48. štev. poštnina plačana. aotovini. v Ljubljani, sobota 28. novembra 1925.	"»v"1«vS0 p|n- Leto V.
GLASILO NARODNO -SOČIJALISTIČNE STRANKE
l
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, I. nadstr. — Telefon: Stev. 77.	=====
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago 1	v upravi. ---------------- .	=
Nekaj opomb.
Radičev govor je med ljubljanskim meščanstvom povzročil majhno senzacijo. To po zaslugi onega časopisja, ki je Radiča leta dolgo slikalo kot nedosežnega demagoga. In ker si naše meščanstvo, pa tudi sicer Slovenci po večini predstavljajo pod demagogom silovitega gromovnika, je Radič v tem oziru marsikoga prav prijetno presenetil in senzacija je bila tu.
Po krivici seveda. Ker povedal’ ni niti kaj novega, niti kaj originalnega. Če je bilo na celi stvari kaj originalnega, je bil originalen pač način Radičevega govora, ne pa govor sam. On pač govori tako, kot se mu tekoče misli izpreminjajo v besede, brez koncepta, brez /.veze, brez ogrodja. Porodi se v njegovi glavi domislica in že je povedana in govor teče gladko dalje.
Smešna je vsled tega trditev, da Slovenci še nismo culi takega govora, kot je bil Radičev. O pač! Ne samo takega, temveč mnogo, mnogo boljše, tako glede retorike, kot glede vsebine. In nii, ki smo gledali na Radiča in pisali o njem vedno strogo objektivno, smatramo za smešno, če hoče kdo njegov vsebinsko kot retorično prav sred-njevrsten govor povzdigniti do samih nebes. Komu je s tem pomagano.
No, in za nas v Jugoslaviji je originalno morda tudi še to, da je Radič kot aktivni minister dovolj ostro zavrnil italijanske aspiracije na naše ozemlje in povdaril zahtevo, da se mora vsa Slovenija združiti v eno celoto. Za to izjavo smo mi Slovenci gotovo hvaležni in še globlja bo naša hvaležnost, če bo znal usmeriti tudi delo beograjske vlade vsaj deloma k temu cilju. Sicer so se vsled tega oglasili pri našem zunanje mministru italijanski poslanik Bordrero in menda tudi zastopnik avstrijske republike — toda hudega ne bo. Kaj če bi hiti mi tako tenkočutni, kot so naši ljubi sosedje. Potem bi se naš dunajski, posebno pa rimski poslanik lahko kar stalno naselila v zunanjih ministrstvih držav, v katerih nas zastopata.
Omembe vredno je nadalje Radičevo razmotrivanje o davkih: Mi ga ne moremo sprejeti za svojega. Zakaj bi Srbi ne zmogli, kar zmoremo mi Slovenci, nam ni jasno, posebno ne, ker
so srbske pokrajine mnogo rodovitnej-še in bogatejše, kot je Slovenija in ko uživajo nesorazmerno večjo podporo s strani države kot Slovenija. Ne razumemo, kako naj bi se primanjkljaj, ki nastaja vsled neplačevanja davkov v srbskih pokrajinah, kril s pretiranim obdavčenjem gospodarsko že itak popolnoma izčrpane Slovenije. In čakati na razne remedure v tem vprašanju, je nam Slovencem težko, če ne nemogoče, ker stojimo pred gospodarskim polomom. St. Radič bi nam pač mnogo bolje ustregel, če bi obljubil, da se bo zavzel za takojšnje znižanje davkov v Sloveniji, tza ublažitvijo predp.isovalne in iztirjevalne prakse in čimprejšnje izenačenje v celi državi.
Prav tako se nam zdi popolnoma pogrešuo Radičevo naziranje, da selja-štvo ni stan, temveč narod in da so vsi ostali stanovi samo njegovi pomagači. To kratkomalo ni res! Narod se sestavlja iz vseh stanov in kakor posamezniki, tako morajo biti v moderni demokratični državi tudi vsi stanovi enakopravni. Da je seljaštvo pri nas najštevilnejši stan, to tvori napram drugim stanovom samo kvantitativno, ne pa kvalitativno razliko. In pri Radičevi izobrazbi smatramo, da se tega on tudi prav dobro zaveda in da je bila gornja njegova trditev le zavestna demagogija.
