiko, da je treba tudi s finančnimi spodbudami prepričevati vse stranke, da v svoje programe vpišejo cilj enakopravne zastopanosti (%) žensk na vseh svojih kandidatnih listah. V SDP npr. smo ženske dosegle, da je ta odstotek postavljen na 30 %; še več, zavzemam se za finančno stimulacijo strank glede na ŠTEVILO IZVOLJENIH, ne zgolj kandidiranih žensk. Razlog za tako moje stališče je preprost: strankam slovenske levice in centra se je posrečilo narediti iz vprašanja enakopravnosti žensk v političnem odločanju PRESTIŽNO PREDVOLILNO VPRAŠANJE, zato ne bo možen uspešen predvolilni nastop nobene stranke, ki bi na svoje kandidatne liste ne uvrščala tudi pomembnega števila kandidatk. Toda iz izkušenj prejšnjih volitev ženske vemo, da bodo stranke kandidatkam praviloma dodelile volilna okrožja, v katerih je njihov vpliv skromen in enako skromne bodo tudi njihove dejanske možnosti za izvolitev. O tem, kako resno misli kaka stranka s politično enakopravnostjo žensk, bo mogoče presojati po tem, koliko jih bo na prvih mestih morebitnih nacionalnih strankarskih list in koliko jih bo neposredno izvoljenih - torej kandidiranih v okrožjih z najvišjo odzivnostjo volilcev na programske ponudbe posamezne stranke. Naj končam z majhno zlobnostjo: v parlamentu so nam rekli, da smo ženske krive, da v parlamentu ni več poslank, ker da bojda ženske ne volijo žensk. Sprašujem vas, kako to, da se vsem zdi normalno, da ženske volijo moške, in nikomur NENAVADNO, da moški ne volite žensk? Moški prezgodaj umirate. Zdravniki vedo zakaj: preveč stresov, zaradi prevelikih delovnih obremenitev in velikih odgovornosti, ki so na vaših ramah. Preveč cigaret, pijače in nezdrave hrane - kar je slaba tolažba za prenaporno življenje. Premalo časa zase, za partnerico, za otroke, za zdravo gibanje, za ljubezen in lepoto življenja, kar je nenehen vir nelagodja in občutkov nezadovoljstva, celo neuspešnosti, v tistem, kar je za človeško življenje najbolj bistveno. V stari feministični paroli »Odstopite nam pol oblasti in me vam bomo odstopile pol svojih obveznosti za otroke in gospodinjstvo« ni toliko skrita ženska želja po oblasti, ampak prijazen poziv k temu, da bi enakopravno odločali, si delili bremena in odgovornosti in skupaj živeli bolj kvalitetno. Sonja Lokat Svobodni Sindikati Slovenije ES V časopis slovenskih 'J delavcev Slovenkam in Slovencem je treba omogočiti, da se dokažejo kot sposobni menedžerji. Tako pravi Brane Mišič, funkcionar Svobodnih sindikatov. Najbrž bi tako stališče lahko pripisali celotnemu vodstvu omenjenega sindikata, kar je samo točka več za Mišiča in sindikat. Gre namreč za to, da Mišič in njegov sindikat prav nič ne verjameta v tiste direktorje, ki so podjetje že zavozili in ga pripeljali v stečaj, ostali pa naj bi- še naprej na svojih stolčkih, ker tako misli vlada. Tiste, ki so bili vedno proti rdečim direktorjem, bo seveda kap, ko sedaj naenkrat prav ti sindikati, ki so jih in jih še vedno imajo za hudo Brca rdeče, nergajo proti rdečim direktorjem. Tako kot nergajo tudi proti sedanji vladi, ki jo tudi nekateri imajo za temno rdečo, še posebej vrii kranjski liberali, ki so jo šli tožit na gosposki Dunaj, pač po stari slovenski navadi, in so se, zopet kot ponavadi, vrnili s poklapanimi ušesi in podvitim repom. Seveda tale sindikat nima nič proti rdečim direktorjem, kot nima nič proti modrim, zelenim in pisanim. Je pa že zdavnaj do grla sit slabih direktorjev, ki so seveda tudi do grla siti sindikata, saj zanič direktorji in sindikat praviloma ne moreta voziti dobro. In ker tudi vlada slabih direktorjev, ki so pognali podjetja, ne misli brcniti v zadnjo plat, bodo to poskušali narediti slabi direktorji s sindikati, opozarja Mišič. In presneto prav ima, saj se take vrste direktorji najbolj boje nergavih sindikatov. In medtem ko se Tomšičev sindikat ubada s hlodovino in roti sedanjo vlado, naj za božjo voljo prepreči njen izvoz (prejšnji vladi pa je tudi gospod Tomšič strumno »držal štango«, ko je sprejemala zakone, ki so v gozdove prinesli anarhijo in povzročili sečnjo, da človeka srce zaboli), se Mišičev sindikat upira takim zakonskim načrtom vlade, ki bi povzročili neusmiljeno sečnjo med delavci in jih v pričakovanih stečajih pustili praznih žepov. Direktorčki bi kajpak ostali, in če bo res tako, potem je tale naša vlada ali padla na glavo ali pa na Slovenskem res ni sposobnih menedžerjev. Nekaj malega bi od tega lahko držalo, če je od vseh podjetij, zrelih za stečaj, polovica zasebnih. Morda pa je bil denar za privatno podjetništvo v nepravih rokah in sedaj mnogi ugotavljajo, da v tržnem gospodarstvu raste več trnja kot rožic. Ker pa ni nujno, da so tisti, ki imajo denar, tudi najpametnejši in najsposobnejši, je moč verjeti, da je v naši deželi tudi kaj takih, ki imajo pamet, ne pa denarja. Tu ima Mišič s svojim sindikatom najbrž prav. Kot tudi, da bi bilo treba tiste, ki nimajo ne denarja, ker so ga pognali, in ne pameti, po kratkem postopku nagnati. Te dni se je znova nekdo ^lotil tiste znamenite lipe na Žali lah> ki se j' reče sprava. Vsak k razumen človek bo to kajpak ___ obsodil, saj z nožem nad lipo ni lepo, pa četudi bi šlo za čisto navadno drevo. Gospod Klep pa je iz tega vandalizma naredil celega hudiča in vse skupaj po kratkem postopku obesil za vrat vsem tistim, ki v času vojne, tiste druge svetovne seveda in ne tretje Janševe, niso bili beli ali modri, torej so bili rdeči pod kožo in nad njo. V tisti vojni, ki ni bila Janševa in Kacinova, so svinjarije delali samo rdeči, se da sklepati iz tistega, kar misli gospod Klep. In kdor danes ne pljuva po rdečih, si ne zasluži zaupanja, pravi tudi gospod Klep, ki je zadolžen za lipo sprave na §PF3V3 UT Žalah. Se huje, taki nepljuvalci so sposobni narediti še kaj jlkt več, tudi tako tragedijo, ki se je spomnimo iz časov Nejan-ševe in Nekacinove vojne, trdi S %,ifl gospod Stanislav Klep. is flf s. Kako gospod Klep spravi illlli ajkf |§|P^ skupaj svoje spravaštvo z lipo JIr '*§ W sprave v roki in svoj poziv, da 3 je vse tiste, ki ne zmerjajo biv- ših rdečih Mostarjev, treba na-ISSL rediti za drugorazredne držav- mm | Ijane, bo seveda za vse večne ^§§r . čase ostalo uganka. Gospod % ^ Klep si pač spravo predstavlja na svoj način, očitno namreč tako, da bodo vsi, ki ne mislijo kot on, morali plesati pod njegovo in njegovih taktirko. Gospod Klep torej skrbi za lipo sprave, obenem pa nervozno brska po časih iz omenjene vojne, kar lepo pove, da je njegova sprava navaden larifari in samo recept za rehabiliti-ranje tistih, ki so se v vojni, ki ni bila ne Janševa in ne Kacinova, znašli na Hitlerjevi strani in jih tega danes ni nič sram, pač pa naj bo sram tiste, tako gospod Klep, ki nočejo pljuvati po tistih, ki pač niso hoteli biti s Hitlerjem pod roko. Gospodu Klepu kajpak niti na misel ne pride, da delavci brez kruha in zaposlitve od njegove sprave in zgodovinskega praskanja ne bodo imeli niti drobtine več; kajpak ne pomisli, da vsaj polovici ljudi v tej državi morebiti kreganje med belimi, modrimi in rdečimi v tistih Nejanševih in Nekaci-novih časih, preprosto »dol visi«, spravaštvo današnjih dni pa jim gre na živce, ker pač morajo razmišljati, kaj bodo jutri poleg krompirja dali na mizo. In pri vsem tem jim je morebiti prekleto malo mar, kdo je na oblasti in kdo ne in kdo je koga pred toliko in toliko desetletji pobijal, ker jim pač lakota danes in tukaj kruli po želodcu. Seveda naj se spravlja med seboj, kdor se hoče, če mu bo potem obzorje lepše. Tudi gospod Klep naj se spravlja na svoj način, če tako želi, vendar naj s tem ne posiljuje vsega ljudstva, ki prižiga sveče zato, ker nima denarja za elektriko. Boža QiOCja BAVBAV SAMOUPRAVE Naj bo mačka rdeča ali črna, glavno je... To menda velja za Kitajce, pri nas pa je Peterletova vlada zakon o soodločanju delavcev pripravljala po polžje v strahu pred Bog vedi čem. Bebavo se je izmotavala, da tudi lastninska zakonodaja ne pride v skupščinske klopi. Brez te naj bi se ne vedelo, kdo je lastnik in potemtakem tudi tega ne, kdo sme biti pokoren najemni delavec, kaj je pravica prvega in sveta dolžnost drugega. Tudi Drnovškova vlada počasi prijema ta očitno vroč kostanj, čeprav bi delavci takšno zakonodajo tem bolj potrebovali, čim manj je zakonskega reda drugje. Povsem brez opravičila pa je obotavljanje pri pripravi zakonodaje o lokalni samoupravi. V novi ustavi je kar nekaj členov (od 138 do 145), ki nudijo pravno podlago za sprejem zakonodaje s tega področja, pa se skupščini prav tako ne mudi. Zakaj ne? Je pojem »samouprava« prehudo strašilo? O tem je temeljito razpravljalo predsedstvo ljubljanske organizacije Delavske stranke Slovenije, še zlasti zato, ker Ljubljana že mesece doživlja vrsto samovoljnih potez mestnih oblasti, ki so pripeljale do nesklicevanja, celo zastoja dela mestne skupščine. Tako Ljubljana še vedno nima programa razvoja; še več - celo letošnjega proiačuna mestna skupščina ni sprejela. Predsedstvo ljubljanske organizacije DSS je zato mestno vlado že nekajkrat pozvalo, naj se ne obremenjuje s strankarskimi razprtijami, temveč se končno začne ukvarjati z gospodarstvom - vendar brez učinka. Je za takšne razmere v Ljubljani res kriva »rdeča« opozicija? Qb teh in drugih dejstvih, ki razkrivajo anarhijo pri materialnopravnem urejanju splošnih družbenih zadev ne le v Ljubljani, temveč tudi v drugih krajih Slovenije, je predsedstvo ljubljanske organizacije DSS prišlo do nekaj skupnih ugotovitev, ob njih pa predlagalo, kaj storiti; če res KAJ JIM BO PRINESEL MIKLAVŽ? Rezultati številnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da je pred bližajočimi se volitvami na Slovenskem še vedno velik odstotek polnoletnih državljanov, ki se še niso odločili, komu bodo na Miklavževo podarili svoj glas. In prav nanje računa množica majhnih strank, med njimi še zlasti Gibanje za občo demokracijo, Slovenska obrtno podjetniška stranka in Stranka krščanskih socialistov, ki po besedah neodvisnega poslanca Andreja Magajne že izpolnjujejo vse pogoje za kandidiranje, imajo pa to veliko pomanjkljivost, da so v javnosti domala neznane. To pomanjkljivost je na tiskovni konferenci teh treh iz-venparlamentamih strank prvi skušal omiliti Franc Lovšin, predsednik Gibanja za občo demokracijo (GOB) s sedežem v Ribnici, ki je najprej poudaril, da se GOB bori za takšno obliko vladavine ljudstva, v kateri bi odločali ljudje kot posamezniki. »Po prvih svobodnih volitvah pa se je izkazalo, da naše parlamentarne stranke pojmujejo demokracijo tako, kot jo je v antiki pojmovala grška aristokracija in kakršno je v novejši zgodovini prevzel Zahod,« je nadaljeval. »Zahodna demokracija je torej demokracija strank in njihovih veljakov, ne pa ljudi. Takšno miselnost bo težko premagati, tega se zavedamo, vendar bomo poskusili, ker smo prepričani, da se da vladati tudi brez strank.« Lovšin je še dodal, da so se po sili razmer (zakon!) morali preoblikovati v stranko, če hočejo sodelovati »v igri«, da pa bodo oblast vrnili ljudstvu, ko se bodo do nje dokopali... Prvak Slovenske obrtno podjetniške stranke (SOBS) Bogo Rogina je najprej pojasnil, da je njegova stranka Pravzaprav polparlamen-tama, saj je poslanec v zboru združenega dela, da pa bi bila prav lahko parlamentarna, če se tistega 1990. leta ne bi tako na hitro odločili, da gredo na volitve. »Kandidirali smo le v polovici volilnih okrožij in na koncu nam je manjkal en sam odstotek, da bi prišli v parlament kot stranka,« je še podkrepil svoje prepričanje. Na letošnjih volitvah si bodo prizadevali za naklonjenost volivcev predvsem z raz- vojno-socialnimi poantami iz svojega programa. Torej s takim razvojem obrti, ki bo v ekološko neoporečnih obratovalnicah zagotvljal delo tudi številnim doslej brezposelnim ljudem in pri njih spodbujal inovatorsko žilico in raziskovalni duh. Vse to seveda za boljši standard naših ljudi, kar je pravzaprav bistvo njihovega programa. Rogina je na koncu svojega nastopa energično zavrnil vsako povezovanje s kranjsko Liberalno stranko, o čemer se je začelo šušljati po ustanovitvi še ene stranke, ki neupravičeno nosi takšno ime kot njegova. Od vseh izvenparlamentar- nih strank, ki so se predstavile na omenjeni tiskovni konferenci, vsaj starejši generaciji še najbolj znano zveni ime Stranke krščanskih socialistov (SKS), ki zdaj nadaljuje delo in etiko Janeza Evangelista Kreka izpred prve svetovne vojne. »Idejna osnova naše stranke je personalistična filozofija, torej razumevanje človeka kot najvišje vrednote,« je pojasnil njen li-der Matija Kovačič. Podobno kot GOD so se tudi krščanski socialisti sprva organizirali kot gibanje, ker so menili, da bodo socialni programi v življenju političnih strank bolj prisotni. Ker pa niso, so se odločili za stranko. V zadnjem Pred prvim propagandnim »boomom« velikih strank so trenutek tišine izkoristili (z leve proti desni): Matija Kovačič (Stranka krščanskih socialistov), Andrej Magajna (koordinator izvenparlamentarnih strank), Franc Lovšin (Gibanje za občo demokracijo) in Bogo Rogina (Slovenska obrtno podjetniška stranka). (Slika: Sašo Bernardi) času so se veliko pogovarjali o povezovanju predvsem s tistimi strankami, ki imajo v svojih programih širše socialne dimenzije, vendar je niso našli. Zato so se povezali z delavsko socialno stranko Naprej iz Idrije, ki tudi temelji na Krekovi tradiciji in je že zato še najbolj po njihovi meri. V programu gospodarskega razvoja so se opredelili za socialno tržno gospodarstvo zahodnoevropskega, nikakor pa ne ameriškega tipa, v katerem bosta delo in kapital enakovredni kategoriji. Pri tem so za tak način lastninjenja, ki bo družbeno premoženje ohranil v slovenskih rokah. »Skratka, smo za tako zdravo konkurenčno gospodarstvo, ki bo narodu omogočalo politično suverenost,« je Kovačič v kratkih besedah orisal gospodarske smernice krščanskih socialistov. »Kar se tiče pa sklopa socialnih vprašanj, smo proti temu, da bi skrb za socialno ogroženi sloj prebivalstva pirepustili dobrodelnim organizacijam. Za to je poklicana država.« S tem v zvezi se je novinarjem seveda zastavilo vprašanje, kako krščanski socialisti gledajo na odnos med državo in Cerkvijo. »Smo za prevlado laičnega modela, ker sodimo, da ni dobro, če se Cerkev preveč angažira v konkretni politiki,« se je glasil odgovor. Tako torej na kratko GOS, SOPS in SKS, ki bodo »v interesu pluralizma« (Magajna) sodelovale na decembrskih volitvah. Kaj jim bo prinesel Miklavž? Damjan Križnik želimo v javno življenje naših mest in krajev vpeljati več reda (uveljaviti načela pravne države in civilne družbe). Tako veljavni zakoni - zlasti še na finančnem in davčnem področju - občinam postopno odvzemajo pristojnosti na vitalnih področjih njihovega delovanja. Ta proces je nujno treba zaustaviti - s sprejetjem zakona o lokalni samoupravi, ki naj razmeji lokalne pristojnosti od državnih. Poleg zakona o lokalni samoupravi bi morala republiška skupščina čimprej sprejeti tudi zakon o območjih in imenih občin, hkrati pa natančno določiti kriterije za oblikovanje mestnih občin ter še za členitev mestne občine na t.i. četrti in krajevne skupnosti oz. soseske. Sedanje občine imajo okrog 3.000 pristojnosti, večina jih je državnih, nihče točno ne ve, katere so lokalne. Poznavalci lokalne - samouprave v drugih državah svetujejo, naj bi imele nove lokalne skupnosti izvirne pristojnosti predvsem na področju stanovanjskega gospodarstva, kulture, osnovnega zdravstvenega varstva, pri urejanju cest ter razvoju gospodarstva za neposredne potrebe mest in krajev. Mestna občina pa naj bi poleg teh imela še pristojnosti na področju planiranja razvoja mesta, prometa, in na tistih področjih, ki so življenjskega pomena za mesto kot celoto. Po predvidevanjih se-stavljalcev zakonodaje o lokalni samoupravi naj bi prihodnja občina v Republiki Sloveniji (za)živela kot podjetnik, ki naj upravlja premoženje vseh vrst. Zato pa bi morala imeti najmanj en izvirni dohodek (ali davek od premoženja, zasebnega kapitala, obveznic itd.) in še dodatna sredstva države - če bi drugače ne mogla živeti. Predsedstvo ljubljanske DSS priporoča sprejem takšne zakonodaje o lokalni samoupravi v Ljubljani, ki bo čimbolj okrnila moč države pri urejanju vseh vprašanj, ki jih je možno bolje reševati s sodelovanjem krajanov. In še: pri razvijanju samouprave ne čakati na sprejem zakonov! Že zdaj je možno pripravljati volilni sistem, oblikovati predstavniške organe mesta, določevati sestavo in naloge izvršnih mestnih organov, razmerja mesta Ljubljane in občin v okvirih bodoče pokrajine in razmišljati o virih financiranja na novo organiziranega mesta in okolice. Prav tako bi že zdaj lahko začeli preučevati podlago za opredelitev razmerij med mestom in državnimi organi in uresničevanju prenesenih upravnih nalog državne uprave (prek mestnih in pokrajinskih organov) na nižje oblike oblasti. In še dodatno vprašanje: Doslejšnji trmasti neposluh ljubljanske mestne vlade za pobude njenih volilcev je Ljubljani povzročil že veliko gospodarske škode. Nezaposlenim delavcem in tistim, ki jih je strah pred izgubo dela, je vseeno, kdo je na vladi - ali rdeči ali črni - da jim je le voljna prisluhniti, jim najti delo, pomagati iz socialne stiske, revščine. Sedanja vlada mesta Ljubljana pa tega ne zna ali pa noče početi. Zakaj ne? Vinko Blatnik GOSPA EVROPA! Spoštovana gospa Evropa, varuhinja demokracije, pravne in socialne države, civilne družbe, človekovih svoboščin in pravic, razsodnica dobrega in slabega, mati ali mačeha - kakor za koga. Upam, da se zavedaš, da je ujetega delavca tožba pri nas nekoliko drugačna, kot ti to pripovedujejo ob svojih nastopih na mednarodni sceni naši premeteni strankarski prvaki, politiki in diplomati, ko ti poročajo o dosežkih naše mlade demokracije, o pridobitvah na področju človekovih pravic in svoboščin, o socialno pravični državi ter o vseh drugih pridobitvah sodobne družbe, ki so gotovo pognale korenine tudi pri nas. Splošno zanikanje tega »ne pije vode«, saj so ponekod korenine že prej pognale cvetove, pa so pozebe s te ali one strani opravile svoj naročen posel ter terjale svoj davek. Storjena bi bila namreč velika krivica tem spretnim zidarjem demokratičnih tokov in preveč bi šlo na roko minerjem demokracije po njihovi meri, če bi zanikali temelje teh demokratičnih pridobitev, svoboščin in pravic tudi pri nas. »Vodo pa pijejo« senčne strani na sončni strani naše demokracije in socialno pravične države. Te sence so izgubljene oziroma pridobljene delavske pravice. O teh pravicah dela in znanja bi morali biti v zadregi naši premeteni politiki in diplomati, ko pred teboj slikajo podobo o teh svetinjah pri nas, gospa Evropa. Vem, da te pravice niso visoko doneče in ne gredo rade v ušesa, zato se nanje preveč rado pozablja. Očitno so preveč vsakdanje in same po sebi umevne. V pravih demokratičnih družbah tudi ne štrlijo ven, zato so pač manj opazne. Pri nas pa je drugače, gospa Evropa. Gre za naslednje sence demokracije in gotovo bi te zanimalo, kakšna bi bila izpoved delavstva o naslednjih pravicah: dostojni plači - pravičnem plačilu, pravni in socialni varnosti zaposlenih in brezposelnih, soodločanju delavstva, socialnem partnerstvu, spoštovanju kolektivnih pogodb, delovnopravni in socialni zakonodaji, varnem delovnem mestu... O vsem tem na enem mestu sploh ni možno pisati, saj bi bilo preveč. Ker če bi na primer začel samo s plačo delavca, bi bila to resnično dolga zgodba: od tega, da delavec prejme plačo prepozno - tudi po mesec in več dni, da jo ponekod dobi del v bonih in del v naturi, da o višini plače in o zajamčeni plači ne govorim... In če predčasno končam s prehrano med delom, prevozom na delo, zaščiti in varno- Rajko Lesjak sti delovnega mesta in regresu za letni dopust kot čisti socialni kategoriji, je zgodba že do tod klavrna. Delovnopravna zakonodaja nič kaj ne diši po evropski, bi lahko bilo nadaljevanje te zgodbe. Konec pa morda, da nekdo potrebuje socialni pakt zaradi mednarodne javnosti in kot fasado demokracije, drugi pa zato, da bi se z njim (paktom) srečali socialni partnerji in odločili o ključnih problemih razvoja, ob hkratnih zagotovilih za socialno varnost zaposlenih. Res je, da smo v Deklaraciji ob neodvisnosti kar tekmovali, kdo bo zapisal več lepih besed, katerih uresničenje že dalj časa obljubljamo (da ne zapišem še kaj več), še več pa bodo obljubljali v času cenene volilne demagogije. Na drugi strani pa premeteni strankarski prvaki in drugi oblastniki ne zmorejo sesti skupaj za mizo pod lipo, strniti glave in pamet ter pred volilce oziroma delavce priti z vizijo in filozofijo razvoja države Slovenije, tako da bi se volilci, še posebno delavci, lažje odločali na volitvah, komu prisoditi glas za vizijo po delavčevi meri. Zato naj vas, gospa Evropa, ne preseneti, če vas bodo nekega dne ti premeteni politiki povprašali, katere panoge naj razvijamo v naši mladi državi. Vi pa jim ne očitajte, zakaj je toliko našega kapitala (deviz) v tujih bankah oziroma na tujih računih. Lahko pa jim — ker so se v tem že doslej izkazali,' svetujete, naj pri nas še naprej razvijamo predvsem to panogo. Nikar se tudi ne čudite, če se naši politiki v tujini obkladajo in polivajo z gnojnico: pokazali so se takšne, kakršni so doma. Premalo je, če si srce želi v Evropo, storiti je treba nekaj še z glavo in lepim vedenjem. Skratka: brez muje se tudi Evropa ne obuje, sicer pa, gospa Evropa, tudi vi ste z vsemi sortami žavb namazani. Rajko Lesjak VEDNO VEC DELAVCEV PRIHAJA „ PO POMOČ Stiska sili ljudi, da trkajo na vrata sindikata, saj je solidarnostna pomoč nekaterim edino upanje in možnost, da si vsaj za trenutek rešijo stisko, v kateri so se znašli, da lahko kupijo otroku kruh in mleko ali pa najnujnejše za borno preživetje, čakajoč na borno plačo prejšnjega ali pred-prejšnjega meseca. Od 7. januarja do vključno 8. septembra letos je bila finančna pomoč dodeljena 451 članom sindikata v skupnem znesku 2.353.000 tolarjev, kar je 85 odstotkov poprečnega enomesečnega priliva članarine, ki po pravilniku o financiranju in finančno materialnem poslovanju v ZSSS pripada območni organizaciji Ljubljana. Dodeljene finančne pomoči po skupna vsota: - da je bila poprečna višina dodeljene pomoči v letu 1991 3.635,80 tolarjev, - da je poprečna višina dodeljene pomoči do 8. 