Za poduk in kratek čas. Bosna. II. Kraško ekalo^je in goro^je 7le5e se 7 na^štritnih dolgih panogab iz Kranjskega 7 Hiratsko primorje, Dalmacijo, Bosno, Hercego^ino, Črnogoro tje doli do Albanskih planin. Goro^je se 7zdiga in pada, kakor 7alo7i, in se proti zapadu stimo spnŠ5a 7 Adrijansko morje. Grebeni so 7e6jidel goli, med njimi je pa dosti podolgastib travnatih planot. Apnenčasto skalovje je prevrtano na 786 strani z 7otlinami in jamami. V njih izginjajo 7ode, potoki in tudi reke ter 7 podzemeljakib kanalib dalje tečejo 7 kako 7ečjo reko ali pa 7 morje. V teh krajinab je poleti jako 7ro5e, malo deža, pomanjkanje studenčne vode, po zimi pa malo snega pri pogostib, straho^itib burjah. Cel6 drugaSe je proti izhodu; tukaj se goro^je 7 raznih panogih 5edalje bolj pogreza^a in poniža^a tje doli proti Sa7i in Dona^u. Nabajajo se zaporedom prijazne gore in brego^i z gozdom obrašeni, ki poailjajo mnogo potoko7 in re5i5 7 ra^nine. Snega tukaj obilo zapade, tudi dež in mo5ne rose zemljo pogosto zamakajo, posebno 7 Bosni; strašne burje na tej strani ne poznajo, po dolinah pa je redek 7eter in še ta pohle^en. Slednjič omenjeno goro^je, namreč bosensko, kiije 7 sebi obilo rudninskega, ko^inskega in premogo^ega blaga. Pri Majdanu blizu Priedora najajo še se sedaj stari rudniki, čera^no hudo zanemarjeni. Knapi so skoro le cigani. V jamo, ki jo 7 zemljo izgubljejo, pomeSejo 7 žerja^ico ogelja koso7 jekleneca ali glinastega železnika in pridelajo tako jako čislano mebko bosensko železo. Starih na pol zasatib rudniko? je mnogo po Bosni, kder je brez d^ombe zra^en železa tudi obilo bakra, živega srebra, svinca in Ž7epla. Raja^i premog na mnogih mestih iz tal moli; ljudje ga še niti ne poznajo in ga ne rabijo tudi 7 krajinah ne, kder sicer za kurjate7 ni pr67e5 dr7 najti. Ljudje še premogo^ih 87ojih zaklado7 ne poznajo. Dežela steje mnogo slatin ali rudninskih studence7, Ž7eplo7ih in drugih toplic. Krepke 7odc se po^sod pogrešajo plauže^, fužin, katerih se drugod najde, kder se voda rabi kot gonilna mo5; le re7ni mlini skripljejo in klepetajo tu pa tam. Mlinsko kolo leži po vagi ali borizontalno, 7 njego^e postranske lopate udarja 7oda, napeljana po izdolbljenem dre^esnem deblu. Steze so jako slabe, 7ečjidel le za ježo in to^orne konje. L. 1862. je turška vlada začcla nekoliko bolj skrbeti za ceste, 7endar so 7se nepo^edlji^o re^ne in zanemarjene. Nekdaj je bila Bosna preprežena z boljsimi stezami; to nam pričajo pogosti in trdno, deloma celo krasno, pozidani mosto^e 5rez reke in potoke. Ste^ilne raz^aline mogocnih grado7 in velikih samostano^, potem airna pokopališca z spominki iz rezanega kamna kažejo, da je Bosna nekdaj uži^ala sre5nejših dni. Plovne reke so razun Sa7e in Une še: Verbas, Bosna, Drina in Naret^a. Toda struge so tako zanemarjene, z lilodo^jem zamašene, da se le ob mo5ni vodi po njih brez ne^arnosti 7oziti da. Vesnice so redke, brami