Radičeva pohvala Slovencem glede izobrazbe, delavnosti in pridnosti je upravičena. O tem se je prepričal od nas lahko na lastne oči vsakdo, kdor je le nekoliko pogledal po naših jugovzhodnih pokrajinah. In to je Radič menda vedel tudi že takrat, ko nas je nazval za >kranjske magarce!<
Kar nas pa pri Radičevem prihodu najbolj veseli, je odločen nastop župnika Antona Oblaka, ki je kot duhovnik povedal, da si katoličan lahko svobodno voli torišče svojega političnega udejstvovanja iu da cerkev nikakor ne zahteva konfesijonalnih, verskih strank. O njegovih ostalih izvajanjih in njih pravilnosti pa izpregovorimo kdaj pozneje ob priliki.
H koncu naj še omenimo, da smatramo za skrajno neumestno poskušano demonstriranje proti Radiču. Vsak od demonstrantov bi jih zaslužil 25 na zadnjo plat, pa ne s cvetlično bilko.
Volitve v Delavsko zbornico.
Pred novo vlado v ČSR.
Pri zadnjih volitvah je dobila dosedanja vladna koalicija v CSR, obstoječa iz agrarne, klerikalne, narodnosoci-jalistične, narodnodemokratske in soci-jalnodemokratske stranke, s stanovsko obrtniško stranko vred 3.9 milijonov glasov. Protikoalicijska opozicija pa je dobila skupaj 2.78 milijonov glasov. Dosedanja petorica koalicijskih strank ne bi imela v parlamentu zadostne večine in pritegniti je morala vsled tega stranko obrtnikov kot šesto, s katero bo razpolagala v parlamentu s 159 poslanci proti 141 poslancem opozicije.
Bodoča češkoslovaška vlada bo imela, kot predidoča velike težave pri svojem delu. Ozirati se mora namreč na vse želje in hotenja vsake posamezne stranke in to prav tako na želje in hotenja najšibkejše kot najmočnejše. Situacija je namreč taka, da pade z izsto> pom tudi najšibkejše stranke ne samo vlada, temveč sploh ves sistem enotno-narodnostne države in slediti bi mogel samo sistem države narodov, ali pa diktatura. Da se sistemu narodov, po katerem bi prišli na vlado tudi Nemci, komunisti, Madžari itd., upira vse čustvovanje češkoslovaške javnosti, je razumljivo, da bi pa tudi diktatura ne odgovarjala zahtevam moderne demokracije in bi ne našla ugodnega odmeva med javnostjo, je pa prav tako jasno. Torej bo pač treba vleči državni voz še naprej v težavah koalicije in to nujne koalicije, kateri razbitju lahko sledi katastrofa ali vsaj uničenje vseh dosedanjih uspehov, ki so jih s svojo požrtvovalnostjo dosegle dsedanje koalicijske stranke.
Notranjo nevarnost povečava veliko število komunistov. Seveda imajo češkoslovaški komunisti z ruskim boljševizmom prav malo podobnega. Gre bolj za nezadovoljne, politično . neorijentira-ne delavske in deloma tudi uradniške mase, ki svojega nezadovoljstva pač niso znali izraziti drugače, ko da so gla-
sovali. za demagoge, ki so jih' opajali z frazovitimi obljubami in gesli.
Na najslabšem je Kramafeva na-rodno-demokratska stranka. Oiijj je bila edina, ki je zastopala odkrito visoko fi-nanco in hišne posestnike in ki se je na vse kriplje trudila, da odpravi vsako zakonsko varstvo stanovanjskih najemnikov. Sedaj pa bo izgubila najbrže obe svoji glavni trdnjavi:	finančno	in trgovsko ministrstvo. Za	finančno	ministr-
stvo nima nobenega pripravnega kandidata, trgovsko ministrstvo pa hoče imeti zase obrtniška stranka in zanje se poteguje menda še	agrarna	stranka.