9. 1992 5.217,30 tolarjev in igra številk je neskončna. Pa vendar! Ne gre za statistične podatke ali igro številk, gre za ljudi - za delavce - za člane Svobodnih sindikatov Slovenije, ti pa niso in ne smejo biti samo številke v igri statistikov, ampak v prvi vrsti skrb države Slovenije, da zagotovi delavcu te države za pošteno delo pošteno plačilo, da jim ne bo potrebno živeti v bedi in obupu in trkati na vrata solidarnosti ne države, ne sindikata za pomoč, da bi lahko preživeli v revščini. Do kdaj, kako in koliko časa še...? dejavnostih, število članov in Skupni znesek Št. delavcev Dejavnost PROTI DRŽAVNEMU SVETU PO MERI STRANK Volitve v državni svet so razpisane za četrtek, 10. decembra, torej 4 dni po volitvah v državni zbor. Ustava R Slovenije poverja pristojnosti parlamenta pravzaprav le državnemu zboru, v katerem bo 90 poslancev. Zakon o volitvah v ta zbor objektivno daje prednost političnim strankam, zlasti večjim, in ne verjamemo, da bo izvoljen kdorkoli iz vrst neodvisnih. Državni svet je po ustavi in zakonu organ parlamentarnega nadzora nad državnim zborom. Če smo ustavne razprave prav razumeli, je smisel tega organa v nestrankarski sestavi, saj bi sicer stranke nadzirale same sebe. Na žalost pa so sedanje parlamentarne stranke v prehodne določbe zakona o državnem svetu, ki veljajo le za te volitve, soglasno zapisale pravico, da tudi one predlagajo kandidate za člane državnega sveta - zastopnike nosilcev lokalnih interesov. To pomeni, da so se stranke zavedle pomembnosti sveta, kljub temu, da na prvi pogled nima besede ne pri zakonih in ne pri drugih odločitvah. Državni svet lahko npr. zahteva ponovno obravnavo zakonov, ki jih je državni zbor že sprejel. Če je v prvi fazi Ponovno odločanje o zakonu Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pn ponovm n. odločanju mora za .■sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva veqc število glasov. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna. dh:: klicnih in lokalnih interesov. Drža\ svet ima 40 članov. Sestavljajo ga: - štlr; ravniki delodajalcev; ^ štirje predstavniki delojemalcev; _ - štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; - šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti. - dvai ' ' et pred'- . -nikov lokalnih interesov. Organizacijo državnega sveta ureja zakon. (96. Člen ustave) Pristojnosti državnega sveta Državni svet lahko - predlaga državnemu zboru sprejem zakonov: daje državnemu zboni mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; - zahteva razpis referenduma 11 zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi. (97. člen ustave) Volitve predstavnikov delojemalcev Štiri člane državnega sveta - predstavnike delojemalcev volijo :: sindikati, zveze oziroma konfederacije sindikatov, organizirane za območje države. Ščžnamu' izvoljenih predstavnikov v volilno telo priložijo .Mn,Sikati, zvezo oziroma konfederacije sindikatov iz prejšnjega odstavka pravd la in podatke o števil« elanov. f64 člen zakona o državnem svetu) zakon sprejet z navadno večino glasov prisotnih, zadošča, da zanj glasuje 24 poslancev. Če pa državni svet zahteva ponovno glasovanje, mora za zakon glasovati najmanj 46. oz. več kot polovica vseh poslancev državnega zbora. Osrednje parlamentarne stranke so že najavile odkrit boj za 22 od 40 mest, kolikor jih v državnem svetu pripada nosilcem lokalnih interesov. Če bodo stranke tu imele glavno besedo, bo več kot polovica sveta sestavljena na strankarski podlagi. Stranke nimajo zakonskih možnosti za kandidiranje 18 predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in družbenih dejavnosti. Kljub temu pa lahko pričakujemo, da bodo tukaj iskale možnosti za izvolitev svojih članov ali vsaj pristašev. Zakon namreč ne govori o nezdružljivosti članstva v državnem svetu s pripadnostjo strankam. Javnost pa pozna čvrsto povezanost nekaterih strank z nosilci nekaterih poklicnih interesov. Če bodo stranke z vsemi svojimi namerami uspele, bo državni svet pravzaprav pomanjšana kopija državnega zbora in tudi stranke bodo v njem imele približno enako moč. Takšen razplet bo objektivno izničil zamisel o državnem svetu kot organu nadzora, saj bo večina njegovih članov lahko onemogočila manjšino, v kateri bodo nosilci socialnih in drugih interesov, ki nimajo nobenih možnosti za zastopstvo v državnem zboru. O volitvah štirih članov državnega sveta iz vrst delojemalcev še nismo dobili nobenih javnih obvestil. Zakon daje prednost sindikatom, ki se lahko izkažejo z večjim številom članstva. Na tej podlagi lahko svobodni sindikati računajo najmanj na dve, more- biti pa celo na štiri mesta v državnem svetu. Igra številk pa se seveda ne izide, ne da bi upoštevali tudi medsebojne odnose med sindikati in težnje po premagovanju sedanje prevelike razdrobljenosti, ki slabi sindikalno gibanje. Bolj kot boj med različnimi sindikati za ta štiri mesta je smiseln in potreben boj s strankami zoper namere, da prevladajo v državnem svetu. Čudno je, da tega ni najavil še noben sindikat. Nerazumljivo je, da bi sindikati po slabih izkušnjah iz volitev leta 1990 sami sebi znova zaprli vrata v parlament in dovolili, da stranke onemogočijo z ustavo predviden nadzor nad njegovim delom. Franček Kavčič družbeni in dižavni organi - finančno organizacije - gostinstvo in. turizem ■ gradbeništvo - gozdarstvo - kemična, gumarska in nekovinska industrija - kmetijstvo m živilsko predelovalna industrija - kovinska m elektro industrija - komunalnoinstanovanjskogospodarstvo -kultura - obrt - iekštilna in usnjar, predelovalna industrija - trgovina - vzgoja, izobraževanje in znanost - upokojenci - nezaposleni (stečaji) 8 liili l : f 6 131 21 1 6 37 44 1 3 57 60.000. 00 SIT ;. 40.000,00 SIT 58.000. 00 SIT 528.500.00 SIT 10.000. 00 SIT 9.000. 00 SIT 23.000. 00 SIT 658.000 00 SIT 103.000. 00 SIT 10.000. 00 SIT 38.500.00 SIT 237.500.00 SIT 219.500.00 SIT 3.000. 00 SIT 24.000. 00 SIT 331.000. 00 SIT Naj k tej suhoparni preglednici podatkov podamo primerjavo z letom 1991. Do 11. 10. 1991 je prispelo 100 prošenj in 100 prosilcem je bilo dodeljeno 384.880 tolarjev pomoči. V letu 1991 je bila dodeljena finančna pomoč 188 članom sindikata v višini 683.500 tolarjev. Statistik bo torej ugotovil, da je bila poprečna višina dodeljene pomoči na prosilca do 11. 10. 1991 3.884.80 tolarjev, Za božjo voljo! Oba, glavni in odgovorni, sta me povprašala, če bom pisal pretežno o sindikalnih temah. No, da. Saj v »časopis slovenskih delavcev« (podnaslov DE) sodijo le stvari, ki jih zadevajo. Saj ne, da ne bi vedel, kaj je, le bolj na tesno sem z zaznavanjem, kaj ni zanje. Na primer. Ima me, da bi spregovoril o Titovih slikah po kabinetih in pisarnah, pa ne vem, če ni to morda ob grozečih socialnih stiskah za tiste, ki še kabinetov in pisarn nimajo, kaj šele slik, povsem nezanimivo. Pomanjkanje »sindikalnega« občutka mi povzroča, da o nepotrebnih stvareh razmišljam, in ker ne znam pisati, če ne razmišljam, pišem neumnosti. So ljudje pri nas (o, če ljudi bi ne bilo pri nas), recimo, ki ne razumejo, zakaj maršali še kar visijo. Pravijo, da jih je trebg vendarle že sneti, da naj sicer kar visijo doma, toda v službo da več ne spadajo. Da kažejo na fosilno ideološko zaplankanost, mentalno zavrtost, nostalgično onaniranje. Da so kabineti in pisarne javni prostori, kjer s takšnimi maliki postavljamo obiskovalce pred vrata. Da bomo s tem v Svobodnih sindikatih težko učinkovito dokazovali svojo nadpolitičnost. Da je to nenazadnje jasno razpozna- ven znak jugoslovanarstva... in kar je še podobnih nečednosti. Malikovalci se seveda, ti strahu pred neko nevidno in nerazumljivo, za človeško majhnost značilno vseprisotno silo, branijo, češ da to pomeni le pokončno držo. So ljudje pri nas (o, če ljudi bi ne bilo pri nas), ki vidijo v teh svetinjicah le spoštovanje pretekle pravičnosti, blagostanja, bratstva in enotnosti, varnosti, discipline in miru. Znameniti Zagorec iz Podčetrtka je to le poosebljal, zato mu pač gresta čast in hvala. Sicer pa da je veroizpoved tako ali tako človekova pravica in stvar osebne svobode. Pa si mislim. Kakor nestrpno zabavljaštvo prvih, tako razvojna zavrtost drugih spadata v časopis za slovenske delavce. In še si mislim. Čemu prvi ne gredo od besed k dejanjem in sodelavcem preprosto ne poberejo Titovih slik? In zakaj drugi ne zberejo dovolj ideološkega poguma in ne vrnejo na svoja mesta tudi zastav, zvezd in zemljevidov?. Splošne ugovor: za božjo voljo, kaj Titove slike brigajo slovenske delavce! Seveda, brigajo naj se zase. A ne stekate, da ko se bodo začeli brigati zase, bodo spoznali tudi vzroke svoje nesreče, Titove in vsakršne druge oltarje - pa tiste tudi, ki se skrivajo v njihovem zavetju. Doro Hvauca Enkratna finančna pomoč članu sindikata je kot premajhen obliž na veliko in bolečo rano. Pa vseeno pomeni večini izhod iz najhujše krize. To nam potrjujejo tako zahvale posameznikov kakor tudi predsednikov sindikata. Prosimo vse predsednike sindikata, naj najbolj ogrožene delavce napotijo na center za socialno delo v kraju bivanja, da si tudi z občasnimi ali stalnimi pomočmi pomagajo iz stiske. , . , .. _c Iz informacij So ljubljanskega območja PRVA STAVKA, KI JO LAHKO USTAVI SKLAD ZA RAZVOJ Minister za načrtovanje dr. Davorin Kračun je na sestanku upravnega odbora Gospodarske zbornice predvidel, da bo pogodbe po razpisu sanacije podpisalo približno 100 podjetij. Dodal je še, da so pogoji tako ostri, da gre pravzaprav za podržavljanje teh podjetij. Kovind iz Unca je takšno pogodbo že podpisal, delavci pravijo, da so tovarno s tem skorajda poklonili, in zdaj jih zanima, ali jim bo to omogočilo vsaj minimalne plače. Zdaj jih namreč nimajo, in dan. Povedali so, da bo to-ko smo jih obiskali v petek, so varna stala do uresničitve zaradi tega stavkali že tretji stavkovnih zahtev oziroma vsaj dotlej, dokler se pri njih ne oglasi nekdo iz SKLADA ZA RAZVOJ, ki so mu tudi s podpisom sindikata podarili tovarno. Zgodba žal ni nič izjemnega. Ko se primotaš mimo stavkovne straže, skozi zakajen stavkovni štab, kjer mečejo karte, in skozi prazne, neme proizvodne prostore, ti Stavkovni odbor ZAKON SILI SINDIKATE V ZVEZE IN KONFEDERACIJE Pet mesecev po razpravi na skupščinskih zborih je ministrstvo za delo končno pripravilo predlog zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki bo lahko sprejet še v tem ali prihodnjem mesecu. Že večkrat smo dejali, da vsak zakon s takšnim imenom posega v sindikalne svoboščine in je zato za sindikate nujno zlo. Zakon pa oblast potrebuje očitno zato, da bi iz množice sindikatov, s katerimi se je zdaj prisiljena pogovarjati, izločila vsaj nekatere najmanj pomembne. Poglavje o pridobivanju lastnosti pravne osebe je spremenjeno tako, da to lastnost sindikati pridobijo zgolj s hrambo statuta na ministrstvu oz. drugem organu, pristojnem za delo. Hrambo statuta lahko zahteva le sindikat. Zakon za hrambo ne postavlja nobenih ovir in pogojev, saj zadošča, da sindikat na ministrstvo dostavi satut in zapisnik o ustanovnem sestanku, kar je pogoj za pridobivanje lastnosti pravne osebe. V predlogu zakona je novost, ki objektivno omogoča zaščito imen in simbolov sindikalnih organizacij, ki ne nastajajo na novo. Ime in simboli sindikatov, ki zahtevajo hrambo statuta, se morajo bistveno razlikovati od imena in simbolov sindikata, katerega statut je že hranjen. »Starejši« sindikat ima pravico, da s tožbo izpodbija namero drugega sindikata za uporabo njegovega imena in simbolov, ki so zaradi hrambe na ministrstvu zaščiteni pred zlorabo. Minister za delo bo v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona izdal navodilo o vodenju evidence sindikalnih statutov. Prav bi bilo, da ministrstvo v tem navodilu najde tudi posebno rešitev za sindikate, ki lastnost pravne osebe že imajo, saj se ni mogoče strinjati s tezo, da bodo to lastnost pridobile oziroma potrdile šele s hrambo statuta. Predlog zakona je ublažil kriterije za reprezentativnost sindikalnih zvez in konfederacij, saj namesto 15 zahteva le 10 odstotkov članstva v posameznih panogah, dejavnostih in poklicih. Pogoj za reprezentativnost sindikalnih zvez je tudi ta, da se vanje povezujejo člani iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev. Zakon razumemo tako, da naj bi se članstvo povezovalo neposredno v zvezo oz. konfederacije, ne pa v sindikate dejavnosti in panog, ki tvorijo zvezo ali konfederacijo. Predlog zakona daje status reprezentativnosti vsakemu sindikatu v panogi, poklicu ali organizaciji, pod pogojem, da je povezan v zvezo ali konfederacijo, ki je reprezentativna na republiški ravni. Takšna zakonska določba pomeni, da se reprezentativnost gradi z vrha navzdol, ne glede na število članstva v posamezni organizaciji. Zakon v predlagani obliki bo nezadovoljnim posameznikom omogočal, da se bodo lahko kadarkoli zatekli k sindikalni konkurenci in jo stavkovni odbor zdrdra kot iz rokava: »Kriza se vleče že tri leta. Odhod starega direktorja, pod katerim se je še živelo, potem novi, ki so ga ,kolegi' iz vodstva hitro ,zdriblali‘, pa imenovanje sekretarja za vršilca dolžnosti, ki jo opravlja še zdaj... Vmes pa novogradnja poslovnih prostorov, ki je požrla ves denar in nam nakopala gromozanska posojila, inflacija, izguba jugotrgov, iskanje tujih, novi premostitveni krediti in vse globlje brezno. V Jugoslaviji smo prodajali 80 odstotkov proizvodnje in preusmeriti smo se morali predvsem v Italijo in Avstrijo. Menda uspešno, saj smo delali vsak dan po deset, tudi dvanajst ur. Dela torej več kot dovolj, le denarja od nikoder. Gre za ,lon posle' in res nam ni jasno, kam gre iztržek. Tudi ko ga je še nekaj bilo, smo za kolektivno pogodbo zaostajali za tretjino. Res nam dajejo vrednostne papirje, a teh ne moremo mazati na kruh. Že pred meseci smo zdrknili še globlje, na raven zajamčenih plač, a še teh ne dobimo. Jasno, da smo znoreli. Odstavili smo prejšnji ,samozvani' sindikat, ustanovili novega in se včlanili v svobodne, v SKEI. Precej nam pomagajo tudi na območnem, najbolj Janez Žnidaršič in zdaj Oskar Komac. Dvakrat smo že stavkali, ker nismo dobili plač, obakrat le po en dan in zaradi obljub smo se vračali na delo. Ker ni bilo nič bolje, smo stavko spet napovedali za 23. september in jo preložili. Direktor nas je prepričal, češ zdaj smo podpisali s Skladom za razvoj in ni šment, da republika ne bo pomagala. Pomoči od nikoder, plače zamujajo in 30. septembra smo zaklenili vrata, postavili stavkovne straže in zdaj kanimo vztrajati do konca, do uresničitve zahtev: 9 plače stoodstotne po kolektivni pogodbi, 9 regres, ki ga še nismo dobili, 9 izplačilo dnevnic in kilometrin. Direktor le miri, obljublja, odlaga in mi preprosto ne verjamemo več, da pri vsem tem garanju, nadurah, izvozu ne ostane niti toliko, da bi otrokom kupili kruh. Ali vodstvo ne zna ali pa nas vodi za nos. Tudi zato terjamo sestanek s predstavniki Sklada.« Tako so se pridušali člani stavkovnega odbora Anton Košir, Pavel Male in Peter Kakšna. Končno so državi poklonili tovarno, da bi le ohranili delovna mesta, ki naj bi preživljala njih in njihove družine. Pravijo, da jim je direktor celo žugal, kako bodo ob pomoč Sklada, če bodo stavkali. Oni pa hočejo le trdno besedo, da je perspektiva, da se izplača: »Če nam Sklad reče takšno besedo, gremo takoj nazaj na delo!« Ciril Brajer pri njej dobili zaščito celo kot sindikalni zaupniki, ne glede na število članstva. Prav takšno prakso je KNSS v preteklih dveh letih spretno uporabljala. Sklepamo, da predlagatelja takšna praksa sploh ne moti. Predlog zakona pa zaostruje pogoje za reprezentativnost sindikatov, ki se ne povezujejo v zveze ali konfederacije, saj morajo imeti najmanj 15 odstotkov članstva. Ta omejitev velja tudi za sindikate v organizacijah, to je v podjetjih in zavodih, kjer pa je odločanje o reprezentativnosti prepuščeno delodajalcu. Vse pravice, ki jih zakon daje reprezentativnim sindikatom, sta dozdaj uživali zlasti Zveza svobodnih- sindikatov in Konfederacija novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost. Predlog zakona kaže, da se bo dosedanja praksa nadaljevala, in v Sloveniji bo praktično uveljavljeno načelo o najbolj reprezentativnih sindikatih. O številu članstva zakon govori le načelno, saj ni nikjer zapisan način preverjanja številk, ki jih dajejo posamezni sindikalni šefi. Le v obrazložitvi zakona je stavek, da se podatki dokazujejo s članskimi izkaznicami, izjavami in podatki o plačani članarini. Če bo ta stavek našel mesto v zakonu, bomo verjeli, da zakonodajalec namerava prenehati z dosedanjo prakso, ko je ena od sindikalnih konfederacij postala reprezentativna zgolj iz političnih razlogov. Franček Kavčič PREDLOG ZAKONA 0 REPREZENTATIVNOSTI SINDIKATOV 1. člen Ta zakon določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in reprezentativnosti sindikatov. PRIDOBITEV LASTNOSTI PRAVNE OSEBE 2. člen Sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta (v nadaljnjem besedilu: statut). Statute sindikatov za območje občin ali širših lokalnih skupnosti ter sindikatov v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah in pri delodajalcih ter v organih republike, občin oziroma širših lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije) hranijo upravni organi, pristojni na prvi stopnji za področje dela. Statute sindikatov za območje republike, za več občin ali širših lokalnih skupnosti, panog, dejavnosti in poklicev hrani ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). 