razškropljeni in še ti po brlogih poskriti, da jih ne ugleda kmalu potniko^o oko. Hiae so 7e5jidel lesene, iz br^en zbite. Turška mesta so od daleč lepa videti zarad belih hia in 7isokih minareto7 ali stolpo7, iz katerib mobamedanski dubo^ni S7oje 7ernike k molit^i z glasnim klicanjem opominjajo, vendar po ulicab je polno nesnage, blata in smradu. Cerknina kde bodi trobni in zrak kuži. Iz do sedaj rečenega pa ni d^omiti o tem, da bi nesrečna Bosna kmalu postala lepa, bogata in blažeua, ko bi priala pod boljše vladarje, kakor so turški sultani. Ti in jihovi nedositljivi uradniki deželo pustošijo, ljudi iisesavajo, da sami sebe bogatijo in se potem kot nažrete pija^ice zopet 7rnejo 7 Carigrad, da ondi kot dobroži^ci zapra7ijo, kar so pri nesrečnib Bosnijakib nadrli. j_Pod nasledki slabe turake 7lade trpi 7se prebi^alst^o: bodi mobamedauske, pravoslavne ali katoliške 7ere. Najve5 pa trpijo kmetje pra7osla7ni in katoliaki, ker jib zraven turških uradnikov mučijo in tlačijo se mobamedanski grajščaki ali begi. Zato pa mora res vsak človek, ki še ima kaj ljubezni do bližnjega 7 87ojem srci, gorko želeti, da ae tetn trpinom in nesre5nej deželi skoro pomaga otresti turaki jareni in se popiijeti krš5anske, e^ropske omike. A^strija je tukaj pomagati 7 pm 7rsti poklicana, in 5e se moSuo ne motimo, bo to sveto nalogo kmalu zavišila: avstrijska vojska bo marširala 7 Bosno in storila konec 4001etnemu mohamedanskemu Z7erinst7u! (Dalje prib.) Poziv na naročevanje slavjanskega almanaba. Pri5etkom 1879. leta izdadd slo^anski študentje dunajskih 7isokih šol almanah (zaba^nik) beletristi5no - 7ednostnega obsega vvseh slo^auskih jezikib. Zadača mu je, poapeše^ati literariSno vzajemnost in seznanjati z jeziki, slo7st7i, zgodo7ino in običaji posameznih slavjanskih plemen. Treba je, ako hočemo, da se nam to pod^zetje posreci, da se ga udelež6 Sla^jani iz 7seh dežel. Zato pozi^amo sla^janske pisatelje, 7seučiliš5nike in dijake srednjih šol, kakor i vse rodoljube splob, naj nas podpirajo duše^no in gmotno. Naro5nina almanabn je 1 fl. 20 kr., prodajal pak se bode po 1 fl. 60 kr. Spise in naročnino naj se izvoli pošiljati pot naslo^om: (Jospod Todor Stefanovic vitee Vilo\'ski, Wien VII. Burggasse Nr. 24 in sicer spise najpozneje do konca no^embra t. 1. Za redakcijski odbor: Todor Stefano^ic" 7itez Vilo^ski, urednik rSrpske Zore"; Radosla^ Pukl, pravoslo^ec; Da7. Fostnik, tnodroslo^ec. Siuešuičar 27. Nekdo je modro^al o noši iedanjih mestuib žensk tako: nKako se sedaj gospe n gospodične oblaeijo po mestih in tigib, to je že es smeano: na gla^i je ceuja umetnib rož nad lobaso naietih kit, zadi pod hrbtoin sedlo, pod jim airok kiavji rep, da ae prab za njim kadi, so telo pa 7 ozkem žaklju, da 7 njem nožice na isokih podpetnikib kouiaj storkljajo. Nekdaj so j ženske 7 s^ojib obrocnih janjkab po ulici 7alile ikor lajte, sedaj pa veter ž njimi plahuta, kakor strašili 7 kuruzišču."