Dosedaj je ugotovljeno samo, koliko ministrstev odpade na posamezne stranke. Agrarna jih	dobi 4,	socijalni
demokrati, narodni socijalisti in klerikalci po 3, narodni demokrati in obrnili i po 1.
Pogajanja za sestavo vlade so se že pričela. Pri Masaryku so se že vršila posvetovanja strankinih voditeljev, no za enkrat do kakih definitivnih sklepov še ni prišlo. Le toliko se z gotovostjo pričakuje, da bo s sestavo vlade ponovno poverjen vodja agrarcev, dosedanji ministrski predsednik Švehla.
Zadnje dni se je govorilo, da se bo sestavil socijalistični blok, ki bi nastopal proti meščanskemu bloku. Toda gre le za začasne grupacije, ki bodo nastopile le pri sestavi prezidijev, ki pa se bodo nato razšle. Globljega pomena torej tem formacijam ni pripisovati.
Značilno za presojanje čeških notranjepolitičnih razmer s strani zunanjih držav je, da je ostala češka krona v svoji stabilnosti nedotaknjena. Solidnost češkega gospodarstva, zaposlenost njene industrije in čimdalje večja aktivnost njene trgovinske bilance so trdni stebri, na katere se opira. In to kaže na neomajno zaupanje borznega velekapitala do nemotenega nadaljnega obstoja bratske Češkoslovaške republike.
Ker se bližamo volitvam v eno najvažnejših delavskih institucij, v delavsko zbornico, se nam zdi potrebno spregovoriti nekoliko o volilnem redu v to institucijo.
Volitve v delavsko zbornico razpiše ministrstvo za socijalno politiko, ki imenuje svojega odposlanca, kateremu je poverjena naloga, sestaviti glavni volilni odbor, ki volitve vodi. Glavni volilni odbor tvorijo: odposlanec ministrstva za socijalno politiko, predsednik: ali od uprave določen predstavnik dosedanje delavske zbornice in predsednik ali podpredsednik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v kraju, kjer so volitve razpisane. Predsednik tako sestavljenega glavnega volilnega odbora je odposlanec ministrstva za soc. politiko.
(ilavni volilni odbor izdela vse potrebno za izvedbo volitev. Predvsem pa skrbi za sestavo volilnih imenikov. Dalje določi volilni dan, (ki mora bili dela prost dan. Določi, odnosno imenuje člane in namestnike krajevnih volilnih odborov in jim določi višino odškodnine za njihovo delo. Določi, kje se vlagajo kandidatne liste, kakor tudi obrazec za iste in za volilne imenike. Tudi določi obliko glasovnice in način nabave ter končno krajevne volilne edinice.
Krajevni volilni odbori odločajo o izdelavi in popravljanju volilnih imenikov, razdeljevanju glasovnic in razglasitvi kandidatnih list. Krajevni odbori obstojajo iz predsednika ali podpredsednika ustanove delavskega zavarovanja, če take ustanove ni, potem določi tega člana delavska delegacija ravnateljstva okrožnega urada; člana delavske zbornice iz tega kraja ali posebnega zaupnika, ki ga določi upravni odbor zbornice in enega zastopnika državne oblasti, ki ga odredi ministrstvo za socijalno politiko. Slednji je tudi predsednik tega odbora. Tak krajevni odbor se sestavi tudi na' sedežu glavnega volilnega odbora.
Kdo je upravičen voliti?
Glasovalno pravico imajo vsi delavci in name8£enci brez razlike spola, ki so zavarovani na dan razpisa volitev proti bolezni pri eni izmed ustanov za zakonito obvezno zavarovanje delavcev, po stanju prijav na dan razpisa volitev. Izvzeti so oni. ki so oproščeni zavarovanja doklad.