3. člen Hrambo statuta zahteva pooblaščena oseba sindikata. Zahtevi za hrambo morata biti priložena zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega hramba se zahteva. Odločbo o hrambi izda minister, pristojen za delo (v nadaljnjem besedilu: minister) oziroma predstojnik upravnega organa iz drugega odstavka prejšnjega člena, najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve. Izrek odločbe o hrambi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave plača sindikat. 4. člen Ime, kratica in znak sindikata se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak drugega sindikata ne razlikuje bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi, ima pravico s tožbo spodbijati odločbo o hrambi statuta drugega sindikata. Rok za vložitev tožbe iz prejšnjega odstavka je 15 dni od objave izreka odločbe o hrambi v Uradnem listu Republike Slovenije. 5. člen Organi iz drugega in tretjega odstavka 2. člena tega zakona vodijo evidenco statutov, ki jih imajo v hrambi. Minister predpiše način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka. n. PRIDOBITEV REPREZENTATIVNOSTI SINDIKATOV 6. člen Reprezentativni so tisti sindikati, ki: - so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obvezosti, - neprekinjeno delujejo najmanj šest mesecev od pridobitve lastnosti pravne osebe, - so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, - se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov, - imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona. 7. člen Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo in sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi. 8. člen Ob pogojih iz 6. člena tega zakona se kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje republike, v katere so povezujejo člani iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. 9. člen V panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji so reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna na območju republike. V panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti je reprezantativen tudi tisti sindikat, ki ni včlanjen v zvezo ali konfederacijo iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona in če je vanj včlanjenih najmanj 15% delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine oziroma širše lokalne skupnosti. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je reprezentativen tudi sindikat v organizaciji. 10. člen Reprezentativni sindikati iz 8. člena in drugega odstavka prejšnjega člena se določijo z odločbo, ki jo, na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, izda minister. Za sindikate, reprezentativne na podlagi prvega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da imajo odločbo o reprezentativnosti, če je bila odločba izdana zvezi oziroma konfederaciji, v katero so združeni. Odločitev o reprezentativnosti sindikata iz tretjega odstavka prejšnjega člena sprejme delodajalec. Za spore v zvezi s odločitvijo iz prejšnjega odstavka je zagotovljeno sodno varstvo v postopku pred sodišči, pristojnimi za spore iz delovnih razmerij. III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 11. člen V 30 dneh po uvlejavitvi tega zakona predpiše minister način vodenja evidence iz drugega odstavka 5. člena tega zakona. 12. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. KUČAN SPREJEL KOVINARJE Konec prejšnjega tedna se je Milan Kučan, predsednik predsedstva R Slovenije pogovarjal s predstavniki vodstva Sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije. Člani vodstva so ga informirali o položaju delavcev in o namerah SKEI. Albert Vodovnik je med drugim dejal, da je spremembe v položaju kovinske in elektroindustrije Slovenije v zadnjih dveh letih mogoče primerjati z naravno katastrofo. Predsednik SKEI je predstavil tudi dileme, povezane z radikalizacijo sindikalnih zahtev in pripravami na splošno stavko. Milan Kučan je delegaciji kovinarjev svetoval, naj razširijo fronto svojega delovanja. SKEI naj se čimbolj poveže v evropske in svetovne sindikalne organizacije. Razvita Evropa, ki je hotela spremembe na vzhodu, ni imela nobenih predstav o posledicah sprememb, in tega, kar se je zgodilo, razen Nemcev ne razume nihče. S posledicami so delno seznanjeni le Ameri- vodnje ne spremlja temu primerna inflacija. Takšno ravnanje bo lahko uspelo kot sijajen model, ljudje pa bodo prav zaradi tega lačni. Banka Slovenije je po Kučanovem mnenju dala Avstrijski banki v Ljubljani licenco, kakršne nimajo tuje banke v nobeni državi. Zato zdaj druge tuje banke čakajo v vrsti na podobne ugodnosti. Tvegana poteza te banke je tudi naložba vlada glede vizije razvoja Slovenije ni naredila ničesar, vladi Janeza Drnovška pa zaradi številnih prepirov zanjo zmanjkuje časa. Sindikalistom je Milan Kučan svetoval tudi pritisk na parlament za evropsko raven zakonodaje, za katero smo se zaobljubili s plebiscitom o osamosvojitvi Slovenije. Če smo odprti v Evropo, smemo odpirati vrata za kapital le Pri Milanu Kučanu so bili: Albert Vodovnik, Vlado Bizovičar, Vlado Bančigaj, Edo Kavčič in Drago Gajzer čani, saj njihova pomoč Poljski ni imela nobenega učinka. V vzhodnoevropskih državah se marsikaj poskuša, rezultati pa so slabi, ker v vse projekte vmešujejo ideologijo, zlasti antikomunizem. Po Kučanovem mnenju bi Slovenija morala spoznati negativne izkušnje z Madžarske, Češke in drugih dežel, da jih sama ne bo ponavljala. S sindikalnimi kolegi iz razvite Evrope pa je treba čimveč govoriti, saj jih položaj na Vzhodu že skrbi, ker se bojijo posledic v svojih deželah. V Sloveniji naj SKEI ne pritiska le na vlado, ki je po mno-gočem dvojček prejšnje, temveč tudi na Banko Slovenije in parlament. Banka Slovenije je odgovorna, ker izvaja profesorsko restriktivno monetarno politiko in ker padanja proiz- vseh deviznih rezerv le v eno komercialno banko na Bavarskem. O glavnini sindikalnih zahtev se je po Kučanovem mnenju treba pogovarjati s parlamentom in poslanci. V poštev pride tudi okrogla miza, na kateri bodo stranke pokazale svoj odnos do sindikalnih zahtev in vizijo reševanja krize na gospodarskem področju. Glavni problem je v tem, ker Slovenija nima vizije prihodnjega razvoja. Ker te vizije ni, se ni mogoče odločati ne o načinu reševanja težav kovinske industrije, ne o zapiranju tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Če držijo napovedi, da se bo Slovenija razvila v trgovsko in turistično deželo, potem v njej ne bo mesta za nobeno industrijo. Kučan meni, da Peterletova pod pogojem, da je denar povezan z evropskimi standardi socialne zaščite delavcev. Brez takšne zakonodaje bomo pri nas dobili brezpravne mezdne odnose. Ob koncu pogovora je Kučan svoje goste še enkrat opozoril na predvolilni čas in nevarnost, da bodo stranke kupovale sindikate. Okrogla miza s strankami o razvoju na gospodarskem področju je za svobodne sindikate priložnost, da ugotovijo, katera stranka kaže dejansko naklonjenost delavstvu. SKEI naj se na tej podlagi odloča o podpori strankam in posameznim kandidatom. Če sindikati z volitvami ne bodo dobili svojih predstavnikov v parlamentu, bodo stranke kmalu po volitvah pozabile na vse obljube. Franček Kavčič .. . . ■ ■ ■ . ■ /■, \ , . . < » : V ‘ \ " " ; Odprto pismo LmM I« delJ«. ki in nm de- «** spre,e„ eakonoe: o le*,- laio, prijavljen zbah, delovnih razmerjih. kome, ioeoljeno.Zmton delodajalci-.-^. ^ ’ ' ’ nihče ne kontrolira. Ob že delodajalci'je malo povečujejo še~zaposli- novalna zakonodaja, SDK je v spreminjanju tve za določen čaS°’£prav la to niso*dani in nima več primernih pristojnosti inspek-pogoji, veliko je honorarnega dela, ki je ctjske službe iz vsem znanih razlogov ne mnogokrat v večjem obsegu, kot je dogovor- delujejo ah ne morejo ustrezno delovati. ■ ■ " - ' ^ — '■ * :..........................., ‘ ................... : . : m wj naj nacije in pridamo svoj de- bitve nepovratnih sredstev za samozaposli- lež"k celovitemu in sistemskemu reševanju dejansko pa šo na »črno« zaposleni v zaseb- varno ustrezno ukrepanje pristojnih institu- memcie nUk° stva, privatizacije in tudi socialne družbe ,"X° ^ p**”- ■jO. yiA& »čimbolj pravičnih k cilj je tudi zdrav in čim hitrejši razvoj privatne iniciative, nikdar pa ne bomo pristajati na izigravanje zakonodaje in kriminal. Milan Čarman, Območne organizacije Kkvobodnih siudtkatnr Koroške, enota Radlje ob Dravi PRIROČNIKI ZR SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOINE SLOŽNE PODJETIJ IN POSAMEZNIRE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • ROKOVNIK - PRIROČNIK ’93 Koledarski del - Blok za zapiske - Vsebinski-sindikalni del. Cena 700 SIT. • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene [n balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT ----------------------------M—• NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo . izv. • Kako uveljaviti , izv. • Moje pravice na , izv. • Stanov, razmerja , izv. • Delavci in uprav. izv. 0 Rokovnik-priročnik '9: izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem . izv. • Nova ureditev... Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:..... Ulica, poštna št. in kraj:.............. Ime in priimek podpisnika:.............. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. .............................................. Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 J* 9. oktobra KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE SUCCESS STORY Profesor dr. Stephane Garelli, ki predava na ugledni poslovni šoli IMD v Lausannu in slovi kot eden največjih strokovnjakov na področju konkurenčnosti držav in podjetij, se je te dni mudil v Sloveniji. Povedal je marsikaj, med drugim tudi tole: »Po mojem ima Slovenija povsem realne možnosti, da postane success story, uspešna zgodba v Evropi. Za začetek nimate težav, kakršne imajo zaradi velikosti države na Poljskem ali v Rusiji. Nacionalno ekonomijo je pri vas lažje upravljati. Naše študije so pokazale, da država, ki ni izvozno usmerjena, dolgoročno ne more biti uspešna. Vse države, ki slovijo po uspehu (Nemčija, Japonska, Tajvan, Singapur, Tajska, Hon- kong...), so to dosegle s svojim izvozom. Mnoge države nimajo znanja za uspešen izvoz in mislim, daje zelo pomembna prednost Slovenije, ker že ima stike s podjetji po svetu. Seveda boste potrebovali sodelovanje* institucij, kot sta svetovna banka in Mednarodni denarni sklad, toda pravi ključ do uspeha bo konkurenčnost slovenskih podjetij na izvoznih trgih. Pri tem je pomembna tudi kakovost in tu so se zelo obnesli nacionalni programi za kakovost na Japonskem, pa tudi tisti, ki jih pripravljajo v Singapurju, na Tajvanu, v Maleziji itd. Taki programi bi morali biti narejeni v vsaki državi, ki želi postati mednarodno konkurenčna. Druga pomembna stvar je hitrost. Nobena država si danes ne more privoščiti počasnosti. Države, ki so v marsikaterem oziru zelo dobre, ne pa MM Stephane Garelli tudi uspešne, se pogosto ne zavedajo, da je vzrok za njihov neuspeh počasnost in da se svet vrti hitreje od njih. Kot tretje je pomembna integracija kakovosti in hitrosti na vseh ravneh podjetja. Za primer poglejte Toy-oto. Tej je leta 1980 uspelo izdelati avto v dveh dneh, medtem ko so Američani v Detroitu za izdelavo avta enake kakovosti potrebovali štiri dni. Odkrili pa so, da porabijo kar pet tednov, preden ta avto spravijo do kupca. In so se spraševali, zakaj si razbijajo glavo s hitrostjo pri izdelavi avtomobila, ko pa njihove distribucijske in prodajne službe delajo bistveno počasneje. Zato so to popolnoma spremenili in zdaj pri njih mine teden dni od trenutka, ko avto naročiš, do tedaj, ko avto dobiš. Kakovostna in hitrostna revolucija je v proizvodnji zelo zaželena, vendar mora zajeti tudi pisarne in menedžment.« A. U. TUDI ZA 150 ODSTOTKOV VIŠJE IZVOZNE CENE Kljub izgubi nekdanjega jugoslovanskega trga se Rogaški vrelci uspešno spopadajo z neprijazno realnostjo. V prvih osmih mesecih je bil izvoz sicer za štiri odstotke manjši v primerjavi z enakim obdobjem lani. Spodbudno pa je, da bo planirani izvoz treh milijonov litrov zagotovo uresničen. Najpomembnejši podatek, ki vliva upanje in zadovoljstvo, je pa, da so Rogaški vrelci dosegli na tujem trgu višji cenovni razred. Avstrijski trg je pristal na 20 odstotkov višje cene, nemški na 50, italijanski trg pa na 150 odstotkov višje cene. Podjetij, ki izvažajo za bagatelo, namreč tudi izvoz ne bo spravil na zeleno vejo. Rogaški vrelci so v letošnjih prvih čsmih mesecih vnovčili nekaj več kot 20 milijonov litrov mineralnih vod in pijač. To po- Pokrajinski tednik, ki poroča karse z90diZani- ™e?a na Dolenjskem, Be- J * Tks:oa°™^ • daje vsem svojim bralcem Mino«, da v njem ade. Mdi nešteto modnosti ta oglaševanje, Jj;Jlede na obse9 med najcenejš?°bnimi ^ 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 meni, da je prodaja na ravni lanskega leta. Seveda pa bi bilo marsikaj drugače, če na Hrvaškem ne bi uvedli uvoznih carin in če kupna moč v tej sosedni državi in tudi v Sloveniji ne bi bila tako majhna; da izgube nekdanjih tržišč niti ne omenjamo. Zdravilna mineralna voda Do-nat Mg gre bolj slabo v promet, enako velja tudi za brezalkoholne pijače. Narašča pa povpraševanje po namizni mineralni vodi Tempel. Pri nas in na Hrvaškem. Ker so vezi z nekdanjimi južnimi trgi pretrgane, si Rogaški vrelci prizadevajo dobiti nove kupce. Predvsem na področju vzhodne Nemčije, Beneluksa, Anglije, Francije, Španije, Madžarske in Izraela. Vlaganja v nova tržišča pa so draga in se obrestujejo, če se, šele čez čas. A. u. POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o.__________________________ Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 10. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za oktober 1992 znaša 2,7% mesečno, preračunano na letno raven 37%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE vezava^Sev =F Bona sindikalnega turizma Borzno sporočilo številka 38 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. V oktobru cena 40 DEM. Termini najmanj 3 dni. 2. Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe, garsonjera za 2 osebi. V celoti opremljena. Cena od 26 do 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini po 26. septembru. Cena 28 DEM na dan. Zdravilišča 1. Programi na Koroškem - eno-, dvo- ali tridnevni programi. Srečanje s Koroško; doživetje treh alpskih skupin, treh dolin, kmečkega življenja in prostrane narave. Pokličite (0602) 42-295. 2. Terme Lendava - izberite srebrni program: sedem ali deset dni, polni penzion, neomejeno plavanje v termalnih bazenih, razgovor z zdravnikom, družabni program. Telefon (069) 75-721. Morje 1. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, možnost bivanja za 5 oseb. Cena 25 DEM. Termini v septembru in oktobru. 2. Hotel v Piranu - dve- in triposteljne sobe, etažne sanitarije. Polpenzion 29 DEM. Poseben vikend program - od petka do nedelje. Cena 58 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Trisobno stanovanje v Novigradu. Termini od 20. septembra dalje. Cena 27 DEM na dan. D. ENODNEVNI IZLET V SLOVENSKEM PRIMORJU 1. Križarjenje z barko - kosilo, ribji piknik, zabavni program. Skupine od 25-40 oseb. Primerno za sindikalne izlete po slovenski obali. Cena 2.200 tolarjev na osebo. E. POSEBNO OBVESTILO Sindikalne organizacije in druge lastnike počitniških domov, stanovanj in bungalovov, ki bi bili zainteresirani za skupno holdinško podjetje v republiki Hrvaški, vabimo k sodelovanju. Svojo namero sporočite Atrisu. F. IŠČEMO POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Lastnike počitniških zmogljivosti v Bohinju, Kranjski Gori ali na Rogli vabimo, naj proste termine ponudijo Borzi sindikalnega turizma. Čas novoletnih praznovanj že planiramo. G. POSLOVNA POTOVANJA IN STROKOVNI OBISKI SEJMOV Organiziramo vam individualno ali skupinsko potovanje kamorkoli v Evropi. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takoj vplačate 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi, daljši od 30 dni za že rezervirani oddih, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši od 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom potovanja. Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma. direktor borze Metod Zalar - 4 ... :.20M.ae: 45.22%-46.59t! POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev od 31 do 90 dni: MESEČNE ■ LETNE 45,22% lil 3,36% " ' 47M% KREDITNA PONUDBA: - Kratkoročni krediti privatnim osebam: ————— ' w , rD T3 2 tiO >w ■E 3 §3 O O. 03 U 03 “SS5 S ^o o Š’“ Š^Vg g £ ^sa>i-s^8| f-alffisl o S 3 ^ S > 2 -g -g xT ■od N >g o ‘8 -B g BI o N E ti •5-1 O) >0) «J d O N T3 W fig ||o g-S-S ^ o • o <» lO CDrt^iMOO^OCOLncOiOTfCO c—^cMcoaoc^o-^CNiascoai cooioocoocdairHT-Hairo CO^^lOlOCOCDC— coo^coco CO C' CO CD CO I O) I o O I l'.-ll|l “ M " -0 O 111 2£° -Z o.2,1 II oi>s i-2. nmmu ■l—3 • f—I • • I - rH r-< c* s!!llf| ■“-tli tlllll} cT 2 i o c lllls > «■ »o N ^ Cv3 2 .S °. 5 ^ ^ . c ( ,.s S ^ diB > c-g d^d " g^ Sia-g a >1^0 §|^|§:g.^a§|^irg^.£ a-"“ liE > at as>s > “ ^ N 5gO:ag“>- - - o _ .tu iU 'o o E ^-» C/> ^ fsf •s g| a alt liai •2, N § “ 8 §hS| •s;2J o 0 d Oh .2, N T3 g3 ||l 1 o a fP >g N OOCOth-CD^fiOCDT-HOaJCD O r-H (M CO rfi CO^ CO^ rH IT5 ~ i—T t-T t-T r-T t—T t-T csT d d co ■^' 2 O ižli 3 ►> w O o a • d • w I 03 CC X 2 Oh W3 rHiMco-^LOCotr-coo^ O rH (M i—( rH rH ^ d d t N N ^ d C 3 2 2 8-S-S d aa 03 03 03 > N N .^2 2 g W) tlfi OJ OJ £ 03 ■=S CO o 8) Bi 03 t/i c e lo °> B CO CO CO .S - O •?-» 23^^, as § .2-^0 o d .„ ^ 2 rh ^ 8^ š s £TS « || «s a g ^ .a |at| at tl Itlšl ag S a 'E '>W * * i«l!|“!l!l bo g d šst s d Is i'ŠS pfgi š-sg i|t s|;s Ittlp 1g^ oB S « S =-S « o :d-i ^ > a rti« M > « §’°-“W>cq II'a|| llMtl Ul lllff Sgi . la ® §■■- M sa §1 a a3,S^ s d .si pil!!: 12 fiis4a!j lili tol tl«-ll l!lt!!llill!!-1i?s=ll5i a,^ - « c?H.2 > ^ e ' S ud rt>cfi s |S«|>8 r—I K m : d sl! o ^ E 5 g^.š>o m g o g §! 21 ^ .d g.S|>:|.« g aa^.H g o tu ^9i s-s.^Ž™ a.g..2S - O a a • »■■a s. 01 c 0) ^ « o .2-3 N o « t” ^ « lll!I!latllllg d 2 .„ .'rti5 |^So O > h-> 03 ^ O O N ^ pO ^ ^ ^ • r—> ftsl sl1! S 15^.2^ O o3 m •!§. f '8 ^ « 2 vi Sj ^ * c ^ n > 2 dl l^-l g •= > m lin a>g-trt ■ .g -s o a « S 7S « 03 > N ‘ ^ g. O. >N O oj d P 'S H!1 ^i! 1I8| n>.2 « O >C0 g;g|« i alg! >si^ silo a«0E^° ‘ ,j>^j>w tj co chi o o a > « £ 03 > a o -S S rt ^ 2 si ^ o > u= s -4-^ E tu rt tu 3 feb S 1 .o . 2 I S g o " & 2 al > Sto >1 f3 0 Vi N 1*^.2 a-S « gNO'>g1 S g- ali n^>s aal '2I ^1! !>!!!! g.sl| 2 g|g °q3 g .2 d S n SI> H rt ^ 1 gfld •S § g " 'C B .S o 04 > S to3 > tap- as 1 S.2 - 'rt ,g rt IPI |it | ) o o •ž ^ 1 S-S*. OJ T-* V3 :ajVI JD v ^Mtlilll 03 CTJ tuOT3 O. o'S _ cd r T3 > 03 03 1 Ul lip IH! Iž!Ii O S« i S 3 M||rt¥s!2 gl Sii ‘š^lggle ^ g g|'Ki S ItS- 3'- > > g S >§-3 S 2 2 O ao i >3= >S.2Eg « >|o's-«2.rt ”--^"PplfPil!! PiiliPli! 't c'«ž1t -a § o fot^gl« ^ O 04 > 2 pidi |p a p listu S O rt-^.S o 2.2-2 “ ■i PSSs 113,= 1 ||i; milili S N H > .« g >N rt g | -«Igsgggg^ai > rt gf> >B-2«> 2 Ifii- ■olgtg-^id3^ išiftižiiži •^S pO •3 T3 W <8 2« .S o S -E s n pišu ca > rt ^ to „ |B1N| 1 03 C/3 03 03 C/3 tS ub O ib •§ T3 | O « I I -s i s | sl P il6 tis ^ 'S >0 2 2 r$ ^ ci) i d-i ^ t! Hetiti l^lfSlIS ^ s N S §>-* §•§ SSJI aHtf-š^ssš-šiss-g O CS a n t-s.a ^ s a ,8 ^ cd g 8 0s i-S s O 8 ■“ o ,g ® cd o a^jr5 A e g ^ C3 h Oj Cij g & ■~ o s 1 «111 š V| •rti š ^ g g g ||q ^ a o >0 Itil .0 - ^ 'S ° 2 g 'g s s e Iti o-«*; “ o o a « ■» ^ d a a-s« Jsi-rHii šali**** H S S sl II' T3 pQ «11111 ill '11 I i ^ 11 & f| as a, -2^ a S 1 1 8 •:•:•: 8 im rt -r; o N - s^ as o> o ed o ed o ' rt -r-d S I š;3| s m “ sf 1 S g o.S Užil §iUf- sP|J| rt 1 .S s > t* It”s|! ^ gi .23 £ 0 © V) .