Vsi delavci in nameščenci, ki spa lajo po svojem zaposlenju pod zakon o zavarovanju delavcev, a samo zato niso člani bolniških blaganj, ker jim garantirajo njih delodajalci za slučaj bolezni dantvam odgovarjajočo plačo, imajo pravico voliti v delavsko zbronico.
Volilni imeniki.
Najdalje v teku 20 dni po razpisu volite'’ so dolžne vse določene krajevne volilr.c eOinice izdelati volilne imenike, Ki morajo biti potem 10 dni razpostavljeni v vseh volilnih edinicah. Krajtevni volilni odbor mora obvestiti vse delavstvo o razpoložitvi imenikov, da zahtevajo event. poprajo. Popravek se mora zahtevati ustmeno ali pismeno pri organih zavarovanja, kjer je imenik razgrnjen. Ko se zahteva popravek, se morajo predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu § 32 pravil o delavski zbornici. O utemeljenosti popravka sklepa krajevni volini odbor. Sklepi se morajo izdati v roku 48 ur, odkar se je popravek zahteval. Proti rešitvi je dopustna v teku 24. ur po prejemu pritožba na glavni volilni odbor. Odobrene izpremembe se vpišejo takoj v volilni imenik.
Kandidatne liste.
Glasovati je le za potrjene kandidatne liste. Volilci, ki spadajo pod zakon o Irgov-skih nameščencih (z dne 16. jan. 1910 drž. zak. 20), morejo glasovati le za liste, oddane od strokovnih organizacij nameščencev, ostali za splošne liste.
Pravico do kandidiranja imajo samo strokovne organizacije delavcev in nameščencev, ki so do dne razpisa redno registrirane pri delavski zbornici.
Deželne ali pokrajinske strokovne centrale in podružnice centraliziranih zvez, katerih centrala je izven teritorija te zbornice, se smatrajo kot strokovne organizacije.
Delavska zbornica je dolžna dati glavnemu volilnemu odboru poročilo, katero delavske strokovne organizacije so bile pri njej na dan razpisa volitev registrirane.
Kandidatno listo, podpisano od 100 članov, ki so vpisani v volilni imenik zbornice, predajo najmanj trije člani uprave organizacije, ki Jih predlaga enemu izmed krajevnih volilnih odborov zajedno s pismenim potrdilom organizacije, da so podpisani redni člani Te organizacije.
Na kandidatnih listah mora Biti nave-i denih 50 kandidatov delavcev z imenom, priimkom, poklicem ' in krajem stanovanja. Ravnotoliko je treba namestnikov. Za na-meščensko skupino pa 10 kandidatov in 10 namestnikov.
Z originalom je oddati 100 izvodov tipkane kandidatne liste za vsako volilno mesto.
Z kanddatno listo je predložiti potrdilo kandidata, da kandidaturo sprejme.
Vlaganje list se pričenja tridesetega dne po razpisu volitev in traja pet dni.
Stanovanjske razmere v Rusiji.
>Internationale Rundschiau der 'Ar-beik prinaša zanimiv članek o stanovanjskih razmerah v Rusiji, kjer piše med drugim:
Stanovanj je pričelo primanjkovati v Rusiji leta 1915. Gradnja hiš je ponehala, dotok prebivalstva v mesta je bil vedno večji vsled naraščajoče vojne industrije in vsled dotoka beguncev.
Carska vlada je smatrala pomanjkanje stanovanj samo za trenoten pojav in ni ukrenila nič posebnega za omiljenje stanovanjske bede.
Z nastopom sovjetske vlade so tudi v pogledu stanovanjskega| vprašanja nastale popolnoma nove razmere. Sovjetska vlada je podredila stanovanjsko politiko svoji splošni gospodarski politiki, katere cilj je bil:	socijalizacija
vseh gospodarskih sil-
Politika čistega komunizma,, ki je trajala do leta 1921> ie le poslabšala stanovanjske razmere — posebno za delavstvo.
Sistem, ki je predvideval prisilno izselitev in uselitev strank, je mnogo pripomogel k poslabšanju stanovanj. — Vsled uradovanja hišnih sovjetov strank so zgubili gospodarji vsak interes za vzdrževanje hiš; interesa za vzdrževanje pa tudi niso imele stranke, ki so morale biti vsak čas pripravljene na prisilno izselitev. V Moskvi sami je bilo leta 1921 že 40.000 popolnoma nerabnih stanovanj. Nova stanovanjska politika, ki se je začela leta 1921, je najprej omejila prisilno izselitev za one, ki so na stalno stanovanje navezani iz višjih interesov«. Daje je bilo 8. avgusta 1921 razglašeno, da je prisilno gospodarstvo odpravljeno za hiše, ki nimajo več kot pet stanovanjskih pro-
storov. Isti odlok dovoljuje privatnikom, zadrugam in družbam, da zidajo stanovanjske hiše; lastninska pravica se prizna za lesene stavbe 25 let in za zidane stavbe 49 let. Tekom tega časa se lahko hiše prodajo, podedujejo in obre-mene. Nobena družina pa ne sme imeti več kot eno zazidano zemljišče. Do konca 1924 se je potem po opustitvi čistega komunizma postavilo stavb v izmeri 2,560.000 kubičnih metrov, kar pa znaša komaj 1.4 odstotkov tega, kar bi se moralo zidati. Veliko pomanjkanje stanovanj je predvsem v industrijskih mestih in komisar za delo imenuje stanovanjske razmere, v katerih mora živeti delavstvo, naravnost — za strašne.
Z odlokom z dne 1. junija 1925 je sovjetska vlada zvišala najemnine, oči-vidno zato, da bo mogočo izvesti popravilo hiš. Poleg tega je bila že leta 1924 ustanovljena organizacija delavskih stavbnih zadrug, kateri pa dosedaj še malo ni uspelo, da ublaži .vtano-vanjsko krizo.
Premog
drva, koks, oglje, ilezljske brikete
" dobavlja j)
Iliriia« Ljubljana, Kralja 1111IJ« Patra trg 8, tal. 220
Plačilo tudi na obroka.
F^vtno<
KOLINSKA CIKORIJA*
KINO °MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
K volitvam na CehoslovaSkem.
Veliko se piše v našem časopisju o napredku klerikalcev v CSR in se pri tem pretirava na oni strani, ki hoče povzdigniti klerikalno zmago in na oni strani, ki omalovažuje in izpodbija klerikalni uspeh.
, Leta 1920 so dobili klerikalci na Češkoslovaškem 699.728 glasov. Nastopili so pri volitvah skupno s Hlinko iz Slovaške, ki takrat še ni bil tako upliven politik kot je danes. Leta 1920 so namreč dominirali na Slovaškem češki socijalni demokrati, ki so dobili samo v tem volilnem okraju 510.341 glasov.
Dobro leto po volitvah je nastal med češkoslov. klerikalci razkol, katerega posledica je bila, da se je Hlinita ločil od stranke in prešel v opozicijo. Ravuo-tako je nastal razkol v socijalni demokraciji, ki se je odslej delila na komuniste in socijalne demokrate.
Pristaši socijalne demokracije na Slovaškem so bili madžarofili, pravtako mnogo pristašev Hlinke. Po razkolu v socijalni demokraciji je Hlinka pridobil za svojo separatistično sltrankoi (veliko soc. demokratov.
Letošnje volitve so tudi pokazale, da Hlinka ne šteje v svojih vrstah same »klerikalce«, ampak predvsem bivše socijalne demokrate, ki so bili še leta 1920 socijalisti, a so šli k Hlinki ne radi klerikalizma, ampak zato, ker je zagovarjal separatizem in je pri vsaki priliki izražal svoje sovraštvo do CSR.
Pri letošnjih volitvah so socijalni demokrati in komunisti obdržali od 510.341 glasov le še 258.980 glasov, vse drugo je pa pobral Hlinka.