--d ^ * S lN. 11 if-Fis = = O 2 .S a rt'«.S S!«4 Sc'® >2 N^^d §1:1 aSi 1 « 3 S IllUl 11141! 2s=;jE = >rt o||.« ^ cd o S « i ^ a > fl T« lip ■aJ o o rt rt o a« Ž3 tl>o w ^ 3 a flp ^ cd It!! “Is »tli lfi| Pil l#af ^.s .s > > 1 o; cn 2 a cn £16 |:g,f' iti š ^ ^ ^ o >0 a cn O S s cd cn ^•>8 S I M I 2 g a« "E pi- 3 ;3 § Si 0» > c ^ ®pppa d) a cn o •j—-»en o o, S-a^o •2 cd* TJ O rt ,2 cd N i §1 M) S * O cd & pB a © ** •S J gs sla > S cd o Op® o ag a'£ 0 p® tn pd sli >w a w iif >|||tl“-l S c g ¥3iI g a11 illis.s.pi.11 I s o _;.cd cu -z? cd cd ‘rt'S c ^ N rt M S g i OJ > altti:! g a’8 w g S Š g-g o g a ^-B ¥>2|atjJ w g o § ft a iii?«!! c H Q K Sit « e Ež -' umu gU°a-"° i S,'3 ^ -šp I s i_iif 1 iMmi lislpi 1 S^dgN § ‘ .„.^2 E -3 llgg-' 's :t|li||ilsfifl! s-H II i?*i||ij*|*| 1 Msll ~ -.;!PlailsPs1 illililll»Illllo.», , Is-B-la i Šli S a is § šfs! a s Il3.si|!li;i hd • Sstigi © c/} N 'rt OT ^ tortOm so -r a o d|MW -isg cn Ph a ilis g rt gffi :3£> ^ qH2 'sr-s.rt s s P &B N.:«| lis Sfg^ :i: i uminjut *e*"**** ''IlistlFllFPs a****tE^' t ^ ^ 1m::S::;:S::S ¥2>s--.a a rt a .24 c > ;.\%w.v.v.v.v.*.v.; cd N N g § a-o d e S 2?2 ..Ul 3 S s a cd o d 1°.: § 'C ^-1 s..s •s 8 g g •s0 2 « § Pfss ' 'lis I I I I I I •«»» O JD ^ O ‘o’ P S « .2 a §_ litUt! S.g^ ^ r4 S i ■ •f'4 i ■3^ §.2 >K^.g s lalila rHi CJ f~-i II 2 Ulil! §p3tir§ IJjfiiiiiilllif! 3«3|^&|.|fSrtg|gs|S -Š'g3sSSoS>p>rtog^ ub"3 K N i'š s-i A-2- sg^ 3 s-"'UlOo§!pg I i I :;::: I $ b? ;:S 1 1 1 1 bbb m mm%, g 8 $ Ir M j- J 'S I £ a o 3 o S3 " g| o®| 2 |t 3 1 pUsjUt e! i|:a dls>rz >% o| St 2 " s^|,|£-5 2 g« S;g g-š-B^i > ' ^ >3 8 B ^ fei d 3 S« E.S S no.8 &> S"n Nam am « 3 'E © ^ *® ^ _ ;k o d a m a-g c :sl . ! > S8-||i5šla«s|4IS|s = .5 _c a,—j bD s š 1 :d tb.! i2«§-E£Q‘a-2^-"sSa ■g,= p8|d« p||=- lisilllf M5^ ■S j ? ^ §,'|’o « rt o 3 'S > -JS 'B s 1 > " o ^ g » B ffl:3 rt s'5 š-g tl “lili g « m tj •« ^ g ^¥|E|2!rt>^;r«|«£-| = S B 5 > .2i^-S^23'i-grtA«'5’rg>rt- ^>0 > « g ■« £ a IbI cd N S A §3 "I 3 — •283^ o E | tu ’rt rt > U O ! 2 3 « I J pl a^ rt .d .2r £ .a N (S rt -g S S > l a d ,§ o co r s g 03. a«« 2 u.- 2|gali ^•tPll.2! Pap:sls5 I| 1^ - E g ” i 8 TO o, O ^ | O >« o1 jg O ^ 2 E p; ° ^ 'g o du d _ a n cd a p> a © >1 filS!iMHiE*’*J UP« liiillijruiiiipt •p¥P s gr °l « a s «'4 o 'O _ ^ .po st s.81^'9;^^ H-s § e §§ s si ^ E||.g «115? 1 MllPlr 'r Ifrl U gruliš g:U! §1:!- os ^ 11a •Bos g 1.1 g lit j CO •c~J ^ 8§l s® J g s 1 's o §1 g |:p g>ri u ?iillP5ji|:i l«s |!l“2K;8s^i!.ps|^ l| |s-§ p p .sr S:Sag!S3U^a^8oops^ ||«|fš|8£.!^^>N;o^2E » 8>nq §■§ 8 s rt^oa gooNo ts«^ « iisi?i**i;>!;*iU ^"3 o ^ ^3 a 1 a.^ s > T3 'TJ © fl a a p lil ^•;'šuhhh!>b;:>;:::h;h44h;2:;:;h: rt o*|2|t3 |So^ f B'|“3v:oaf3 « !Š ' a s .2 .2 ^ P ^ Š s-g ai * Jh ^ O) O 2 > ^ isi>g šI¥b s ill!i!^!^l m a oj ^ “ b o 3' 1 a a, a > 3 s b 5I! s aiB .rt- I pfl s|i|ll l|! lililpi^ d 3 d a « ft-a a o o ■- o rt a o g ^ r E g •« 3 d E 3 S p i rt 2 .22 w g E '3 E šiszs E-2.S J i r-n cn © ^ g g g o o S |° §.g ? 72>s“|83S,-ftoa„g. I S -trt aI'P"l colU “Eppt U Sil g togi 1| o-S.!fr S P J Pl d-3^ E žl “io a3 d-S^’«-« gjo > 3^ «-2^ ^3 S o ,2-B m 8 a 3 g r d d ;3 ^ ud "II sili HJiiS?mitgi;Fll1i£ s r 1 ali ippBPiiisliirsl ft" “1 |t I *-s _-3 n S a llis •žPii= .s s K B S. ® S-B ‘o g “iS g 3 213 o 1 « "BS cd .-- • • M «^9 liti« I hČ a J 2 ® 0 .2 o c O us o = E ' 3 g 233 Žid ”2 d ^ O'rt.rt ao g M c d S Uit P.pf 3lsU T3 a ; Itn P Hilli m >W .giT3 O . . O Cd O ^ -*-' © -rH ^ 6 a « rt lil p|5II1 "s-' d g 2 '3 E listi P ® P pic! © ^'dS3 g PUs B« Š3B 4 cd c tJ3 t C^. ^ U Z V 3a#..1l^|sT|||sp|||| t3 >.24aa^ a p 5; a lit © ^ N |3 s 6 Š § B3>rt irt^S N i S)'^ O | >|'-S)|> N © 3 !iS!:ilIa?lM!lif^ tl cn _ j ^ © © Sa-i J-§ o E a>t> .. SIM Si i ir1« • 3 ijS t3 cd o> >0 'liirp p rt 1 tu o a TJ 'E '£? g 3 « .d- a 2 -p •^rP « s § ^ E tj -r7 ® O' O 8lt'2;S co^ am TJ ir o > BdS-rt gB p s Eptlpp 23 8 B Nf-!|rt.djo£§^d'^ ^rtt0 Nštšsl, 121*1.1 il4*1»i; o st i*l I s-3 ^'IlgfltlatlB . -J TJ 'd ru C ^ ^ ’g ill liliji;! *f<=J mf 11 81 ~iii 1 2 0^’g d N « > -S > B t« o.2.-3ri 7/^ OJ d) N p^h ’5*0 'P ^ r^ S d ;ll l»il||l ItliiilllUflliPlfililfSil | m o 2 S c “£§ t o> 1 cd 3 a o 3 ag" s -•fls 8 •§ S.2 o N cd CO-4 'p d tj .E .2 a . .•••. ................................. 1 1 4^ ai _• v.* 1 1 1. « «r .1 C (M H CO Tf o: HH T^H o 05 rf) t—I r—I ' s 1 i l- 10 = ^ « ibb 1-HfS ° o « S b d > c« 3 -m O >0 ^-3 &S) >§ ° s ^ :^>s| si 11 O ^ CO d TJ °b o S d TJ TJ .E 33 3'°. S =2 -S-tJ ca S d S 8 > -p a * 2 >r ? Elitni im § 3 >o ca tj 2 C 8 prt a ^ 2 -d SB d ^ S o; tUD 0 ^ g'> 3 sts > © ^ tu 2 d o •r ¥>s ^ >CJ rH O O -po o •2» N 5 ^ 8 g'S-3>rt> >=m o as. •E dl I >0 5 T3 >3'> Š rt imminui aN NCN^^^bSrS.o feb . . . ^ ca 3 rt II ca Cb m d 2w as ;=? d 3? s-s B3 cd c I H © ‘r—1 .S '§>.. II S ■5'5bg •§ C/3 .S 1 ¥ ^ 'd f-ai fls a-a a >S 8 d T! U«3 ,D O cd G ^ 0 > •£ -^ 'S .2, ^ ^>0 |2r|i « |3.2 d B s- g, 8 § 3^ 7a+J 3lS.?l r; ^>cn © > > © .^ C N S '2 I > m Ulai I «51 s E -2 E .rt c >n p ■p'5b ,g |3l8 | ;!!! f t|lt.d! .S 1 ^ S p p Jšrt^S 14113 S to N oj 3 - s¥= 2 9 d rt p I It i!-il| II 8.11 app a^ ! > g ^ o w g ga g's si.s a'|^ s t¥ 11z .1 ¥’> | a s 11 n trt t » o: o e. ■d lB«.2g Sio37B “¥ • ‘S '3 ao^ ft o/ o; -2 rt W .g g g ts • | 'd g S o ^ I ° 0 2 ° »IIHl »s :r^ ra S. ^ r: P •--' S a «? ^ d .2 C/} "d P cd tO) u - ^ } 'P ^ v 3 ¥11 ? -S ¥2 s ^ o'g .211 u »•i -g § a J, ' B S S > o a 1 1 1 cj . p m £ .2’d p l-^ap »•am« f- 1 1| 1° 0>N 'd fe -0 O 2 -rl > > s ^ lt.ait|B!l * o cd "T ^ B^-r ,rH a ^ ai| s rt §i d B| ^a3.- = &3slss l-d-o.S'- 88^“ d d 8d |2.2t! g S-aB oa°“.§FU šal^ B^Fila af:-¥ rt a o g 8 I'E ^ a N a Ittpillll! ašlfi^li ^1| u. I{jii!tii 'cn 'v 'Hlinit fl * go , Q > c H j m , bca ■ t« H !> W g< ŠN . O w Q « III 0wg lis >«3 H * 1 3*° o 9 5 1 SoS 1 n JC H CO c- Ti - F ^ o !>■ OJ ^rJHC^^^COCDOOlD •sa!'« S rt rt >| OJ llllSSS2S to-p g ojrtrtj^a §. usB5uSg|x !||li'|t tj 2 e 01 w E.-« 8-§ ^ Sili!!- !!Ps!i ’S | g “g s a^ | f? ¥ 2 B S ^ § TJ >N o S ^ tJ-Ui O O ^ g rt 'D'S ^ £ “ n 's s !s.2,s:l a .s -s ¥ § 's 1! ¥11°!^ -§ g-Š^fe s ! N »o ® CO p -Cf S 82 8-NT'g^ ¥2 8s f8® lliftlt Ž to g B'iS O Igšlt"! 00 1 ^ 2 p ® r2 ¥> d it! II! B s 1 & 2 ?“> a ^ d -^7 O >0 TJ -rH 1 ja II 0 d^gB & :^S-2 1 !M S -E a E "o s 3 g"« 3 lili I ;g § E^ s g miši Isšlsl 8^:8 a-^ 3 “"lili 3 j* ‘o o a >h pa a^šsoš.-ia.ligaga >u 2 a5| §1Ife ° -S Ajm-a > CO C7 o" co is? 21 OOOOOOOOOO CNJ^OC^ICSIOCSICSIOOCO LO ^ C7 C7 O CO CO O 03 CD D-’ esi Cbi cd CD CD o CO-=f^LDiOLOCDCDCOO H H H H HH HH h-H t—I vunmm co ©q rH (M 03 (M D- t-H LO Tf rtH rH 3 o | « H H r S c/j m ar'p' ^ 3 3 S g 21'd | _ 1 to >r h“tj ss. ,g-§ 9 ¥!f]i! cboJ"j; E S’«*«'0 0.H.tj o d>g,S p ^ g 00 ^ n rtSBrr 8 n •rH w lis m! H u ^■o > . h—H ^ . HH HH I HH HH HH O "O cd 'doc ^ ^ ■a -a -a N N N OOO > > > !!*! 0 £ d n r 'S Q.g 9 S a,N W a > « rt rS 2| 2 8 S > a tj a 1 1 lil •s S rt /-r< H "* 8—j « o M :8 aE 1 dS ud 5 —1 CO « 3 ra -JS Izhodiščni bruto osebni dohodki za 92 (v tolarjih) CM cd C cn 1 Zahtevno skupina r-H 3S SSSS SSSSSSSSS cd' lcT ld' dF o¥ o¥ T—ILOOOJ-rfiOT-HT-HO CD O CD ^ OOO OOCbJC^ CO CO lO lO OO CO 03 03 rH CO CO J-H CO T—I CSJ CN] CM CM CN] CM CM CM CM CM CM CM CM CO CO CO LO CD O o CD CO CM HH’ c¥ CO CO 0000 CO H1 03 03 rH CO C7 [F t-B r-H CO CO HH rf OOOOOOOOO OOOO Ir— H1 H* 03 CO OD CO CO CD CO H1 03 r-H CO rH t-H D- CD 03 03 CNJ CM CM O H^ cm" cm" C—" t'- T—i CM CM CM CO rH 03 H1 LO H* H* H^ H1 lO lO lO lO LD CD CD 03 j-h HH* K cd ^ >o d 'E ali - .& rt i-j N a d's-s ■a s PsS S S a, § 8a g ll ara š l>-| a3>: S PJ M > > -y S g« rt 2 c tlfg !||t . ■S a 2 g • h g lil ^ > > m! cd ■rH ryH k> ^ m o 'd a FF > a ;s « j_j d d ZA K W HH ^ 5 § k> « r—s r-H fll rt g ll rtJS N po > >CA .bH ■3 S O O) p®! "n £rŠ OOOOOOOOO CDOI>-COCD03lOHHtO H^Oi0LD03i0H^CDC0 lO 03 CO OO HH LO HH CO CD COCOH^H^lOCDIP-COO © d W N OOOOOOOOO r-H03 03 C0Ol0T-HC0C0 COrHlOCOH^LOOLDHH CO IN-i CD CM cm" r-H m t—H CO CO H1 H1 lO CD t~- CO O ^ M B > > ^ M B >< liŠgSŠi 328 ” > S 2 g 1 2 - 3 -2 ' lt.h |st > F ^ r^ S 0 ,$ OJ C? ^ T5 C P H -S _______________________r__________________ POGOVOR Z VLADO Republiški odbor delavcev v gradbeniških dejavnostih Slovenije je povabil na skupni razgovor podpredsednika vlade Hermana Rigelnika, ministrico za delo Jožico Puhar in ministra za industrijo in gradbeništvo Dušana Šešoka. Vodstvo tega sindikata bi se rado pogovarjalo in tudi poiskalo rešitev za tale vprašanja: kaj je s programom prestrukturiranja gradbeništva in njegovega razvoja; rado bi se pogovorilo o ukrepih pristojnih ministrstev, s katerimi bi lahko odpravili tekoče izgube v gradbeništvu, in o tem, kako bo s podjetji, ki so se prijavila na vladni natežaj za sanacijo. Sindikat zanima tudi ustvarjanje pogojev za izvajanje kolektivnih pogodb in seveda - vprašanja aktivnega zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest v gradbeništvu. Razgovor naj bi bil že v prvi polovici oktobra, nujnost srečanja s predstavniki vlade pa je predsednik ROS gradbenih delavcev Franc Berginc komentiral z enim samim stavkom: »Socialne stiske zaposlenih se z bližajočo se nesezono v gradbeništvu vse bolj stopnjujejo, zato menimo, da je skupna aktivnost sindikata in vlade nujna.« Stiske gradbincev ni bistveno omilila niti nedavna izjava ministra za promet Marjana Kranjca, da so ponovno odprli dela na poleti prekinjenih gradnjah odsekdv avtocest. Polletni rezultati so zelo slabi v vseh dejavnostih gradbeništva, izredno velik padec investicij v vseh oblikah po- rabe pa ima za posledico ne le zelo malo dela za gradbince, ampak tudi izredno nizke osebne dohodke. V zadnjih treh letih se je število gradbenih delavcev v vseh panogah zmanjšalo skupno skoraj za Franc Berginc tretjino, nam je povedal Franc Berginc, osebni dohodki pa so za petino nižji od povprečnih v gospodarstvu. Tarifni del panožne kolektivne pogodbe pa se spoštuje 40- do 50-od-stotno. »Sindikat je že v preteklosti reagiral na te pojave in predlagal prenekatero rešitev,« je pogovor zaključil Franc Berginc. »Vladi smo na primer predlagali, skupaj z združenjem gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri zbornici, tako analizo stanja kot program sanacije in predloge ukrepov za uveljavitev tržnega gospodarstva v gradbeništvu. Vlada je predlog ocenila kot realen in koristen, obravnavala pa ga ni, češ da je prej potrebna uskladitev republiških resorjev. Ta še ni končana. V gradbeništvu pa zaradi težav že primanjkuje delavcev za strokovno zahtevna dela, v podjetjih pa je vse več socialnih napetosti.« B. R. KORAK V EVROPO Podjetje Iskra Terminali je dobilo skrajno zaželjeno, vendar med našimi podjetniki še vse premalo cenjeno priznanje in - resnici na ljubo - še vse pretežko dosegljivo - priznanje za kakovost. Iskri Terminali sta dve merodajni instituciji, ljubljanski inštitut za kakovost in metrologijo ter švicarski inštitut SQS (Schwe-izerische Vereinigung ftir Qu-alitetssicherungs Zertifikate) podelila certifikat - potrdilo da izdelki te tovarne izpolnjujejo zahteve mednarodnega standarda IO 9001. Ali natančneje povedano: da sistem kakovosti, ki ga je vzpostavilo to podjetje, po ugotovitvah teh dveh neodvisnih in merodajnih institucij izpolnjuje zahteve standarda ISO 9001, ki je najzahtevnejši model kakovosti, saj upošteva kakovost dejavnosti od načrtovanja izdelka do servisnih storitev podjetja. Na sliki: direktor Inštituta za kakovost in metrologijo Igor Likar (desno) predaja certifikat o kakovosti direktorju Iskre Terminali Miru Marcu. B. R. Slovenije Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Podjetniške razvojne zasnove v razvitih državah že od sredine sedemdesetih let ne gradijo več na novih tehnologijah kot osnovnem spodbujevalcu razvoja, ampak predvsem na kadrih. To postavlja v ospredje skrb za razvoj človeških potencialov, za uveljavljanje različnih sistemov in metodologij razvoja kadrov ter modelov planiranja karier sodelavcev. Po tej poti je mogoče spodbuditi načrtovanje osebnega strokovnega razvoja do zgornjih meja posameznikove zmožnosti. Z načrtovanjem karier je mogoče sodelavcem približati možnosti razvoja njihove poklicne poti in jih usmerjati k delu, v katerem bodo najuspešnejši. Zadovoljstvo pri delu pa je močan vzvod sproščanja človekove ustvarjalnosti. Nujne spremembe v stilu vodenja Kako sodelavce motivirati in stimulirati za načrtovanje karier Metodološke smernice za izdelavo orodij in pripomočkov pri načrtovanju karier Upoštevati komu je metodološko orodje namenjeno Zagotoviti multidisciplinarni strokovni pristop Razviti svetovalno delo Ocenjevati ustvarjalni potencial sodelavcev Sodelavce usmerjati Ocenjevati rezultate usposabljanja Spremeniti staro strukturo delovnih mest Izboljšati sistem nagrajevanja in napredovanja Sestavine ustrezne metodologije načrtovanja karier Kadrovski portfolio Ocenjevanje delovne uspešnosti in razvojni možnosti menedžerjev Letna anketa o poklicnih željah m strokovnih ambicijah sodelavcev Letni razgovor s sodelavcem Protokol za evidentiranje »letnega razgovora« Načrt razvoja vodilnih kadrov Kadrovska evidenca načrtovanja karier Priloge Želja in namen avtorja te brošure sta bila, skrajšati poti iskanja in uveljavljanja novih prijemov v kadrovski dejavnosti naših podjetij. Zato v njej seznanja s konkretnimi metodološkimi pripomočki. Poslovodstva in strokovne kadrovske službe v podjetjih jih bodo skladno s svojo poslovno filozofijo in kadrovsko razvojno strategijo lahko prilagodili svojim potrebam in pričakovanjem. Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Gena priročnika je 850 SIT. Vsebina I. Podjetništvo in načrtovanje razvoja kadrov Optimalen razvoj sodelavcev Od klasične personalne h kadrovsko raz- B. vojni družbi Vrednote in pravila podjetniške kulture Ciljna kvalifikacijska struktura podjetja Računalniško spremljanje poklicne poti ' II. Načrtovanje razvoja človeških potencialov kot sestavina strateškega planiranja in razvojnega poslovanja Strateški razvojni načrt podjetja Načrtovanje razvoja sodelavcev III. Ugotavljanje potreb po znanju kot kriterij standardov kakovosti - ISO 9001 Metodološki postopki in orodja za ugotav- ^ Ijanje potrebnih znanj Pravilnik o ugotavljanju potreb po znanju IV. Nekatera načela kadrovske strategije in načrtovanje karier V. Elementi sistema razvoja kadrov VI. Metodologija načrtovanj karier A. Kaj vsebuje in kdo so njeni nosilci Manj improvizacij in dela s kadri »po posluhu« "VH' GOLOB NA STREHI Pred gradbinci in ministrstvom za delo je novo, težko pogajanje z Nemčijo o tem, koliko slovenskih gradbincev bo lahko v prihodnjem letu delalo v Nemčiji. O tem bodo seveda imeli zadnjo besedo Nemci, toda že zdaj se slovenska podjetja prerivajo, katero bo sploh zraven in kolikšno kvoto bo dobilo. To je seveda razumljivo, saj zaradi hudega pomanjkanja dela doma niti deset tisoč dovoljenj za delo v Nemčiji ne bi potešilo apetitov gradbincev. Za primerjavo: slovenska gradbena podjetja so doslej dobivala dovoljenja za nekaj več kakor dva tisoč delavcev, za letos pa še dodatnih, začasno dodeljenih, tisoč delovnih mest. Vprašanje pa je, ali bodo Nemci tako radodarni tudi za prihodnje leto, saj so že najavili, da v bodoče slovenskim podjetjem ne bodo dovoljevali v Nemčiji zaposlovati tujih državljanov, se pravi delavcev, ki bodo imeli denimo bosanski, makedonski, hrvaški potni list. Jugoslovanskega za zdaj še tolerirajo. Takšno nemško stališče utegne slovenskim podjetjem povzročiti precej težav, saj so doslej v Nemčiji zaposlovala do 60% delavcev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. To bi jim utegnilo zmanjšati sposobnost izvedbe zaupanih jim del. Kako težko je priti na ta trg in se tam obdržati z renomejem, pa naša gradbena podjetja, ki so tam že nekaj deset let, dobro vedo. Zato je domači boj za kvote delovnih mest, ki jih sploh še ni, torej boj za goloba na strehi, hud. In zato tista podjetja, ki se še niso uvrstila na nemška-gradbišča, pa bi po kakovosti in vrsti del (zlasti mala, specializirana podjetja za posamezna zaključna dela) to zmogla, ne morejo h »koritu« - »veliki« ga ljubosumno branijo zase. • B. R. Ali smože na dnu? Po triletnem nenehnem upadanju slovenska industrijska produkcija od letošnjega maja naprej niha. Maja je stagnirala, junija upadala, julija naraščala, avgusta pa se je zopet zmanjševala. Avgustovsko upadanje je bilo počasnejše od junijskega in od letošnjega osemmesečnega povprečja. V avgustu 1992 je bila slovenska produkcija za 19 odstotkov manjša kot lani in za 38 odstotkov pod svojim dosedaj najvišjim obsegom v avgustu 1989. Avgustovsko zaostajanje za maksimalno ravnijo je enako kot v letošnjem juniju. V prvih letošnjih osmih mesecih skupaj je bila produkcija za slabih 16 odstotkov manjša kot v ustreznem obdobju lani in za 33 odstotkov nižja kot med januarjem in avgustom 1989, ko je imela največji primerljivi obseg. Letošnja -avgustovska produkcija je bila najmanjša po letu 1973, produkcija v prvih osmih mesecih 1992 skupaj pa je bila na najnižji ravni po letu 1976. Sorazmerno slab oziroma nizek medletni rezultat v letošnjem avgustu je posledica ponovnega nihaja produkcije navzdol, enega delovnega dne manj kot v avgustu 1991 in sorazmerno hitrega upadanja produkcije od lanskega avgusta do letošnjega junija. Vsaj zaradi slednjega vzroka bo slovenska produkcija tudi v naslednjih mesecih pod primerljivo lansko ravnijo. Sicer se septembra obeta nekoliko boljši (manj negativen) rezultat zaradi ugodnejšega razporeda sobot in nedelj, pri čemer je bil letos v tem mesecu en delovni dan več kot lani. Tisti, ki spremljajo tekočo dinamiko produkcije po neobdelanih podatkih, bodo v septembru brez dvoma »prijetno« presenečeni nad sezonsko večjim obsegom proizvodnje kot julija in avgusta. Ob nihanju slovenske produkcije v poletnih mesecih se odpirajo tri vprašanja. Prvo in najpomembnejše je, ali je tečajna spodbuda izvozu, zagotovljena z aktivnejšo vlogo države v juliju in avgustu 1992, omogočila zadostno konkurenčnost našega gospodarstva za rast povpraševanja po slovenskem blagu in storitvah na svetovnem trgu, s tem pa tudi za gospodarsko rast (in ne le za ustavitev upadanja proizvodnje) v Sloveniji. Takoj je treba omeniti, da tu ne gre za tečajno politiko, ki ima za cilj vzpostavitev pokritosti uvoza v izvozom (t.j. zadostnega izvoza za nemoteno finansiranje uvoza), pač pa za tečajno politiko, ki državi služi za vzpostavljanje domače konjunkture. Takšna politika predstavlja v bistvu »izvoz brezposelnosti« in kot recept za gospodarsko rast v svetovnem okviru ni smiselna, za majhno državo, z velikim deležem izvoza v družbenem produktu, pa brez dvoma je. Razmere na svetovnih valutnih trgih kažejo, da se te taktike v zadnjem času poslužujejo tudi večje države, na primer ZDA. Spodbujanje gospodarske rasti z aktivno tečajno politiko države ni brez pasti. Zniževanje vrednosti domače valute namreč vpliva na destimulacijo prihrankov v domači valuti in odliv kapitala v tuje valute in tuje banke. Pri padanju vrednosti domačega denarja in nespremenjenih obrestnih merah lahko zato pride do pomanjkanja deviz, vsekakor pa do zmanjšanja ponudbe kapitala. Zaradi tega morajo znižanje vrednosti domače valute nadomestiti ustrezno višje obrestne mere na prihranke v domači valuti. Te amortizirajo terminsko premijo, ki je dobi varčevalec, če ima prihranke v tujem in ne domačem denarju. Povečane obrestne mere vodijo v manjše investicijsko povpraševanje in tako imamo, ob znižanju tečaja domače valute in povečanju obrestnih mer, opraviti s povečano prodajo na eni (zaradi rasti izvoza in nadomeščanja dragega uvoza z domačo ponudbo) ter zmanjšano prodajo (zaradi upada investicijskega povpraševanja) na drugi strani. Kakšen bo skupni učinek na gospodarsko rast, je odvisno od deleža, ki ga v gospodarstvu dane države predstavlja proizvodnja za izvoz in proizvodnja investicijskih dobrin (zgradb, strojev in druge opreme) za domači trg. V Sloveniji je brez dvoma pomembnejši izvozni sektor, saj je tudi produkcija investicijskih dobrin specializirana in v glavnem odvisna od izvoznega povpraševanja. Drugo vprašanje, ki se zastavlja ob negotovem prehodu iz triletne depresije v morebitno gospodarsko rast, je vpliv rasti realnih osebnih dohodkov na povpraševanje (in s tem konjunkturo) na eni in na stroške podjetij (in s tem likvidnostno krizo) na drugi strani. Tudi tu si učinka nasprotujeta, pri čemer je vpliv rasti realnih osebnih prejemkov na konjunkturo negotov (ob visokih inflacijskih pričakovanjih, povezanih z obstoječim sistemom indeksiranja, lahko rast dohodkov hitro vodi v rast cen in ob omejitveni denarni politiki v še globljo recesijo), na likvidnostno krizo pa raznolik. V primeru, da osebni dohodki naraščajo linearno (da se ne povečujejo socialne razlike), vodi naraščanje stroškov za plače v stečaj podjetij, ki bi sicer lahko »preživela« in si poiskala nove trge (upoštevati je treba, da rastejo prejemki zaposlenih v obdobju bolečega preusmerjanja slovenske prodaje iz jugoslovanskega na ostali svetovni trg). V primeru povečevanja socialnih razlik in rasti osebnih dohodkov zgolj v boljših podjetjih pa se likvidnostni problemi ne povečujejo, pač pa se zmanjšuje interes za zaposlovanje novih delavcev v rastočem delu slovenskega gospodarstva. V tem primeru je skupen učinek rasti osebnih dohodkov na konjunkturo pozitiven, na prenehanje upadanja zaposlenosti pa brez dvoma negativen. Tretje vprašanje, o obetih za končno vrnitev gospodarske rasti, je domet ukrepov slovenske ekonomske politike za odpravo dolžniške krize. Sorazmerno velika državna sredstva so tu že v načelu sporna, saj spodbujajo rast »bolnega«, dela gospodarstva. »Zdravega« danes v Zahodni Evropi spodbujajo z državnim sofinansiranjem precejšnjega dela (okoli 30 odstotkov stroškov podjetij za R&R (raziskave in razvoj) pri uvajanju novih izdelkov in tehnologij, za finansiranje informacijske infrastrukture ter začetnih (zlasti prostorskih) pogojev pri uvajanju novih podjetij. Pri odpravljanju dolžniške krize na Slovenskem vzbuja dvome že sam pristop k sanaciji podjetij z državnim denarjem in »kvazidržavnimi« uradniki, ki ne nosijo nikakršnega tveganja (v bistvu tvegamo samo davkoplačevalci). Država lahko pomaga pri odpravljanju dolžniške krize, ne more pa sprejemati učinkovitih podjetniških odločitev, neizogibnih za prestrukturiranje sedaj prezadolženih podjetij. V bistvu je treba upoštevati enaka načela kot pri omenjenem spodbujanju rasti zmogljivosti »zdravega« dela gospodarstva: olajšati breme stroškov, vendar ne do te mere, da investitor ne bi nosil večjega dela tveganja. Ta, ki največ tvega, pa naj tudi odloča o vsebini in načinu preusmeritve podjetja. Tudi če poizkus odpravljanja dolžniške krize na Slovenskem ne bo fiasko (zaradi neustrezne metode oziroma omenjenega podržavljanja podjetij namesto olajšanja njihovega prestrukturiranja), pa odprava prezadolženosti slovenskih podjetij brez rasti trga ne bo omogočila gospodarske rasti. Upoštevati je torej treba, da pri spodbujanju produkcije odpravljanje dolžniške krize (če bo izvedeno na gospodaren način) ukrepov slovenske ekonomske politike na drugih področjih ne nadomešča, ampak jih le dopolnjuje. Z DEŽJA POD KAP -V IMENU TRŽNOSTI V Zvezi svobodnih sindikatov so zaskrbljeni. Čutijo, da se bo po volitvah gmotni, pravni in socialni položaj delavcev močno poslabšal. Nekaj močno opaznih znamenj kaže na »hudo zimo«. Nova vlada ne bo več pot pritiskom bližajočih se volitev in ji torej ne bo treba tako zelo paziti na javno mnenje. Moratorij na stečaje bo prej ali slej odpravljen. Stekla je sanacija nekaterih izbranih podjetij s pomočjo države, v katerih je pričakovati precejšnje zmanjšanje števila zaposlenih v »imenu izboljšanja poslovnih rezultatov«. In ne nazadnje: v skupščinskem postopku je predlog zakona o prisilni poravnavi in stečaju, ki poleg drugih slabih rešitev za delavce predvideva tudi, da je možno delovna mesta ukinjati tudi v predstečajnem postopku. Zato je predsedstvo ZSS na svoji redni ponedeljkovi tiskovni konferenci govorilo samo o možnih posledicah takšnega ravnanja vladajoče politike in naštelo svoje ugovore zoper najavljeno ravnanje vlade glede moratorija, zamere pri ravnanju državnega sklada za sanacijo podjetij in pripombe k določilom zakona o prisilni poravnavi in stečaju podjetij. Če bi vlada denimo junija letos ukinila odlok prejšnje vlade o moratoriju na stečaje s strani SDK, bi v stečajni postopek moralo kar 1584 podjetij, ki so takrat zaposlovala 190 tisoč delavcev ali vsakega tretjega zaposlenega v gospodarstvu. Približno polovica teh podjetij je v zasebni lasti. Sindikati svetujejo vladi, naj moratorij odpravlja postopoma, da bi preprečila hudo povečanje socialne bede in brezpravnosti mnogih delavcev. »Vlada se mora zavedati, da je najpomembneje podjetja ohraniti, če se le da,« je dejal Dušan Semolič, »in da stečaj ni prioriteta!« Ker je med podjetji, zrelimi za stečaj polovica mladih, zasebnih podjetij, ki zaposlujejo sorazmerno malo delavcev, je Gregor Miklič menil, da bi država naredila najmanj škode, če bi moratorij ukinila najprej za ta, zasebna podjetja. Poleg tega je Miklič javnost opozoril še na sicer znano pomanjkanje nadzora nad porabo sredstev za pomoč brezposelnim, ki ju dajeta ministrstvo za delo in zavodi za zaposlovanje, in na nenamensko uporabo. kapitalizira-nih nadomestil. Omenil je posledice nizkih nadomestil za brezposelnost, ki jih ni omililo niti nedavno povišanje za 15 odstotkov: vsaj trideset tisoč nezaposlenih se na črno loteva kakršnega koli dela za kakršno koli plačilo, da bi si malo pomagalo preživeti. In še nečesa ne gre prezreti, je menil Gregor Miklič: sindikat je že pred letom dni predlagal, naj bi davkarija najnižje prejemke, tiste, ki so nižji od zajamčene plače, izpustila pri obdavčevanju dohodnine. Obdavčevanje dohodkov, ki še zdaleč ne pokrijejo najnujnejših življenjskih stroškov, je velika socialna krivica. Enostranske pogodbe Kot je znano, je država sklenila pomagati podjetjem, ki so se zaradi različnih vzrokov znašla v brezizhodnem položaju, imajo pa konjunkturne izdelke ali perspektiven trg. Nalogo sta prevzela Agencija za prestrukturiranje podjetij in Sklad za razvoj. Na raz- Dušan Semolič: koliko delavcev bo na cesti po novem letu? Dobro obiskana novinarska konferenca: problemi zaposlenih niso več le »kisle kumarice« pis Sklada se je prijavilo 217 podjetij. Kriterijem Sklada je ustrezalo 147 podjetij, Sklad pa je sklenil pogodbe o sanaciji z 99 podjetji, v katerih je skupno 75.000 zaposlenih. Vsebina pogodbe, ki so jo morala podpisati podjetja, zelo moti sindikate. Predvsem seže kar vnaprej »ve«, da je v teh podjetjih kakih 25 tisoč zaposlenih odveč, poleg tega pa je Sklad debelo kršil veljavna določila kolektivnih pogodb. Povzemamo na kratko Gregorja Mikliča: Pogodbe so izrazito enostranske, podjetja niso imela nikakršne možnosti za spremembe, za »pogajanja«. Smela so le prepustiti vse svoje premoženje v last Skladu. Pri vsem tem se sredstva prenašajo v Sklad po knjigovodski vrednosti, ki pa je, kot je splošno znano, od dva- do petkrat podcenjena. Sindikati zamerijo tudi klavzulo, po katerih je dosedanjim vodstvom podjetij, ki so podpisala pogodbe s Skladom, zagotovljeno nadaljnje vodenje teh podjetij. Podjetij torej, ki so jih ta vodstva - če še tako upoštevamo objektivne okoliščine, ne moremo bistveno zmanjšati njihove odgovornosti - pripeljala v nerešljiv položaj. Pravice delavcev v teh podjetjih pa so, po mnenju sindikata, zelo omejene. Sklad je na primer udeležbo zaposlenih pri lastninjenju takega podjetja omejil na največ 20 %, ne glede na to, kaj bo o tem povedala lastninska zakonodaja. Sklad ne priznava zadolžnic, ki jih je podjetje doslej izdalo delavcem za manj izplačane osebne dohodke. Sodelovanje delavcev v soupravljanju podjetja ni zagotovljeno oziroma sploh ni omenjeno. Tarifnega dela kolektivnih pogodb v teh podjetjih ne upoštevajo in sindikat ima podatke, da v nekaterih podjetjih, ki so prešla pod okrilje Sklada, direktorji izjavljajo, kako se s sindikatom nimajo kaj pogovarjati, ker sindikat da ni legitimni predstavnik delavcev... Z dežja pod kap Naj večji del konference za novinarje pa so predstavniki predsedstva ZSS porabili za obrazložitev pripomb, ki jih imajo na vsebino bodočega zakona o prisilni poravnavi in stečaju. V šestih točkah so našteli, zakaj po njihovem prepričanju bodoči zakon zaposlene postavlja v še slabši položaj kot sedanji. V predlogu zakona je uveden ameriški način reševanja podjetij pred stečajnim postopkom, tako-imenovana finančna reorganizacija, ki se izpelje v okviru prisilne poravnave. Toda ta »institucija« predvideva finančno sanacijo podjetja predvsem na račun odpuščanja delavcev, to pa je mimo določb zakona o delovnih razmerjih in - zanimivo - tudi mimo določil Konvencije MOD, št. 158, o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki jo je Jugoslavija podpisala leta 1984. Takšen predlog praktično pomeni, da se bodo podjetja lahko zakonito reševala iz težav z odpuščanjem delavcev, in zato sindikati predlagajo, da se zmanjševanje števila zaposlenih kot način finančne reorganizacije podjetij črta iz zakona. Sindikat se zavzema, naj zakon predlagatelje stečajev zaveže, da morajo o svojem predlogu obvestiti organ, ki zastopa delavce in sindikate v podjetju. Enako naj velja tudi za uvedbo postopka prisilne poravnave. Zaposlene je treba določiti kot upnike v stečajnem postopku - po velikosti svojih zahtev so zaposleni ponavadi že drugi ali tretji upniki, takoj za banko - in jim omogočiti postavitev predstavnika v upniški odbor. Enako smotrno bi bilo, da bi v večjih podjetjih predstavnik delavcev sodeloval v upniškem odboru tudi v postopku prisilne poravnave. Sindikati vztrajajo pri svojem znanem stališču, iz katerih naslovov naj delavci v stečajnem postopku nastopajo kot upniki: za neizplačane dele plač, odpravnine, odškodnine, za dokup delovne dobe za težje zaposljive itd. Dogaja se, da delavci, ki ostanejo po stečajnem postopku v podjetju, dobijo delo samo na podlagi pogodbe o delu. S tem so oropani svojih pravic, menijo sindikati in terjajo, naj zakon tega ne dopusti, ampak uveljavi določilo, po katerem bi takšni delavci smeli delati le po sklenitvi pogodbe za določen čas (z vsemi pravicami, ki iz take pogodbe izvirajo). Tako bi tudi preprečili zaposlovanje na črno, kar v bistvu pogodbeno delo tudi je, saj so dohodki delavcev izjemno nizki, so pa tudi brez vseh drugih pravic, ki izvirajo iz dela. Sindikat meni, da bi prednost pri ohranitvi zaposlitve morali imeti delavci, katerih zaposlitev zakon o delovnih razmerjih posebej varuje in ki izpolnjujejo posebne pogoje za opravljanje dela na delovnih mestih. S tem določilom bi po prepričanju sindikatov preprečili izigravanje delavcev, kadar med stečajnim postopkom pride do prisilne poravnave. Delavcem, ki po uvedbi stečajnega postopka sklenejo delovno razmerje v podjetju v stečaju, naj pripadajo pravice skladno z določili kolektivne pogodbe. Sindikati so podprli zamisel o postavitvi liste stečajnih upraviteljev. »Toda nanjo ne bi smel priti vsakdo!« je pribil Rajko Lesjak. »Direktorji, ki so kdaj zavozili kako podjetje, nikakor. Zavračamo tudi strankarska merila pri postavljanju stečajnih upraviteljev, priznavamo samo strokovna. In zavzemamo se, naj stečajni upravitelj pred nastopom tega posla ,popiše' svoje premoženje. Da ne bi prihajalo do zlorab položaja.« Boris Rugelj MESARSTVO MIHAEL KMETIČ Trzin, Mengeška 31, 61234 Mengeš Telefon: 061-713-537 Ž. R.: 50120-620-149-05-1305115-3913 NAROČILO PAKET CENA Štev. ARTIKEL kg paketa paketov PAKETI IZDELKOV I. kranjska dom. špilana kobasa šunkarica delikatesna hrenovke v ovčjem črevu ca. 2 kg ca. 1 kg ca. 1 kg 4 2.803,00 . kranjska dom. špil. klobasa pečena panceta prekajena govedina b.k. letna salama ca. 2 kg ca. 0,5 kg ca. 1 kg ca. 1.5 kg 5 3.024,00 . III. kranjska dom. špilana klobasa posebna salama tirolska salama IV. ca. 2,60 kg ca. 0,90 kg ca.1,50 kg 5 2.685,00 . kranjska dom. špilana kobasa posebna salama z zelenjavo pečena panceta V ca. 2,60 kg ca. 0,90 kg ca. 1,50 kg 5 2.843,00 . posebna salama kranjska dom. špilana klobasa prekajena govedina b.k. VI. ca. 0,90 kg ca. 2,70 kg ca.1,40 kg 5 3.241,00 . kranjska dom. špilana klobasa šunkarica delikatešna domače pečenice JUNETINA SVEŽA ca. 2,00 kg ca. 1,00 kg ca. 2,00 kg 5 3.434,00 . paket sveže junetine ekstra kvalitete (stegno, pleče, šimbas, bočnik, rebra, kosti brezplačno) SVINJINA SVEŽA 15 5.985 sveže svinjsko, milanski rez (stegno s karejem) ca. 15 kg 549 SIT/kg . sveže svinjske polovice (brez vsega) PLAČILNI POGOJI: Plačljivo v dveh obrokih: ca. 25 kg 472,50 SIT/kg. 1) I. obrok z gotovino ali s čekom takoj II. obrok s čekom - 30 dni od dobave blaga 2) I. obrok s peto kopijo virmana takoj ob dobavi blaga II. obrok akceptni nalog ali virman 30 dni - peta kopija z dogovorjeno garancijo Cene veljajo na dan naročila, dostava od 1-10 dni! Kakovost je zagotovljena! Mesto dobave po dogovoru! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Pripravljamo-vrsto seminarjev »PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ KADROV« Namenjamo jih poslovodnim in kadrovskim delavcem podjetij, ki želijo svoje kadre in s tem podjetje razvijati s sodobnimi prijemi. Seminar »Podjetništvo in razvoj kadrov« za podjetja iz širše ljubljanske regije bo v torek, 13. oktobra 1992 ob 9. uri v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4/VI Program seminarja: 1; Uvodna izhodišča - teoretične podlage sistema razvoja kadrov 2. Povezanost kadrovske funkcije s strategijo podjetja 3. Integralnost poslovodenja in razvojne kadrovske funkcije 4. Elementi - sestavine sistema razvoja kadrov in pogoji za delovanje sistema 5. Metodologija planiranja karier in različni modeli načrtovanja 6- Okvirna predstavitev »orodij« iz metodologije načrtovanja karier Obravnavo navedenih tem, ki jih bodo spremljale tudi praktične vaje udeležencev seminarja, bo usmerjal avtor priročnika dr. Emil Rojc, višji strokovni sodelavec Koncerna Gorenje in izredni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Kotizacija za seminar je 3.000 tolarjev. Nakažite jo na ŽR ČZP Enotnost: 50101-603-46834. Za dva ali več udeležencev iz enega podjetja omogočamo ugodnost - kotizacijo 2.500 tolarjev za prijavljenca. Kot gradivo boste na seminarju prejeli priročnik dr. Emila Rojca »Kariera kot spreminjanje«, katerega cena je vključena v kotizacijo. Plačano kotizacijo boste na seminarju dokazali s potrdilom o nakazilu. Ker je zaradi praktičnega dela udeležencev na seminarju njihovo število omejeno, bodo morda morali nekateri prijavljene! počakati do naslednjega roka, predvidoma teden dni kasneje. Premestitve bomo opravili izključno s sodelovanjem in soglasjem prijavljenih; zato prosimo, da se prijavite do 7. oktobra. PRIJAVNICA ZA SEMINAR »PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ KADROV« ^>4 Podjetje: ................... Ulica: ........................ Poštna št., kraj .............. Ime in priimek prijavljenca(ev): Kotizacijo bomo poravnali na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, št. 50101-603-46834 Potrdilo o plačani kotizaciji bomo predložili na seminarju. Datum: ...................... žig Podpis: Ime ji je Ramiza. Drobna je, skoraj suha, slabo oblečena. Njen videz in govor sama izražata stiske, ki jih preživlja. Pripoveduje, ne toži, ne obsoja. Samo govori. Mož je prišel na delo v Slovenijo iz Bosne pred osemnajstimi leti. To so bili časi, ko so podjetja iskala delavce v Bosni. Cele avtobuse so jih pripeljali. Ona je prišla pred desetimi leti, zaposlila se je v istem gradbenem podjetju. Rodila je dva otroka. Prvi ima zdaj devet, drugi štiri leta. Družina se je vedno potikala po samskih domovih, barakah svojega podjetja. Kako ji je bilo vsa ta leta, komaj slutim. Kakor živi danes, je bistveno bolje od vsega prejšnjega, a še vedno grozno. Stanujejo v sicer zgledno urejenem samskem, barakarskem naselju. Družina ima na voljo eno sobo, veliko 15 kvadratnih metrov. To je vsa njihova zasebnost. Štiri enake sobe imajo skupni prostor, v katerem je večja miza, nekaj štedilnikov in druga skromna kuhinjska oprema. Stanovalci vseh štirih sob imajo eno skupno stranišče in kabino s tušem. V sobi sta dva kavča, ki se ponoči raztegneta v ležišča, omar je toliko, kolikor jih je pač moč dati v sobico. Nič več. Ni mize, ni stola. Ni prostora. Nič ne rečem, za samske delavce, za delavce na terenu, kot se temu reče, za začasno bivanje kar vzoren standard. Toda nevzdržno je, da ta začasnost bivanja traja tudi petnajst in več let. Deček, ki hodi v šolo, piše domače naloge v skupnem prostoru. O tem, kako je tako okolje moteče za življenje in vzgojo otrok, ni potrebno posebej govoriti. Kljub hišnemu redu, ki velja za bivanje v samskem naselju, se zgodi, da se mlajši, samski delavci, razočarani nad seboj in življenjem, napijejo, razgrajajo, neprimerno govorijo in še kaj. Za eno ležišče v tem domu plačata 1.300 tolarjev mesečne najemnine. Za obrok hrane, malice, ki je zanje tudi kosilo in ki ga delno regresira podjetje, plačata mesečno 1.700 tolarjev na osebo. V naselju živita dve družini. Podjetje je dovolilo izjemo in jima omogočilo bivanje v naselju, ki je sicer namenjeno samskim delavcem. Med obiskom pri njih skušam ob kavi tudi od bolj molčečega Huseina kaj izvedeti o njihovem življenju v tem okolju. Odgovarja samo na vprašanje, kratko. Čeprav je s platoja, kjer stoji barakarsko naselje, čudovit razgled na Maribor, na Pohorje, na Piramido, so nekako odrezani od mesta. Odrekli so se drug dru- gemu. V mesto gredo bolj redko, pravi, bili pa so dvakrat v mestnem parku. Niso bili na Pohorju ali kod drugod po Sloveniji, saj za to ni denarja. K problematiki delavcev iz bivših republik sodi tudi vprašanje državljanstva oziroma dovoljenja za delo. Tudi tu so stvari zapletene. Samski domovi so objekti za začasno bivanje in upravni organ v njih ne dovoli prijaviti stalnega bivališča. Prošnji za državljanstvo pa mora prosilec priložiti potrdilo o stalnem prebivališču. Krogi se sklepajo. V prejšnjih časih sta še živela nekako razpeta med rodno Bosno in deželo, kjer sta našla delo in si zagotavljala eksistenco. Z odrekanjem in nekaj malega kredita, ki se ga je nekoč še dalo dobiti, sta si tam daleč v Bosni gradila skromen dom. Misel in skrb za ta dom sta gotovo tako močna, da sta toliko let trpela in prenašala vse, kar je pač življenje prineslo. Kdo ve, ali sta zvečer, ko sta otroka zaspala in sobica v mraku ni bila več videti tako tesna, sanjala o prebujajočem se jutru na hribčku za hišo in se tiho pomenkovala o lepšem življenju. Zdaj ni več poti nazaj. Mesece ne vesta, kaj se dogaja v njuni vasi. Zdaj sta tu, ostala bosta tu. Prošnje za dodelitev stanovanja sta vlagala. Vedno so se našli bolj potrebni, bolj iznajdljivi. Izgovor, da njun stanovanjski problem ni rešen, ker sta pač gradila, ne drži povsem, saj sta imela, četudi sta se nameravala nekoč vrniti, tu pravico do spodobnega bivanja. S sekretarko odbora gradbeništva sva bili v podjetju na razgovoru o teh problemih. Zdaj niso več časi za reševanje stanovanjskih problemov delavcev. Vsaj ne vseh. Denarja za to ni. To je realnost, s katero sva se morali soočiti. Ne pomaga niti brskanje po preteklosti in ugotavljanje, zakaj ni bilo storjeno to ali ono. Zavedanje o tem pa naj bo ppdjetju moralna obveznost, da bo storilo vse, da bodo v doglednem času rešili stanovanjski problem obeh družin v samskem naselju. Mi pa se tudi zavezujen),o, da