Pogrešno je, če naše klerikalno časopisje Hlinkove glasove, ki jih je dobil letos na Slovaškem 489.027, šteje v dobro iz popolnoma drugih vzrokov.
Na Češkoslovaškem so dobili letos klerikalci 691.238 glasov, leta 1920, ko so klerikalci imeli še enotno listo s Hlinko, so dobili 699.728 glasov. Navzlic temu, da so letos klerikalci ločeno nastopili od Hlinke, so dobili skoraj isto število glasov, le za 8490 glasov manj kot leta 1920. To je gotovo uspeh, če tudi ni za zamolčati, da je porast klerikalnih glasov paraliziran od volilnih uspehov naprednih strank, ki so dobile tudi znatno večje število glasov. Češki agrarci so napredovali za okrog 120.000 glasov, narodni socijalisti za 110.000 in obrtniki za 160.000 glasov. Napredne stranke so glasovno napredovale veliko bolj kot klerikalna stranka. Zato o absolutnem napredovanju klerikalcev na Češkoslovaškem ne more biti govora, vsaj v takem napredovanju ne, ki bi klerikalcem dajal večji upliv na državno upravo, kot so ga imeli že sedai v CSR.
Ljudska univerza.
I. zvezek
Karl Ozwald
0 potrebi socijalno - etične »rijentarije.
II. zvezek
Alojzija Štebi
Zaščita zanemarjene dece in mladine.
III. zvezek
Ur. Alnm Sodnik
0 vzgoji deklet	;
IV. zvezek
F. S. Finžgar
0 lepi knjigi
V. zvezek
I)r. Rado Kušej
Cerkev v luči prava in etike
VI. zvezek
Dr. Metod Dolenc
Kaj hoče moderno kazensko pravo
VII. zvezek
Jos. Wester
O naši srednji šoli
VIII. zvezek
Ing. Jaroslav Foerster
0 strokovnem šolstva.
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o,- z. v Ljubljani.
Stran 2.
»19V1 EXlYVXc
Št. 48.
Žena in narodni socijalizem,
(Referat sestre Anice CoryariJeve na IV. glavnem zboru NSM.)
Vloga, ki jo igra ženska v javnem življenju človeške družbe, se navadno podcenjuje. In vendar ji je že od narave same določena najvažnejša naloga, ki je izražena v edini besedi: »mati«.
Ni pa že dosežena svrha njenegi življenja v tem, da rodi človeški družbi nove Slane ter jo 8 tem pomnožuje, njena naloga je mnogo plemenitejša in vzvišenejSa. Človeško družbo pomnožiti z koristnim, dobro vzgojenim naraščajem.
Kako pa bo vzgojen ta naraščaj, je mnogo odvisno od tega, kako so bile vzgojene matere. Če je mati živelo v meščanskem miljeju s kapitalistično orientacijo, bo hote, ali nehote uplivala tudi na otroka v tej smeri. Socijalistično vzgojena mati pa bo brez dvoma znala dat' svojemu sinu ali hčeri temeljno podlago socijalistične vzgoje. Mi vsi se borimo za preosnovo današnjega meščanskokapitalističn sga družabnega veda, v socialističnega, torej pravičnejšega. Nova Človeška družba naj bo boljša, od sedanje, v njej naj prevladuje solidarnost in pravi demokratizem, v njej naj vlada bratstvo in humanitarnost.. Naloga socijalistične žene je, da po svojih močeh tu pomaga. In če se bo žena zavedala te svoje dolžnosti, ter * svojem delokrogu podpirala svoje moške
sobojevnike, se bomo zelo, zelo približali temu svojemu vzvišenemu cilju.
Ni pa vsaki ženski dano, da poslane zakonska žena in mati, zlasti dekleta iz ta-kozvanih nižjih vrst, ki jih usoda ni obdarila z premoženjem ali pa vsaj z izredno telesno lepoto, so v mnogih slučajih obsojene, da si same preskrbe eksistenco. — Marsikatera naša sestra mora s Irdim, večkrat njeni konstituciji neodgovarjajočim delom preživljati nele sebe, marveč pomagati pri vzdrževanju družine svojih slarišev, bratov ali sester. Njena usoda je enaka moža, delavca. In če je delavec našel v razrednih Organizacijah v boju za svoje pravice, tembolj je mesto ob njemu njegovi sotrpinki ,ki je slabotnejši del ter tembolj potrebuje zaščite interesne skupnosti.
♦ Na nas, sestre je, da se teh svojih pravic zavedamo in da jih zahtevamo z vso odločnostjo. Na nas je, sestre, da posežemo v boj, ob strani svojih bratov. V bojni vrsti, na bojnem polju, kjer se kuje nam bodočnost, je naše mesto. Deležne hočemo bili boja, da bomo deležne tudi zmage.
Zato sestre v organizacijo narodno-socijalistične mladine, da nas čas ne prehiti in ne najde nepripravljene.
Francoske težave.
Politični pregled.
Francoska vlada je zopet padla. Ravno tako kot prejšnja radi finančnih težkoč, ki jih Francija nikakor ne more premagati. Štiristo milijard frankov notranjega in zunanjega dolga pač tudi za zmagovito Francijo ni nikaka malenkost.
Poučna je zgodovina francoskih političnih bojev od velike revolucije sem. Ne gre namreč, kot bi kdo mislil, morda za ostra politična nasprotja, temveč gre predvsem za boj malih kapitalistov proti visoki financi. Ze po veliki francoski revoluciji so se pri-rili na površje oni mali kapitalisti, katerih kapital obstoja iz prihrankov. In takoj se je pričel boj proti veleposestnikom in mali kapitalisti so zmagali. Zemlja se je razdelila.
Ko so prišli po padcu Napoleona 1. na vlado Bourbonei in z njimi zopet veleposestniki in ostali kapitalisti, je bil 'zopet meščanski malokapital, ki jih je pognal iz dežele. —
Za vladanja Louis Philipp-a se je francoski malokapital, obstoječ iz prihrankov obrtnikov, malih trgovcev in podobnih, še ojačil in ia tem kapitalu se je osnovala fi-uančna moč Francije. V tem času pa se je že tudi pričela Spekulacija in z njo pričetki velikega kapitala, visoke finance. Maloka-pitalisti so takoj spočetka videli v špekulativnem velekapitalu svojega največjega nasprotnika in boj se je poostril.
Po julijski revoluciji je zasedel francoski prestol Napoleon 111., ki je vladal spo-Četkoma popolnoma v korist malih kapitalistov. Za francoskega obrtnika in trgovca so nastopili zlati časi. Toda ne za dolgo. Pod pritiskom avstrijske diplomacije pa se je Napoleon III sprijaznil z velekapitalizmom in mali kapital se je dvignil proti njemu. In je tudi zmagal. Napoleon III. je moral iti. —
Kot navadno, se je tudi po francoskem prevratu 1. 1871. visoka financa polastila oblasti. I)a ni popolnoma zairla malih kapitalistov, se da razlagati s tem, da so bili leti premožni — saj so prav mali kapitalisti plačali Nemcem milijardno odškodnino. — Kmalu se je morala visoka financa zopet popolnoma umakniti malemu kapitalu in mu prepustiti politično vodstvo francoske dr-
Polonlcn Juvanova.
(Ob 251etnem jubileju).