jim bomo pri natečaju za socialna stanovanja z vsemi močmi pomagali. Z razgovora sva se vračali z odgovori, ki za družini nista rešitev. Spet sva stali na platoju barakarskega naselja in stiskalo naju je v grlu. So bile to solze, jeza, nemoč ali vse skupaj? Od tod se nama Maribor ni zdel več tako lep. Slovenija, kdo bo tebe ljubil? MARIJA ERAKOVIČ »Stiska sili ljudi, da trkajo tudi na vrata solidarnosti sindikata, saj je nekaterim to edino upanje in možnost, da si vsaj za trenutek rešijo stisko, v kateri so se znašli. Tako lahko z enkratno pomočjo kupijo otroku kruh in mleko ali pa najnujnejše za borno preživetje, čakajoč na borno plačo prejšnjega ali predprejšnjega meseca,« pravi Miro Podbev-šek, sekretar območnega sveta svobodnih sindikatov Ljubljana. Od 7. januarja do vključno 8. septembra letos so bile enkratne denarne pomoči dodeljene 451 članom sindikata v skupnem znesku 2 milijona 353 tisoč tolarjev. To predstavlja kar 85 odstotkov poprečnega enomesečnega priliva članarine, ki po pravil- POMOČ V STISKI niku o financiranju in fi- striji, in sicer 131, sledi grad-nančno materialnem poslova- beništvo, kjer je finančno po-nju v ZSSS pripada območni moč dobilo 121 delavcev, 57 organizaciji. nezaposlenih zaradi stečajev, Največ enkratnih pomoči so 44 delavcev iz trgovine, 37 iz dodelili ogroženim delavcem tekstilne in usnjarskopredelo-v kovinski in elektroindu- valne industrije, 21 iz komu- miRMRKA RAZPOTJA V politični kuhinji samo kuharji Sodobna demokracija mora biti mehka, elastična, dogovorna in ne trda, ukazovalna. Takšna demokracija pa lahko nastaja le ob povsem enakovredni udeležbi žensk v javni politični sferi. Sedanja zastopanost žensk v parlamentu znaša 10,8 odstotka (DPZ leta 1982 26 odstotkov in leta 1986 22 odstotkov). V vodstvu skupščine ni nobene ženske, v vladi sta dve. V letu 1990 se pojavi opazno civilno družbeno žensko gibanje; nastanejo različne ženske skupine; v petih parlamentarnih strankah delujejo tako imenovane ženske frakcije. Pluralizacija v ženskem gibanju je zrcalna podoba politične scene. V zadnjih dveh letih sta pomembni dve stičiščni točki političnega angažiranja žensk: mirovne aktivnosti (tudi v času vojne v Sloveniji) in vprašanje ustavne opredelitve svobodnega odločanja za rojstvo otrok. Zakaj naj si ženske ob vseh bremenih naložijo še eno, politiko? Življenjski standard je za večino prebivalstva padel na eksistenčni minimum, nezaposlenost narašča. Postajamo družba ostarelega prebivalstva, ki obenem ni sposobna mladih generacij niti zaposliti niti ustrezno izšolati. Krepi se družbeni korporativizem, povečujejo se monopoli, prevladujejo okolju neprijazne tehnologije. Delovna invalidnost se ne zmanjšuje, narašča nenehna utrujenost žensk, veča se število otrok s psihosomatskimi motnjami, pri podaljševanju življenjske dobe smo ponovno zaostali za razvitim svetom. Širijo se socialne bolezni, alkoholizmu se hitro približuje narkomanija, vztrajno ohranjamo vodilno mesto kot družba samomorilcev. in stiske mladostnikov. To se ne ujema s tradicionalnim načinom ravnanja v politiki. Sedaj je čas, ko družba potrebuje najbolj premišljene, najboljše možne rešitve, ki bodo dale neizbrisen pečat nadaljnjemu gospodarskemu in socialnemu razvoju mlade države Slovenije. Nobenega zagotovila ni, da bodo takšne odločitve sprejete brez povsem enakovredne udeležbe žensk. Nasprotno, zavestno kakovostno spreminjanje odnosov lahko sprožijo le ženske, ki so z 51 odstotki večinsko prebivalstvo države Slovenije. S 46-odstotno zaposlenostjo, obremenitvami na družinskih kmetijah in v gospodinjstvu pa ustvarjajo najmanj polovico družbenega proizvoda. A. M. P. PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Lj., štev. 50101-678-45223 s pripisom »za materinski dom«. Hvala! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Lj., tel.: (061) 311 658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Vrste poškodb na delu Zelo pogoste poškodbe na delu so raztrgnine. Te povzroči oster ali robat predmet pri udarcu, spodrsljaju, padcu. Povzročijo jih tudi nevarni stroji ali orodja. Pogosto so združene s praskami, udarninami in zmečkaninami. Segajo različno globoko, včasih celo v telesne votline. Posebej so nevarne tiste raztrganine, ki jih povzročijo orodja ali stroji. Zelo velika je nevarnost okužbe ali infekcije. Navadno poškodovanci iščejo pomoč pri zdravniku in tako vemo skoraj za vsako tako In s čim se ukvarja aktualna politika? Mnoga od teh vprašanj niso nikoli prišla niti v parlament niti v kakšen njegov organ. Za parlament je nepojmljivo v isti sapi naštevati velike gospodarske težave Svobodni Sindikati O Slovenije nalnega in stanovanjskega gospodarstva. Če dodeljevanje enkratnih denarnih pomoči primerjamo z lanskim letom, se je njihovo število več kot podvojilo. V lanskem letu je bila namreč finančna pomoč dodeljena 188 članom sindikata v višini 683.500 tolarjev, letos pa že 451 članom svobodnih sindikatov. Zanimiv je tudi podatek, da je bila lani poprečna višina dodeljene pomoči 3.635 tolarjev, do osmega avgusta letos pa 5.217 tolarjev. Delavec bi moral zp^ošteno delo prejeti pošteho plačilo, da mu ne bi bilo/treba živeti v bedi in obupu /ter trkati na vrata solidarnosti. Enkratna finančna pomoč sindikata je kot premajhen obliž na veliko in bolečo rano. M. F. poškodbo. Strelina je rana, ki nastane zaradi delovanja strelnega (puška, pištola) ali eksplozivnega orožja (bombe, mine, granate). Pred leti smo se z njimi srečevali le redko: nesreče pri lovu ali nesreče z eksplozijskimi snovmi na delu. V zadnjem času pa so žal pogostejše. Streline so vedno zelo globoke, poškodujejo mnogo tkiva in učili so nas, da moramo vedno z njimi ravnati kot z okuženimi, inficiranimi. Ustrelno rano imenujemo tisto, ko krogla obstane v telesu, prestrelno, ko krogla del telesa prestrei, in oplazno, ko del telesa le oplazi. Ugriznine so rane, ki jih povzročijo živali z vgrizom. Povzročijo jih živali pri delu v kmetijstvu, gozdarstvu, vzreji, veterinarstvu. Število teh poškodb ni veliko, potrebujejo pa strokovno pomoč, ker je velika nevarnost okužbe ali nalezljivih bolezni. Poškodbe kosti in sklepov Prelomi kosti, zvini in izpahi so pogoste težje poškodbe. Nastanejo zaradi padca, udarca, spodrsljaja, skoka, pritiska, upogiba, natega ali nenadnega sunka. Prelom kosti je pogosta poškodba, kjer sila deluje na telo in kost poči ali se prelomi. Zaradi delovanja mišic pa se konca kosti lahko zasučeta, tako da dele kosti potegneta narazen ali skupaj ali vstran. Prelome kosti vedno delimo v dve skupini: v zaprte in odprte. Če je koža nad zlomom nepoškodovana, govorimo o zaprtem zlomu, če pa je koža nad zlomom poškodovana ali pa del zlomljene kosti moli celo iz rane, pa to imenujemo odprti zlom. Ta je veliko nevarnejši, ker lahko nastanejo komplikacije, lahko se kost okuži in zdravljenje traja mnogo dlje. Pri nudenju prve pomoči moramo paziti, da zaprtega zloma ne spremenimo v odprtega. Poznamo pa tudi zlom, ki nastane sam od sebe ali patološki zlom. Takrat je potrebna zelo majhna sila, da se zlomi že zelo poškodovana ali načeta kost (tumorji). Pri zvinih se poškodujejo mehki deli ob sklepu, sklepna ovojnica, kite in mišice. Sklep je otekel in močno boli. Ko se zaradi delovanje sil kosti v sklepu razmaknejo in se ne vrnejo v prejšnji položaj, nastane izpah. Pogosto se raztrga sklepna ovojnica, lahko pa tudi vezi in mišice. Tak sklep je otečen, deformiran (spremenjene oblike), gibi v njem niso možni. Zvin, izpah in zaprti zlom je pogosto zelo težko ločiti brez rentgenske slike. Prva pomoč je pri vseh treh enaka - imobilizacija. m 9. oktobra 1992 miBNMA RAZPOTJA ZA MALO DENARJA -MALO ZDRAVJA Učinkovita opozorila po medijih, da se bliža 1. januar, čas usodnih sprememb, so marsikomu dvignila tlak. Res je, z novim letom se bomo tudi na področju zdravstva evropeizirali - zagotovili si bomo lahko toliko zdravja, kolikor si ga bomo s prostovoljnim zavarovanjem lahko privoščili. Če so včasih rekli, da je *a malo denarja malo muzike, bo po novem letu veljalo: za malo denarja - malo zdravja. Na ta prihod »usodnih spre-nremb« so se pripravili tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, po zakonu pa mora pripraviti tudi Ponudbo za prostovoljno zavarovanje. Kot računajo na zavodu, se bo v prvem obdobju prostovoljno zavarovalo približno 400 tisoč ljudi. Za paket 12.500 tolarjev Za skupno 1,3 milijona potencialnih zavarovancev pa se bodo Potegovale tudi druge zavarovalnice. Poleg zavoda, ki je v nasprotju z drugimi, komercialnimi zavarovalnicami javna in neprofitna ustanova, se pojavljajo še Zavarovalnica Triglav, Adriatic Koper, Prima Maribor, Tilia Novo mesto. Dozdaj pa sta o svojih po-nudbah javno spregovorila le dva, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in koprski Adriatic. Cene programov prostovoljnega zavarovanja so še »pod embargom«, dokler se ne bo sredi tega meseca sestala skupščina Zavoda, ki mora sprejeti nekatere akte in določiti cene celotnih storitev. Kljub temu pa velja okvirna številka po avgustovskih cenah, to je 12.500 tolarjev na mesec za paket popolnega zdravstvenega zavarovanja. Pri Zavodu za zdravstveno za- ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Dokup pokojninske dobe Enako kot institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, je v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja sporen tudi institut dokupa pokojninske dobe. Namen tega instituta je, da se določenim kategorijam zavarovancev omogoči zgodnejše upokojevanje, kot ga sicer iz različnih vzrokov, največkrat pa so zanj zainteresirani delavci pa tudi delodajalci zaradi problemov zaposlovanja. Pritiski za dokup let pokojninske dobe so zato največji v času gospodarske krize, pri čemer se vsi veliko premalo zavedajo, da je upokojevanje z dokupom pokojninske dobe, pa čeprav ob plačilu ustreznih prispevkov v višini ekonomskega izračuna, daleč najdražja oblika reševanja krize. Dokup pokojninske dobe, kot ga uvaja nova pokojninska in invalidska zakonodaja, v bistvu pomeni novost v našem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, čeprav je delovnopravna zakonodaja ta institut poznala že prej. Tudi v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil uveden na tej podlagi, vendar je bil urejen samo s sklepom takratne skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sedaj so predvidene tri oblike dokupa, od katerih ena zagotavlja izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, druga zagotavlja možnost pridobitve večjega odstotka za odmero pokojnine, ne zagotavlja pa možnosti za pridobitev pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine, tretja oblika pa je plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prostovoljnega zavarovanja za nazaj in zagotavlja oboje. Prva oblika dokupa je tako imenovani dokup pokojninske dobe za presežne delavce. Zakon določa, da se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine lahko zavarovancu, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja organizacije, zaradi stečaja organizacije ali stečaja obratovalnice, pod določenimi pogoji dokupi največ pet let zavarovalne dobe. Že sama zakonska dikcija odpira poleg splošnega pomisleka o pravilnosti instituta dokupa pokojninske dobe še nekaj dodatnih pomislekov zaradi nasprotovanja z drugimi določbami istega zakona. Z določbami 214. člena zakona je namreč urejen dokup obdobja, za katerega zavarovancu ni treba dokazovati, da je v njem opravljal določeno dejavnost. Možna pa je tudi pridobitev pokojninske dobe za čas pred dopolnjenim 15. letom starosti, kar je v nasprotju tako z veljavnimi predpisi s področja delovnopravne zakonodaje kot tudi z drugimi določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Teoretično je namreč možno, da se zavarovancu ali zavarovanki v pokojninsko dobo všteje čas že od 10. leta starosti dalje, pri čemer sploh ni pomembno dejansko opravljanje dela. Določba tudi ni jasna glede tega, kdo je v primeru dokupa pokojninske dobe za presežne delavce sploh udeleženec (stranka) v postopku. Ker je določeno, da se zavarovancu lahko dokupi največ pet let zavarovalnje dobe, bi to lahko pomenilo, da je udeleženec postopka lahko tudi organizacija ali delodajalec, saj n. pr. v nadaljevanju zakona 215. člen določa, da do pet let zavarovalne dobe lahko dokupi zavarovanec, 216. člen pa določa, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine ob pogoju, da plača prispevek... všteva čas v zavarovalno dobo. varovanje se bo mogoče zavarovati tudi med boleznijo, medtem ko pri koprskem Adriaticu to ne bo mogoče. Prav tako pri Adriaticu za razliko od Zavoda za zdravstveno zavarovanje ne bodo zavarovali bolnikov, ki potrebujejo dializo. Vedeti je namreč treba, da stane ena sama dializa 300 mark in da povprečni bolnik potrebuje po 100 dializ, medtem ko bo premija gotovo nižja od enoodstotnega doplačila. Na prvi pogled so doplačila sicer majhna, zavarovalni družbi Adriatic naj bi mesečno plačevali po 25 nemških mark za določen paket zdravstvenih storitev. To sicer ni tako zelo veliko, vendar pa osnovni paket ne vključuje denimo zlomljene noge ali zobne proteze. To stane nadaljnjih dvakrat po 25 mark, kar pa že ni več tako malo. Model prostovoljnega zavarovanja je sicer zahodnoevropski, vendar pa zavarovanci ne bodo Zahodnoevropejci. Potencialni slovenski bolnik je namreč revnejši od avstrijskega, italijanskega ali nemškega bolnika. Brez socialnih kategorij Prostovoljno zavarovanje namreč ne pozna socialnih kategorij - vsi brez izjeme se bodo morali za nekaj zavarovati, tudi kmetje. Predvidena pa je olajšava za tiste, ki so starejši od 75 let, za invalide z več kot 70-odstotno telesno ok- varo in tiste, ki so brez dohodkov: ti bodo dobili nujne medicinske storitve iz obveznega zavarovanja. V zakonu je precej restriktivno določeno, kaj sodi sem. Podrobnosti o tem bodo določili na skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje sredi meseca. Na vprašanje, kako se bodo zavarovali brezposelni, upokojenci, invalidi, delavci z zajamčeno plačo, pa je dr. Martin Toth na tiskovni konferenci dejal, da za takšno kategorijo prebivalcev predvidevajo določene ugodnosti. Vendar pa bodo popusti največ do sedem odstotkov, glede na velikost skupine, ki bo morala šteti vsaj od 100 do 200 ljudi. Sprožili bodo pobudo, da bi tiste institucije, ki socialno šibkim že zdaj plačujejo obvezno zavarovanje - to so občine, zavod za zaposlovanje, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - tem ljudem zagotovile vsaj minimum zdravstvene varnosti in jih prostovoljno zavarovale. Tudi podjetja lahko prosto-voljno-zavarujejo svoje delavce in najbrž bodo zavarovalnice dale za takšne primere posebne ponudbe. Pri tem pa utegne postati zelo pomembno, kdo je kje zaposlen - boljša podjetja bodo seveda lahko zagotovila izdatnejše zavarovalne pakete za svoje zaposlene. Že zdaj pa je mogoče reči, da je novi, prihajajoči sistem prostovoljnega zavarovanja narejen predvsem za tiste, ki ga bodo lahko plačali, za vse druge pa naj bi poskrbele posamične ustanove v dogovoru z zavarovalnico. Po novem letu se nam torej obeta zares čas »usodnih sprememb«, ki bo prinesel različne kategorije prebivalcev - od tistih, ki si bodo lahko plačali najbolj razkošne premije za zdravstveno zavarovanje, do tistih najrevnejših, ki bodo imeli pravico le do določenih storitev. Za te slednje bo najcenejša zavarovalna polica - preventiva, to . je skrb za zdravo življenje. Marija Frančeškin Dodatek za vse otroke Od naslednjega maja naj bi otroški dodatek prejemali vsi otroci in ne tako kot zdaj, komaj četrtina. Kajpak če bo pravočasno sprejeta ustrezna zakonodaja, resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike in iz nje izvirajoči zakon o družinskih prejemkih. Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo je v osnutku resolucije predvidelo splošni (univerzalni) otroški . dodatek za vse otroke. Pri tem je izhajalo iz zahodnoevropskih izkušenj, da imajo neposredne dajatve družinam največji učinek pri izenačevanju pogojev življenja družin z različnim številom otrok. Dodatek bi se razlikoval le glede na starost otroka, saj je znano, da šolar potrebuje več denarja kot triletni otrok. Do njega pa naj bi bili upravičeni vsi otroci v starosti do 15. leta oziroma do 26. leta, če se šolajo. Marsikomu predlog, da bi vsi otroci prejemali otroški dodatek, ni pogodu. Trenja o tem so bojda celo v sami vladi, v ministrstvu za finance, ki vidi v splošnem otroškem dodatku le prevelik finančni zalogaj. Drugače si ne moremo razlagati, zakaj vlada zavlačuje in ne daje omenjenega zakona v skupščinski postopek. Ali pa gre enostavno za volilne intrige, saj je družinska politika ugodna paša za predvolilno propagando. Resolucija je sama po sebi zelo lepa, ko pa jo primerjamo s porodnimi krči pakona o družinskih prejemkih, postane le spisek lepih želja. Šele iz nje konkretno izhajajoča dejanja bodo pokazala, ali smo z njo mislili resno. Veliko je tudi pripomb, zakaj bi vsi otroci, ne glede na premoženjsko stanje staršev, dobivali otroški dodatek. Ne kaže pozabiti, da bo sistem otroških dodatkov podvržen davčnemu sistemu, v tem primeru zakonu o dohodnini. Prejemki vzdrževanih članov se pri obračunavanju dohodnine prištevajo k rednim prejemkom vzdrževalca, od skupne vsote bo odmerjen davek. Plačali ga bodo tisti, ki prejemajo višje dohodke. Ali drugače povedano, tistim, ki prejemajo več, bo po eni strani država sicer dala, a po drugi strani vzela. V Zahodni Evropi pomeni splošni otroški dodatek tudi del prebivalstvene politike oziroma spodbujanje k rodnosti. Otroški dodatek običajno zvišujejo ob vsakem naslednjem otroku, ne glede na finančno stanje staršev. To možnost je zelo razvila tudi sosednja Hrvaška, kjer naj bi za četrtega otroka v družini starša prejela že kar 60 odstotkov povprečne plače. V najslabšem primeru bi se morali pri nas odločiti vsaj za postopno uvajanje splošnega otroškega dodatka. Od tega, kako se bodo v parlamentu odločili, je odvisno, kaj bo z otroškim dodatkom v prihodnjem letu. Vsekakor pa bi moralo veljati načelo, da sociala in varstvo družine ne smeta postati predmet strankarskih taktiziranj v predvolilnem boju. Vsaj splošnemu otroškemu dodatku bi morali pustiti prosto pot in nekaj narediti za splošno korist otrok, ne le za posamezne politične interese. M. F. Kar ostane, je za marsikoga še zmeraj dobro. RECEPTI IZ ZELENE AMBULANTE Letošnja, 23. razstava Narava zdravje, ki bo na Gospodarskem razstavišču od 21. do 25. oktobra, bo z dvema priključenima razstavama Medilab in Rehateh osrednja in največja sejemska prireditev v Sloveniji s področja medicine, medicinske tehnike, zdravega načina življenja in zdrave prehrane. Osnovna razstava Narava zdravje bo nekakšna zbirka receptov iz zelene ambulante. Veliko bo pomembnih navodil za zdravo življenje, za preventivne ukrepe, za zdravo prehrano, za odpravljanje škodljivih navad. Novost bo klinika za hipertenzijo, kjer bodo obiskovalci dobili vse potrebne informacije o zvišanem krvnem pritisku, njegovem zdravljenju in primerni prehrani. Center za zaščito potrošnikov Domus bo prikazal praktične možnosti za bolj zdrav način življenja in zdravo domače okolje, obiskovalce pa seznanil s po- datki, ki jih morajo poznati če želijo poznati svoje zdravstveno stanje. Obiskovalce bodo seznanili s priporočili in napotki zdravstvenega programa Cindi - mednarodnega programa preprečevanja in kontrole kroničnih nalezljivih bolezni, ki ga izvaja Zdravstveni dom> Ljubljana. V okviru salona zdrave prehrane se bodo predstavili proizvajalci tistih izdelkov, ki so si pridobili blagovno znamko Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, s posebno promocijo. Razstava medicinske opreme in laboratorijske tehnike, poimenovana Medi- lab, bo namenjena strokovnim obiskovalcem, zdravstvenim delavcem, ki to opremo uporabljajo pri sodobnem izvajanju zdravstvenega programa na vseh ravneh. Sodelovalo bo več kot 90 raz-stavljalcev, med njimi 48 domačih in 47 tujih. Razstava Rehateh - rehabilitacijska tehnika in pripomočki za invalidne osebe, bo v okviru sejma samostojni salon. Namenjena je strokovnim delavcem v rehabilitaciji in uporabnikom te tehnike. Razstavljale!, med njimi 31 domačih in 2 tuja, bodo prikazali številne rešitve in proizvode s področja protetike in ortotike, pripomočke za invalidne osebe, invalidske vozičke, razne električne stimulatorje, reševanje problematike slušno in vidno prizadetih oseb. L Kakšna sreča, da sem Štajerec Med Mariborčani, ki radi polemizirajo o svoji preteklosti in iščejo »specifično identiteto« svojega mesta, je v zadnjem času vse bolj popularen slogan: »Kakšna sreča, da sem Štajerec!« Človek bi po tem lahko sklepal, da je imela Štajerska s svojo metropolo še prav posebno »srečo« v zgodovini, o zgodovinskem razvoju pa pravzaprav največ povedo spomeniki v mestu. Pa poglejmo, kako je s tem! V centru Maribora, na trgu, imenovanem po naj večjem boljševiku vseh časov Vladimirju Iljiču Leninu, že dve leti stoji spomenik slovenskemu generalu in pesniku Rudolfu Maistru, ki je po prvi svetovni vojni zavzel severno slovensko mejo. Drži pa se ga tudi, da je moral skladno z nalogo, ki jo je tedaj opravljal, odločno nastopiti proti protagonistom revolucionarnega boljševističnega gibanja v tedanjem prevratnem času. V mariborski javnosti pa sedaj teče razprava oziroma polemika o tem, ali je ali ni potrebno na njegovo »staro mesto« na se- Čas memoarjev in čas umetnosti Zadnje čase se na Slovenskem znova uveljavlja memoarna literatura, ki se nanaša na osamosvojitev in tudi že na volilni boj. To pa ni vse. Memoarji polnijo pisma bralcev, visoki državni organi in celo parlament se morajo ukvarjati s potmi oblikovanja spominov. Zares gre za pomembne premike, lahkoto in trdoto življenja Slovenca in Slovencev, in da ne bi vse ostalo na sončni strani Alp, bo svoje dodal še zunanji minister. Še posebej lepo bo, ko bo predsednik sveta RTV dramatiziral dogajanje v tej hiši - dobili bomo sodobno televizijsko nadaljevanko iz vsakdanjega zagrizenega političnega življenja. Zal pa ne bomo dobili novega Hlapca Jerneja, za- katerega je obče znano, da je nastal kot volilna brošura za potrebe porajajoče se socialne demokracije. Te se je oblast lotila s spremembo volilnih okolišev in tako preprečila Cankarjevo izvolitev v dunajski parlament. Vseeno pa 6 Hlapcu Jerneju niso razpravljali po časopisih in forumih, kajti njegove misli so jasne in uporabljene besede sočne, trde in povezane v stavke in misli »kot pri-bitč na križ«, kot je dejal moj profesor slovenščine. »In je vstal in je šel!« so besede, ki končujejo vsako postajo njegovega romanja, pri nas pa lahko prisluškovalna afera tudi povzroči, da bo kdo vstal in šel! Toda kultura se ne da. Stoletnice se je lotila s Krpanovo kobilo in pokazala, da sedanja generacija zmore pripraviti in ustvariti izvirno sodobno slovensko operno delo, k temu pa je treba dodati še krstno izvedbo Strniševega Samoroga, s katero se je pred leti zapletlo v Novi Gorici, tokrat pa je le ugledala luč sveta. Lahko rečem, da je ta začetek jeseni ploden, opazna pa je tudi druga in drugačna kulturniška metla, ki ne vidi svojega poslanstva, edino v odpravljanju krivic in uveljavljanju zapostavljenega. Če me torej vprašate, kam se nagibam, priznam, da k umetnosti, ker je tu več »štofa« ustvarjalnosti in skoraj nič zdrah. Milan Bratec danjem Leninovem trgu postaviti spomenik admiralu nemškega rodu Wilhelmu von Tegetthoffu - rojenemu Mariborčanu, ki se je v svetovno zgodovino vpisal kot pomemben pomorski strateg in zmagovalec v dveh velikih pomorskih bitkah, pri Helgolandu leta 1864 in pri Visu leta 1866. Hkrati pa je bil, kakor trdijo mariborski zgodovinarji, zagrizen nemški nacionalist in šovinist s skrajno zaničljivim odnosom do Slovencev in drugih nenemških narodov. Če bo mariborski mestni parlament sprejel pobudo za ponovno postavitev spomenika admiralu Tegetthoffu, bosta v centru Maribora na trgu Vladimirja Iljiča Lenina »z ramo ob rami« stala nemški admiral in nemški nacionalist Wilhelm von Tegetthoff ter slovenski general in pesnik Rudolf Maister. Z vidika svetovne zgodovine nimajo Lenin, Tegetthoff in Maister prav nič skupnega; kljub temu pa njihovo »srečanje« v centru. Maribora, v katerem so se, tako kakor v številnih obmejnih. mestih v Evropi, skozi stoletja stikali različni jeziki in kulture, ni naključno. Kar gledano z očmi svetovne zgodovine omenjene osebnosti- razdvaja, jih v Mariboru pravzaprav »zbližuje«: spominska obeležja vseh treh so namreč v Mariboru, na stičišču različnih jezikov in kultur, skozi desetletja »postavljali in odstavljali«. • Kar je v zgodbi, ki jo je napisala zgodovina, najbolj zanimivo in poučno tudi za današnji čas, je to, da se skozi Maribor niso »preseljevali« narodi, pač pa so vse »postavljali in odstavljali« Mariborčani sami - pač skladno s svojo predstavo o tem, kako in s čigavo pomočjo bodo »našli svojo srečo«. Ravno način, kako so Mariborčani skozi zgodovino iskali »svojo srečo«, pa tudi potrjuje, kako presneto tesno so v politiki povezani nacionalni in socialni oziroma ekonomsko razvojni interesi. Ko danes Mariborčani vsevprek vzklikajo »Kakšna sreča, da sem Štajerec«, to zato ni nujno znak, da se je na štajerskem koncu povečal slovenski nacionalni in lokalpatriotični ponos. To je lahko tudi slogan, ki se je porodil iz občutka Štajercev, da so tudi v mladi slovenski državi nemočni in zapostavljeni ter da tako kakor v preteklosti tudi sedaj osta- jajo sami s svojimi gromozanskimi gospodarskimi problemi in težavami - z zastarelo industrijo, s 23 tisoč brezposelnimi, s tisoči »čakajočimi«, brez kapitala... Lepo vas prosim, kaj je »srečnega« pri tem! Če Mariborčani res kličejo »na pomoč«, ker velikih gospodarskih problemov v drugem največjem slovenskem mestu ne morejo več rešiti sami: jim bo mlada slovenska država znala pravočasno prisluhniti? Ne samo zaradi Štajercev, ampak bi to moral biti tudi slovenski nacionalni interes! Tomaž Kšela Kako uspeti Prvo pravilo je, da od poštenega dela ni še nihče obogatel. Vsi, ki so začeli iz nič ali še manj, vsi, ki so pretirano občutljivi in pripovedujejo legende o tem, kako so imeli nekoč samo kovček, zdaj pa imajo vilo, ženo, ljubico, ljubkega otroka, štipendistko, vikende, limuzino, bazene in čistokrvne pse: vsi so pošteno kradli! Kako se to počne, vedo le posvečeni, med njimi je kar nekaj slovenskih poslancev. Med priročnimi so: 1. da doma pridelujete mehke droge (marihuano) in jih prodajate (dovolj je že majhen, skrit vrt), 2. da prodajate svoje najbližje za spolne kontakte (150 DEM en kontakt), 3. da prodate svojo taščo na trgu sužnjev v Istanbulu, 4. da ustanovite malo podjetje za nočne roparske napade in vlome, 5. da pričnete kot vsi ropati revne in dajati bogatim z različnimi prodajami na domu, manjšimi ali večjimi goljufijami, 6 .da za začetek in vajo kradete po samopostrežbah hrano in pijačo, obleke in obutev, šolske potrebščine za svoje otroke. 7. da beračite in prosijačite od vrat do vrat, da postanete notranji begunec, da se invalidsko dokaj mladi upokojite zaradi norosti, zaradi boja za preživetje, 8. da se končno pričnete baviti - ukvarjati s politiko, to najbolj umazano ih zavrženo človeško zvrstjo parazitstva. ki ne zahteva nobenih večjih talentov, pa še donosna je, 9. da postanete podporni član enega od buržujev, ki.se rojevajo, in mu ližete rit noč in dan, za manjšo denarno protiuslugo, 10. da končno pljunete v svoj ponos, postanete lopov, tat, lažnivec ali politik, ki to združuje, in končno uspete. Kajti od dela ni še nihče obogatel! In kdor dela, v teh. časih nima kaj jesti! Uspejo vedno najbolj pokvarjeni umazanci: zakaj ne bi bili tudi vi med njimi?! Torej izbira ni velika, zgledujte se po svetlih vzorih, nekaterih naših poslancih! Frankenstin Kako vidite, je bil to državni pravdnih po volji božji, prav kakor bi se bil izvežbal v svojih poslih že leta 2000. po Kr.r. »Kaj še navajaš v svoje opravičilo?« vpraša predsednik zato-ženca. »Sklicujem se na svetnike. Sveto vero sta nam prinesla v te kraje sveta brata Ciril in Metod. Nista je oznanjala v jeziku latinskem, nego v jeziku narodnem. Ako sta mi v vzgled brata svetnika, Ciril in Metod, ne vem, kako me tožite?« Sodišče je po tem odgovoru nekako zmedeno. Državni pravdnih pa se oglasi porogljivo: »Brata svetnika! Pater Primož, tvoje teološko znanje stoji na slabih nogah. Saj ni čudo! Ako bi bilo drugače, ne bi bil zagazil na mesto, kjer te gledam danes krvavečega srca. Brata svetnika« - zdajci povzdigne glas, da kar grmi po vsej dvorani - »brata svetnika! Ali ti je neznan petdeseti dekret nadškofa Jakopa? Kaj ti govori ta znameniti dekret? Da je svetništvo vzeto bratoma Cirilu in Metodu za to procincijo, in to' spričo skrivnega razodetja, ki ga je bil deležen nadškof Jacobus!« Ponosno sede pater državni pravdnih. Sodniki-kanoniki mu hvaležno pritrjajo in majo s tolstimi obrazi, da je videti sodniška miza kakor pomladanska njiva, kjer giblje sapica cvetočemu maku rdeče glavice. Tudi prošt predsednik si oddahne. Bilo je toliko dekretov nadškofa Jakopa, da mu je le-ta o bratih Cirilu in Metodu izginil iz spomina! »Brata Ciril in Metod,« izprego-vori prošt, »nista več svetnika pri nas, in slabo izpričevalo si daješ, kaplan Primož, da si v tem nevednih, četudi si bil mašnik božji! Ta izgovor te torej ne opravičuje.« »Pred vami,« odgovori kaplan Primož ponosno, »pred vami morda ne, pač pa pred mojo vestjo \ Ivan Tavčar: in pred mojim Bogom, ki je postavil mašnike zaradi svojega ljudstva in ne ljudstva zaradi mašni-kov svojih. To je moj dekret, reve-rendissimi!« »O tem pravičnem predlogu,« noslja prošt Ambrož, »bo ukrepalo sodišče ob svojem času. Sedaj prestopimo k drugi točki. Zatoženec Primož, ali ti je znano, česa si zatožen nadalje?« Zatoženec se nekoliko zamisli, potem odgovori: »Ničesar mi ne očita vest.« »Ha!«, se krohota državni pravdnih in ž njim se smeje vse rdeče sodišče. »Veleučeni in prevzvišeni prošt predsednik, obnovi mu spomin in poostri mu vest! Za Boga, in taki ljudje so mašniki v današnjih dobah!« Morda bi se pater državni pravdnih še bolj razžaril v tistem hipu, toda prav sedaj se na iztežaj odpro visoka vrata v rdeči steni, katerih dosihdob niti opazil nisem bil. Strežniki prineso zlato pretkan prestol in ga postavijo na vzvišeni prostor za sodno mizo. »Nadškof Martinus prihaja!« zajeclja profesor z vseučilišča sv. Simplicija in pade na kolena. Že kleči vse in tudi jaz se sklonim v prah; samo zatoženi kaplan Primož stoji kakor smreka na svojem mestu in noče upogniti kolena, obteženega z verigo. Jezuit državni pravdnih, zvijajoč se v prahu sikne nato: »Tudi ta slučaj veleizdaje pride-nemo zatožbi svoji!« Skozi visoka vrata vstopi sedaj nadškof Martinus, zavit v vijoličasto obleko. Hodil je ob palici, ker je bil v visokih letih. Na pragu obstane in dvigne oko proti nebu, prav kakor bi iskreno molil. Potem leze k svojemu prestolu in 4000,. s pomočjo strežnikov stežka sede na mehko blazino. »Vstanite,« izpregovori zaspano, »in pričnite tam, kjer ste prestali! Ta slučaj je žalosten, ta slučaj kriči v nebo! Spanje mi jemlje v poznih nočeh, da imam takšne mašnike v provinciji svoji!« V tem se je visoko sodišče dvignilo s tlaka in iznova zasedlo rdeče stole svoje. Tudi državni pravdnih je kakor pajek splezal na črni svoj stol. »Evo nam človeka,« govori stari prelat počasi in tiho, »od katerega je prišlo pohujšanje! Malinski kamen naj se mu obesi na vrat, in potopi naj se v globočino morja! Kaj predlagaš, državni pravdnih?« »Do sedaj, celsissime,« odgovori pater jezuit vdano, »sem hotel predlagati pregnanstvo v Saharo in dveumo torturo. Toda slučaj se poostruje od trenutka do trenutka, in neprestano prosim svetega Duha, da bi mi odkril pravo pot!« »Pregnanstvo v Saharo,« se oglasi nadškof in sliši se iz njega trdega glasu, de je malone nejevoljen, »pregnanstvo v Saharo! To bi bila nekakšna srednja pot, pater, ali veruj mi, srednja steza je na-slabša steza! Prošt, nadaljuj!« Prošt Ambrož segne po zavitku, ležečem na mizi pred njim. »Tebi, pater Primož, vest ne očita ničesar?« Tukaj se oglasi stari nadškof: »Prošt Ambrož, ti ga imenuješ patra? Vzdevaš mu torej pridevek, ki je častna svojina neomadeževa-nim pravim mašnikom? Pater Gregorij, koliko troskov pripade proštu predsedniku?« Proštu Ambrožu obledi rdeče lice, zakaj njega duša že čuti bližnjo nevihto. »Petdeset lir, celsissime!« odgovori nadvikarij. »Zapiši, nadvikarij, da se odda teh petdeset lir moji blagajnici! Ti pa, prošt Ambrož, pazi, da mi prihodnjič spretneje vodiš kazenske sodbe. Prošt nadaljuj!« Prošt Ambrož se sam v sebi roti na starega nadškofa, ki mu je pred nosom požel plod naporne razprave, in mu vzdeva priimke, zaradi katerih bi se moral stokrat posaditi na zatožno klop. Ves ta vihar pa se ne kaže na zunaj; predsednik Ambrož je miren in ponižen ter hvaležno vdan sprejme sodbo višjega pastirja. Nadškof Martinus, saj se je vedelo, da je bil precej skop in je rad spravljal zveneči denar v svoje predale. Zaradi denarja je zahajal k razpravam, in ako se mu sodnik ni vedel po volji, mu je vzel plačo in jo prisodil samemu sebi. Tako se je pripetilo tisti dan tudi ubogemu proštu Ambrožu. »Tebi, zatoženi Primož, ne očita vest ničesar?« ponovi predsednik svoje vprašanje. »Ničesar!« Nato vzame prošt že omejeni zavitek in razvije staro in raztrgano knjižico. Bog zna, kdaj se je tiskala in kako da je niso dosihdob zmleli krutih časov ostri zobovi! »Kakšna knjižica je to?« vpraša predsednik jezno. »To so poezije Franceta Prešerna!« odgovori zatoženec mirno. »In kje smo izteknili te poezije?« zagrmi jezuit državni pravdnih. »Niso li tičalejvfpredalu tvoje mize, ko smo ti preiskali ka-planijo? Govori, zatoženec!« »Ne tajim!« »Kako je zašla bogokletna ta knjiga v tvoje stanovanje?« vpraša prošt Ambrož temno. Mirno odgovori zatoženec: »Za drag denar sem jo kupil. In božja Porodnica mi je priča, da sem jo čital v bridkih svojih urah, bodisi podnevi, bodisi v trdih nočeh. Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji Prešeren, ki ga je še dobiti na slovenskih naših tleh. In vi ga sežgete, vi krvoloki!« Debele solze se utrinjajo kaplanu Primožu po velem licu. Ihteč dostavi: »Ni mi do življenja, vendar da položite na grmado dela moža, ki je bil toliko boljši od vas, to mi greni smrtne trenutke!« »Vsi ste čuli,« se dvigne zastopnik obtožbe, »kako govori zatoženec. Odkrito priznava pregrešno svoje početje in niti ne taji, da je na srcu nosil bogokletno knjigo. Zapovedi blaženega Antona predpisujejo smrt temu zločinstvu. Tako bodi v imenu pravičnega Boga in našega presvetlega nadškofa Martina.« »Smrt, res pravo si pogodil!« se oglasi nadškof Martinus. »Kdor seje plevel med ovčice Gospodove, tega poberi smrt. Sodbe ne potrebujem nikake. Na podlagi moči, dane mi po Gospodu, sodim in razsodim, naj se bivši kaplan Primož v svarilo hudobnikom in v tolažilo dobrim vernikom sežge kakor kos lesa na grmadi sredi polja emonskega! Obenem ukazujem, da se pregrešna knjiga - in prosimo boga, da bi bila zadnja! sežge in da se njen pepel raztrese na vse štiri strani sveta! Tako bodi po božji in moji volji! Obsojenca odpeljite!« Zdajci prihite fratri biriči in z velikim ključem odklenejo verigo, s katero je bil kaplan Primož prikovan na tla. Potem mu okujejo roke v še veliko težje verige, da resnično omaguje, ko ga tirajo v ječo. Prestopivši prag smrtno-nosne dvorane, objema še z zadnjimi pogledi skromno knjžico, v kateri si ti, France Prešeren, pred več nego 2000 leti združil vse žarke svoje po Bogu oblagodar-jene duše! Ko se zapro vrata za obsojencem, zadnjim zavednim Slovencem, se dvigne nadškof Martinus s sedeža in udari s palico, na katero se je navadno opiral, po deskah, da zamolklo zazveni po vsej dvorani. Hipoma priskočijo strežniki in kanoniki, drug postrež-nejši od drugega. Toda strast mu je toliko napela vse žile po osušenem telesu, da brez strežniške pripomoči prileze do mize, kjer leže poezije Franceta Prešerna. S tresočo roko pograbi stari nadškof staro knjigo, ki se je z umazano in raztrgano vnanjostjo svojo bržkone sama najbolj čudila, kako je zašla v to belo roko in blizu iskrečih dragih kamnov na prelatovih prstih. ,Anathema sit!‘ izpregovori nadškof in migne fratrom biričem. Ti so tega namiga že pričakovali in bliskoma udero iz dvorane po orodje, nalašč pripravljeno za take prilike. Skoro prineso majhno ognjišče, na katerem plapola plamen že prej zanečen. To ognjišče postavijo pred škofa: vse občinstvo, vsi kanoniki z biriči in državnim pravdnikom, vse poklekne in moli Boga, da je dodelil papeževi provinciji čast in slavo in da je zopet pokončal knjigo, toli škodljivo in hudobno! Svojeročno vrže nato nadškof Martinus knjigo na žareče oglje, da se zvijajoč skoro izgubi v rdečih plamenih. In ko ni belega ostanka o nji, razprostre sivi prelat roke proti stropu in zapoje zmagonosno: . »Te Deum laudamus!« Tako so blagoslovljenega leta 4000, po rojstvu našega Odrešenika slovensko in veličastno sežgali zadnjo knjižico poezij Franceta Prešerna! Nadaljevanje prihodnič TE Zakon o poslancih PARADIGMA SVINJ PRI KORITU Ko smo prejšnji teden na tem mestu pozdravljali ukrepe slovenske vlade, ki peljejo v normalizacijo slovenske družbe in gospodarstva, so Poslanci v slovenski skupščini domala anonimno sprejeli zakon o poslancih, ki jih povzdiguje v posebno družbeno kasto. Seveda bi zganjali demagogijo, če bi ta zakon zdaj trgali po dolgem in počez in zraven ne tudi zelo jasno povedali, da tudi ta zakon sodi v kontekst omenjene normalizacije. Da bi se izognili kakš-Uemu egalitarnemu sindromu, je treba tudi povedati, da omenjeni zakonski akt skuša Posnemati ureditev v nekaterih zahodnih državah, kot tudi to, da začne veljati s 1. 1. 1993, torej za poslance novega Parlamentarnega sestava. Zelo pa moti nekaj drugega, kar ni v kontekstu normaliza-cije in kar prej kot ne spominja na staro (dobro!?) boljševistično balkansko prakso. Ne da bi se spuščali v posa-Oiezne postavke, ki zadevajo Posebne ugodnosti na izbrance obubožanega suverenega slovenskega ljudstva, pa N le treba reči, da so prehodne določbe, ki sedanjemu skupš-oinskemu sestavu, vključno z imenovanimi strokovnimi sodelavci in člani državnega Predsedstva, omogočajo posebne bonitete pri uveljavljanju nadomestil in predčasnem Opokojevanju, navadna svinjarija! Stvar je tembolj argumentirana, če imamo pred očmi smisel zakona, ki od poslanca (tudi zaradi posebnih hgodnosti) terja maksimalno angažiranje in resnost, kar naj bi koristilo seveda volivcem oziroma državljanom. Kaj takšnega pa gotovo ni bilo opaziti pri sedanjem skupščinskem sestavu (spomnimo se samo »špricanja« zasedanj, pa-njihovega spremljanja z balkona, demonstrativnega zapuščanja dvorane itd.), kar gotovo ne opravičuje posebnih Ogodnosti v prehodnih določ- bah. Če k temu dodamo še nekatere otroške bolezni nove slovenske demokracije, ki so jih izkazovali poslanci sedanjega skupščinskega sestava, pri (ne)sprejemanju nekaterih ključnih reformskih in sistemskih zakonov (na primer: zakon o lastninjenju), kar lahko merimo z milijardami tolarjev, če ne celo mark ali dolarjev družbene škode, potem je jasno, da omenjene prehodne določbe pomenijo egoistično zlorabo volilcev in demokracije. O tem nas prepričujejo vse možne (tudi špekulativne) kombinacije. Dobro: dopu- stimo možnost, da so ljudje sedanjega slovenskega zakonodajnega sestava s temi prehodnimi določbami preprosto izstavili račun za svoje (zgodovinske!?) zasluge pri osamosvajanju slovenske države, kar je pravzaprav edina svetla točka nove slovenske demokracije. Toda na drugi strani ob tem svetlem projektu takoj padejo v oči tudi njegovi stranski učinki, ki se kažejo v izgubi 40 odstotkov nekdanjega slovenskega trga v Jugoslaviji, v bankrotu številnih podjetij, na tisoče nezaposlenih... Kaj si delavci, ki so v času osamosvojitvene vojne v Sloveniji, pa kmetje, obrtniki, intelektualci in druge družbene skupine z orožjem v rokah in z glavo na prodaj potemtakem niso zaslužili tudi kakšnih posebnih »prehodnih določb«? Številka več kot 100.000 nezaposlenih pač o njih govori po svoje. Socialna stiska velikega števila družin, v kateri sta delo izgubila oba starša in ki jo neposredno lahko povezujemo s slovensko osamosvojitvijo, ne da bi seveda oporekali pravilnosti njene usmeritve, po svoje govori o moralki prehodnih določb za sedanje slovenske poslance. Pa še nečesa ne gre prezreti. Zakon o poslancih, vključno z gnusnimi prehodnimi določbami, je bil (začudo?!) sprejet brez običajnih peripetij, ki smo jih imeli ob takšnih zakonskih projektih priložnost spremljati v skupščini. Nikogar ni bilo, ki bi protestno zapustil dvorano pred glasovanjem, ki bi stvar spremljal z balkonske distance, ki bi morebiti šel celo tako daleč, da bi o tej zadevi predlagal referendum. Prav nasprotno. Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da je bil ta zakon sprejet tik pred dvomesečnim obdobjem predvolilne kampanje, kar samo zase govori o tendenci medijske minimali-zacije, ki so ji »plurali^irana« javna občila z izredno redkimi izjemami (Delo) docela nasedla. Kje je tu vpliv civilne družbe na oblikovanje javnega mnenja, za katero se upravičeno zavzema dr. Slavko Splihal s FDV? To pa je vnovičen dokaz, da je na javni sceni vpliv civilne družbe popolnoma marginali-ziran, kar je velik korak nazaj v primerjavi s časom pred prvimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji. Si zamišljate Mladino in druga občila, kako bi bruhala ogenj in žveplo, če bi si takšne zakonske bonitete, bognedaj, dovolil delegatski sestav skupščine Socialistične republike Slovenije? Na koncu torej lahko z vso potrebno argumentacijo mirno ugotovimo vsebinsko kontinuiteto sedanjega slovenskega establishmenta z njegovim samoupravnim in socialističnim predhodnikom, čeprav nam pogled dodobra megli njegova »demokratično« in »pluralizacijsko« krojena obleka. Dr. Veljko Rus ima torej še kako prav, ko govori o boljševističnem pluralizmu, o strankah, ki kot pi-ranhe napadajo mlado slovensko državno tkivo. To pa je že zgodba o očetih in sinovih, o drevesu in jabolku in protagonistih oblikovanja novega slovenskega vrednostnega sistema, ki smo jih v prejšnji številki izenačili s »svinjami pri koritu«. Samo upamo lahko, da je slovensko volilno telo dodobra zaznalo to »paradigmo« in da bo na volitvah s črtanjem vseh akterjev te umazane igre izrazilo odpor proti tej gnusni strankokra-ciji. Ivo Kuljaj Te dni je novomeško podjetje Novoline d. o. o. slavilo drugo obletnico svojega obstoja. Slavnostne skupščine družbenikov v reprezentančni poslovni stavbi na Litijski 51 so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik, ministrica za delo Jožica Puhar, minister za notranje zadeve Igor Bavčar in direktor SDK Igor Omerza. Na novinarski konferenci je bilo iz besed direktorja tega podjetja Dušana Pluta moč razbrati, da so v strmem poslovnem vzponu, kar se lepo sklada z njihovim zaščitnim znakom. Samo za primerjavo: Novoline je začel s skromnimi 50.000 DEM kapitala, zdaj pa je njegov pričakovani promet že kakih 10 milijonov DEM. Tokrat je Plut namenil poseben poudarek sanaciji podjetja SOB Krško, ki poteka v režiji SOB Novoline. Novoline je v to sanacijo šel praktično z vsem svojim kapitalom, kar je bila izredno tvegana in pogumna odločitev. Pridobljeni posli na Vzhodu in v Nemčiji potrjujejo pra- vilnost te odločitve in nakazujejo možnost učinkovite sanacije omenjenega podjetja kot tudi širjenje Novolina. Novoline je danes podjetje, ki se lahko neposredno vključuje v sanacijo gospodarskih bolnikov v republiškem Skladu za razvoj, kar je v teh časih zelo dragocena podjetniška naprava in kar po svoje kaže na njegovo pravilno in strateško zasnovo. Ne glede na to, da je Novoline postal v Sloveniji znan predvsem po aferi »kraja družbenega premoženja«, ki jo je sproduciral nekdanji pravosodni minister, so družbeniki danes z njegovim poslovanjem zelo zadovoljni. Prav to je poudaril tudi predsednik skupščine Novolina in predstavnik Novolesa v njej Milan Bajželj. Dejal je, da Novoline ustvarja glede na angažirani kapital velik dobiček, kar jih v Novolesu najbolj zanima in tudi pomirja. Skratka: današnji položaj podjetja Novoline po svoje govori o gospodarski razgledanosti in ciljih posameznih ljudi v Peterletovi vladi, ki jih je družbeno premoženje zanimalo predvsem kot gospodarska osnova njihove politične moči, ne pa kot podlaga večje gospodarske učinkovitosti. Novoline zanima predvsem slednje,- čeprav s tem ni rečeno, da tudi iz tega primera ne bi mogli izluščiti nekaj informacij, ki bi nam lahko prišle prav na bližnjih volitvah. /. K. Anonimno pismo iz Nazarij Te dni smo dobili v redakcijo pisanje iz podjetja GLIN Nazarje, podpisano z »delavci in delavke«. Iz njega je moč sklepati, da se v Nazarjih dogajajo hude reči. Ker se avtor(ji?) niso podpisali z imeni, pisanje lahko štejemo za anonimno, takšnih pa v našem časopisu ne objavljamo. Tokrat delamo izjemo iz dveh razlogov: pisanje ni žaljivo in o njem smo se pozanimali tudi pri predsedniku svobodnega sindikata v tem podjetju Tomažu Križniku. Pojasnil nam je, da pismo visi tudi na njihovi oglasni deski. Kot predsednik sindikata ga ne ocenjuje negativno, saj »izraža skrb za ljudi«, všeč pa mu ni, da se avtorji niso podpisali s polnimi imeni in priimki. Sindikat da nima nič s tem pisanjem, čeprav se vsak dan ukvarja s problemi, ki jih obravnava. Križnik je dejal, da gre v Nazarjih za šok, saj doslej v njihovem podjetju niso poznali presežkov. Zdaj pa naj bi se kar naenkrat število zaposlenih, 1100 jih je, zmanjšalo za 350. Čeprav se po njegovem mnenju presežki ugotavljajo in rešujejo korektno, gre za izredno boleče dejanje, ki bi vsekakor zaslužilo večje zanimanje javnosti in pozornost medijev. V tej luči nas je tudi povabil v Nazarje. V stiski pred... V središču prelepe SAVINJSKE DOLINE stoji podjetje, staro 92 let. Imenuje se GORENJE GLIN NAZARJE. Njegovi glavni proizvodi so žagan les, okna, surove in oplemenitene iverne plošče ter v svetu poznan VARIO 2000. Zadnja leta je podjetje dajalo kruh več kot tisoč delavcem, to je četrtino prebivalcem občine MOZIRJE. Danes pa se je številnim delavcem zamajal svet pod nogami, saj za mnoge družine ne bo kruha, ker bosta oba starša ostala brez dela in zaslužka. Boleče je spoznanje, da bomo morali zapustiti delovno organizacijo,- ki smo jo s skupnimi močmi pomagali graditi - nekateri od nas celo 20 let in več, danes pa ostajamo nemočni zaradi nore politike podjetja in njenega vodstva. Kljub večkratnim stavkam in nezaupnicam vodstvu podjetja, vodstvo ostaja, mi pa ostajamo na cesti. Spremljamo in razumemo težave celotnega gospodarstva, vendar podjetja z dobrim in sposobnim vodstvom te težave precej uspešno premagujejo. Za GLI-NOVO vodstvo pa menimo, da tega ni sposobno. Kljub temu ostaja še naprej in si deli nova vodilna delovna mesta po načelu HITRA MENJAVA, NIČ ODGOVORNOSTI. Kako naj zaupamo vodstvu, ki v času svojega vodenja ni pokazalo NIČ ali MINUS, in zakaj se tako pozno odkrivajo tako velike izgube? Kako bo uspešno vodilo sedem na novo začrtanih HČERA »PODJETIJ« (to je po novem predvidoma 7x0)? Poleg tega pa se nam vsiljuje: če je kje kdo, pred kom bo vodstvo odgovarjalo za svoja dejanja? Ali bo grehe in napake vodstva plačalo okrog 350 delavcev, predvidenih za odpust? Preverjena slovenska pregovora pravita: GOSPODAR, KI JE POSESTVO »SPU-FAL«, GA NIKOLI VEČ NE BO OBNOVIL. ŠE NOBEN HLAPEC NI GRUNTA »SPUFAL«. Zavedamo se, da je to le tarnanje HLAPCA JERNEJA, pa vseeno pričakujemo, da povešene glave nas delavcev, ki prejemamo odločbe v smislu morale poštenja in vesti, niso zadnje povešene glave na GLIN-u. Upamo pa tudi na klic na odgovornost, ki ga v GLIN-u ni že nekaj let. Naj vendar svoje glave sklonijo tudi vodilni GLIN-a in vsi tisti, ki od zunaj pomagajo voditi politiko GLIN-a. Zato in zaradi tega je to poslano: Predsedniku Predsedstva g. Milanu Kučanu, Predsedniku Izvršnega sveta dr. Janezu Drnovšku, Direktorju GLIN-a dr. Jožetu Korberju, Zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikatu občine Velenje g. Jerami, Predsedniku Gorenja Koncem g. Vitežniku, SDK Velenje, SDK Ljubljana, g. Antonu Vrhovniku, g. Milanu Cajnerju, g. Martinu Maroltu, Slovenskim novicam, Dnevniku, Delu, Delavski enotnosti. Delavci in delavke GLIN-a Nazarje 16 Humoreska Poslanske težave »Mater vola, bi bil jaz rad poslanec!« je zelo glasno dejal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte ravno kar pretočil veliko pivo iz kozarca v svoj želodec. - Oho, pa boste kandidirali? »Najraje bi, ampak...« - Kaj ampak, naše glasove imate. Z vami bi zagotovo šli mi vsi skupaj v lepšo prihodnost. Kaj vas torej ovira pri tem? Se bojite, da ne'-znate angleško? Saj tudi Kučan ne zna... »Ah, to ni vazno.« - Ali vam manjka takoimenovani zapeljivi pogled gospoda Drnovška? »Ah, dajte no mir.« - Nimate denarja, da bi kupovali banane, tako kot Gros? »Bežite, bežite.« - A se bojite, da boste morali vsako nedeljo k maši, kot Pe-tcvlc? »Ne, nehajte že, no s tem naštevanjem. Mori me čisto nekaj drugega.« __ Jjl kdj js »Glejte, naši poslanci bodo imeli 150.000 tolarjev plače in po 25 letih delovne dobe bodo šli lahko v penzion.« - Ja in kaj vam pri tem ni všeč, še zlasti če boste te ugodnosti dobili vi? »Ja, ampak jaz sem že zdaj v penzionu!« - Ja, pa kaj potem, boste pač dvakrat v penzionu... »No, vidite, dva razloga sta, ki govorita proti moji kandidaturi. Naši poslanci so tako pošteni, da si ne bi pustili dvakrat izplačati pokojnine, drugi razlog pa je ta, da bi s tem, če bi postal poslanec, pravzaprav odžrl delovno mesto in torej možnost hitre upokojitve kajcšnemu mlademu nadobudnemu Slovencu.« Bogo Sajovic £ Horoskop Neizbežna usoda VREME Piše: Andrej Velkavrh Vinotoka deževanje... ,31 Nestalno vreme, ki sem ga prejšnjič napovedal za začetek tega tedna, se je obrnilo v zelo stalno deževno vreme. Od 2. do 7. oktobra je padlo precej dežja. Ponekod ga je bilo kar za celomesečno povprečje ali celo več, za vsaj polovico oktobrskega povprečja pa ga je bilo povsod, razen v Prekmurju (približno dobro tretjino). Najhuje je lilo 6. oktobra v Ilirski Bistrici, kjer je v štiriindvajsetih urah padlo 146mm dežja. Celomesečno povprečje v tem kraju je 158mm. V petih dneh, od 2. do 7. oktobra pa je bilo vsega dežja kar 210 mm. Ni čudno, da so imeli težave z (odvečno) vodo, s poplavami. So pa v Ilirski Bistrici doživeli v oktobru že hujši naliv. Najmočnejši je bil leta 1964, 9. oktobra. Takrat je v 24 urah padlo kar 208 mm dežja. Spoštljiva količina, ki tudi marsikod drugod v Sloveniji še ni bila presežena. Izjeme so seveda kraji na območju zahodnih Julijcev in Dinarske pregrade od Banjške planote do Snežnika. Še ena izjema, ki je pa sploh nekaj posebnega, je Nova Gorica. Tam je 7. oktobra leta 1987 padlo kar 316mm dežja v enem dnevu (24 ur). Morda se kdo tega dogodka še spominja, kajti voda podivjanih sicer pohlevnih potokov je takrat naredila veliko škode. Ampak take izjeme se pojavijo enkrat na sto ali celo več let in so krajevne narave. Po deževnem začetku oktobra se nam obeta vremensko zanimivi december: »Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.« Kot kaže, pa ne bo deževen le začetek oktobra. V soboto se nam bo približala fronta z »vsemi dodatki«. Ker bo poslabšanje tudi tokrat naznanil jugozahodnik, se bo vreme spet najprej pokvarilo v zahodnih krajih Slovenije. Kaže pa, da proces le ne bo tako izrazit, kot je bil prejšnji-krat. V nedeljo bo na Primorskem zapihala burja, vetrovno bo tudi drugod po Sloveniji. Od vzhoda se bo ohladilo. V začetku prihodnjega tedna bo večinoma suho, o sončnem vremenu pa je kaj več še težko povedati. NMPOmEMRNEJSA stran Tudmanova celovitost Dr. Franjo Tudman, hrvaški predsednik, je slovensko zavzetje vojašnice na Trdinovem vrhu ocenil kot »omejevanje ozemeljske celovitosti«. Zanimivo je, da se je Franjo tega spomnil šele sedaj, ne pa tudi takrat (med lansko _ vojno v Sloveniji), ko mu ni nihče branil, da bi se s svojimi enotami sam odpravil proti Trdinovemu vrhu. Di si bija, bija, kad je grmelo?! Starmanova telesa Danijel Starman, poslanec v slovenski skupščini, pa medtem ko hrvaški patruljni čolni nadzorujejo in šikanirajo slovenske ribiče v Piranskem zalivu, piše interpelacije zoper notranjega ministra Igorja Bavčarja in govoriči o ustanavljanju skupnih teles, ki bi se šele lotila oblikovanja meje. Namesto da bi pozval Bavčarja, naj najprej poskrbi za slovenski nadzor omenjenega zaliva, dela natanko to, kar si želijo Hrvatje. Za politika dandanašnji ni dovolj, da je bil 20 let vzoren član ZK. Francoski matematik, astrolog in zdravnik Michael de Notredame, imenovan tudi Nostradamus (rojen 14. oktobra 1503), je bil in je še ena najbolj skrivnostnih oseb svojega časa. Čeprav si je nekaj slave pridobil že kot zdravnik, ko je precej uspešno zdravil obolele med tedanjimi stalnimi epidemijami, pa si je še več slave pridobil s svojimi prerokbami o bodočih dogodkih. Čeprav nekateri prisegajo, da so njegove prerokbe nejasne in so dogodki, ki naj bi jih napovedovale stoletja naprej, pri razlagalcih vpleteni z veliko domišljije in nekaj predrznosti v originalne prerokbe, pa drugi vse njegove prerokbe štejejo za čisto zlato. Tako naj bi natančno opisal nekatere smrti slavnih oseb, pa obe svetovni vojni, več drugih vojn, francosko revolucijo, celo nekatere dogodke, ki jih poznajo danes le prav za določena področja specializirani zgodovinarji. Morda pa najbolj s strahom in tesnobo prevzema tiste, ki nanj prisegajo, pojav tretjega antikrista. Nostradamus je namreč označil tri antikriste, ki bodo prinesli svetu zlo. Prvi naj bi bil Napoleon, drugi Hitler, tretji pa naj bi bil »mož v modrem turbanu«. Ta zadnji naj bi se pojavil konec stoletja med velikimi vojnami, povzročenimi z napadalnostjo islama. Tako nekateri že deset let ugibajo, kdo naj bi bil »mož v modrem turbanu«. Za tega moža je veljal Homeini, pa Gadafi, Sadam Husein, v širši izbor pa so prihajali tudi nekateri drugi. Da pa je Nostradamus dobro prerokoval tudi živalske, ne le človeške usode, dokazuje tale anekdota: ko je Nostradamus nekoč bil na obisku pri nekem graščaku in ga je ta pozval, naj določi usodi dveh prašičev v svinjaku, se ni dal prositi: »Prvega bo požrl volk, drugi pa bo končal na mizi.« Graščak je tedaj poklical kuharja in mu naročil, naj prvega prašiča zakoljejo in z njim postrežejo pri obedu. Precej kasneje je graščak pri obedu vprašal Nostradamusa, če je še prepričan o svoji prerokbi. Po potrdilnem odgovoru je graščak povedal, kaj je naročil kuharju, in ga poklical za pričo. Na njegovo presenečenje pa je kuhar povedal, da je prvega prašiča sicer zaklal, ko pa so ga čistili in ga za nekaj minut pustili že odprtega viseti, je prišel udomačen volčji mladič, ki so ga imeli na graščini, in požrl precejšen konec prašiča. Torej jim ni ostalo drugega, kot da so ga prepustili volku in za obed zaklali onega drugega. V tem tednu so bili rojeni še slovenski pesnik in dramatik Igor Torkar (Boris Fakin), slovenski književnik in politik Josip Vidmar, ruski književnik Mihail J. Lermontov, slovenski pesnik Simon Gregorčič, italijanski skladatelj Giuseppe Verdi in francoski filmski igralec in režiser Jacgues Tati. Deni Janševa dejstva Janez Janša, slovenski obrambni minister, je prvi dojel, da se hrvaški politiki »izvršenih dejstev« ne da drugače postaviti po robu kot s politiko »izvršenih dejstev«. Konkretno to pomeni, da naši vojaki lahko zapustijo Trdinov vrh, kar pa ne pomeni, da ga bodo sploh kdaj zapustili. Le tako, da se bosta slovenska in hrvaška stran o tem dogovorili, ne pa tako, da bodo Hrvatje sporno vojašnico najprej zavzeli, potem pa se bomo o tem dogovarjali. "Balkanci so že imeli razlog za znameniti rek: »Bolje drži ga, nego lovi!« Tošev pleonazem Peter Toš, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, pa je vstal od politično mrtvih, da bi na morju ugotavljal že »določene meje«. Kako gre to dvoje skupaj, seveda razen Tošu ni znano nikomur, je pa vnovičen dokaz, da slovenska zunanja politika nevarno boleha za neproduktivnim nekdanjim (partijskim) pleonazmom - ne dela drugega, kot skali morsko vodo tudi tam, kjer bi utegnila biti kolikor toliko čista. Škoda, da Toš ni poslanec, zdaj bi se že lahko odpravljal v penzijo. V svojo in našo korist!!! Kuli Politik novega kova Ko govori o slovenskem Jadranu, ima v mislih Adrijo v Ankaranu! Ko je šef razmišljal o povolilni vladajoči koaliciji, se je sklenil spajdašiti s Peterletovimi krščanskimi demokrati. Posebej kajpak v primeru, da bi slednji, žali bog, na volitvah celo zmagali. Vse drugo je potem zgolj še stvar tehnike. Ker je že zdaj na dlani, da se krščanski demokrati ne bodo mogli upreti skušnjavi in bodo vno-. vič zasektašili, bodo naši spet zakričali »Ustavite desnico« in izkoristili institut konstruktivne nezaupnice. Povezali se bodo z vsemi sredinskimi in levimi strankami in čez določen čas, denimo leto dni, bomo imeli natanko tako vlado, kot jo imamo sedaj. Le to ni šlo v glavo šefu, zakaj je treba s temi volitvami zganjati tak rompompom, zapravljati zanje prepotreben denar in krasti bogu dragoceni čas. NAVIGACIJSKA NAPRAVA PRI LETALIH NAPRAVA ZA UTRIPANJE BOLGARSKO MESTO NA . MEJIŠ TURCUO RAZLIČNA VOKALA NEMŠKI AVTO RUMENO RJAVA BARVA BOG ZAHODNIH SEMITOV RIMSKA ŠTIRI ITALIJANSKI SLIKAR ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) PODEŽELSKO NASELJE UMEtNOST (LATINSKO) ČASOVNA ENOTA REKA V SEVERNI ITALIJI GRŠKA BOGINJA ZARJE MESTO V V SIRIJI LITERARNA SMER V 19. STOLETJU PEGAMSKI KRALJ POLITIK VVALDHEIM JEZIK PLEMENA BANTU MADŽARSKO MOŠKO IME MESTO NA JUGU PANAME VODNIKOVA PESEM IZVRŠNI SVET RUSKA BALERINA (GALINA) JAPONSKO MESTO NA OTOKU KJUSU REKAV JUŽNI FRANCIJI PRIPRAVA ZA OVIRANJE EGIPČANSKI BOG JAHANJE IZDELOVALEC BALONOV AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA OBLIKA SOCVETJA MELODIČNI OKRASEK VRSTA TKANINE KONICA SUITA RIMSKI- K0RSAK0VA SOLMIZACIJ- SKI ZLOG DANSKI OTOK R0MUL0V BRAT MESTOJ JUŽNI MEHIKI VRSTA BRENKALA RAZTELEŠE- VALEČ SUROVINA ZA BARVILA SKLADATELJ IACATURJAN KOŽNI ZAJEDALEC PERUTNINE ŠAHISTKA GROSAR VRSTA BELEGA VINA UBKOVAL ZEN. IME AMORET VISOKA KARTA ZAČETEK AZBUKE BANJA AMERIŠKA MERSKA ENOTAZA MLEKO LOŠČILO ŽGANA GLINA MLAKA, LUŽA RIMSKI HIŠNI BOG MUSLIMANSKI POZDRAV OTOK V OTOČJU TLIAMOTU DOMAČE ŽENS IŠKO IME GORANA KOROŠKEM MESTOV ISTRI AROMATSKE SPOJINE HRVATSKI KOŠARKAR (DINO) LADJAZ DVEMA TRUPOMA Nagradna križanka št. 41 _ - »j- Rešeno križanko nam pošljite do 20. oktobra 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4. 61000 Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 41 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 39 SPRAT, IROKEZ, TORPEDNI ČOLN, O L, EMI, SAMBA, SFA-LERIT, ARN, MASIV, KLOT, UK, ARBON, NASA, MASA, DIANA, ALAN BATE S, ANTIKO L ONIALIZEM, MASKA-RENI, TETANUS, ARI, SANA, LT, POSESTNIK, KN, OLI, KOMEN, AIMARA, ERIK, ANALITIK, S A, ATIKA, LORENA, KOKS, NOBEL, OREŠAR, OPAT ESINO Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 39 1. Miran Melanšek, Gregorčičeva 20, 62000 Maribor 2. Vika Berločnik, Metleče 22, 63325 Šoštanj 3. Igor Hacler, Bavdkova 17, 61110 Ljubljana Nagrade bomo poslali po pošti.