Iz ljudstva je izšla in tega ljudstva ni nikdar zatajila. Saj ima bogate izkušnje vseh onih, ki so morali s komolci skozi življenje, pozna borbo in strah za jutrajšnji dan... a nosi v sebi tudi vso vedro, neoinadeževano zdravje in veselo voljo do dela in napredka. — Njen jubilej je bil pravi praznik in iskrena proslava prosvetne delavke, ki je priprosta in pristna dosegla priznanje najširših slojev in enodušno ljubezen vseh prijateljev slovenskega gledališča.	I
Rodom iz Mengša je prišla kot nadarjeno, iskro dekle v Ljubljano in spoznala vso trpko pc* proletarskega boja za obstanek. A Polonica ni klonila. Njen smeh je preveč čvrst, da bi potemnil njeno vero v bodočnost, njen nezmag-ljiv optimizem prejak, da bi bila jubi-lantka kdaj v hipu zadvomila in obupala nad seboj. Iz uršulinske šole jo pelje pot na razna odlična priporočila k dramskemu študiju. Učila se je pri Inemannu, Dobrovoljnem, Borštniku. Pozneje je izpopolnila svoje znanje pri Nučiču in drugih. Vmes je ves čas nastopala v vseh mogočih oderskih vlogah okoli 80 po številu. S prva zborova pevka, je bila pozneje zaposlena v opereti, komediji, drami in veseloigri od epizodijske v burki do naslovne vloge moderne drame. Najbolj pristni
žave. V vseh teh bojih je malim kapitalistom pomagal tudi francoski proletarijat, dasi se ni le-ta boril pravzaprav nikjer in nikdar za proletarske interese. Toda francoski proletarijat je zelo pomeščanjen in ideal tudi francoskega delavca je renta, čeprav majhna.
Za takih okoliščin je Francijo zajela vojna. Razmere so se mahoma spremenile. — Težka industrija se je začela bohotno razcvi-tati, bistvo francoskih bank, ki so do tedaj bile navezane na kapital malih kapitalistov, se je izpremenilo, visoki vojni dobički so jih osamosvojili ali pa podvrgli uplivu visoke finance in veleindustrije. Poleg tega pa so velekapitalistični krogi tudi v politiki medvojne koncentracijske vlade široke nacijo-nalne koalicije igrali prvo violino in ni čudno, da so se jim tudi pripisovale glavne zasluge na zmagi. Posledica je bila zmaga ve-lekapitalističnega nacijonalnega bloka pri volitvah 1. 1919.
In pričela se je najpogubnejša doba francoskega gospodarstva: obnovitev opusto-šenih pokrajin. Razmetavalo in razsipavalo se je, da groza in izplačale so se na račun vojne škode vsote, ki presegajo predvojno vrednost vsega v poštev prihajajočega ozemlja. In	proti	vsem svarilom se	je	stavtjal
znani	izrek	finančnega ministra	Klotza:
>Le boche pavera !< — Boš (psovka za Nemce) bo plačal!
Posledice niso mogle izostati. Srednja in južna Francija ni imela ničesar od zlatega dežja, ki je padal na severno	Francijo in
bogatil	njeno	veleindustrijo. Pač	pa	je vse
prebivalstvo enako občutilo vso težo povojnih davčnih bremen, ki so postajali neznosni. In 11. maja 1924 je nacijonalen blok ve-lekapitalizma doživel poraz pri volitvah.
Toda visoka financa se še ni hotela udati. Zahtevala je delitev moči in je deloma tudi uspela. Prvi Painlevejev kabinet jo bil pravzaprav nekaka koncentracija, v kateri je finančni minister Caillaux zastopal velekapital, ki pa ni bil dovolj močan, da bi ga držal, ko ni uspel pri zlatem posojilu. Moral je odstopiti. Toda francoske finance s tem še niso bile urejene, urediti pa jih je bilo treba. In Painlevč, franc. min. predsed-; ik se je odločil, da ‘.prejmo radikalne soci-
so bili njeni ljudski tipi domačih' del (Cankar, Petrovič, Golar), a vedno pristne tudi enake vloge svetovnih klasikov, nepozabna je v Schonherrjevih igrokazih, sveža v kreacijah moderne komedije (Langer) in dobra v ruski drami (živi mrtvec«, »Moč teme«) itd. Povsod pa je vrlo vporabna moč in prav vsem izborna koleginja. Diči jo porazna ljubeznjivost, točno razumevanje razmer in globoka ljubezen do delavske mladine, katere prosvetni vzgoji je v manj zaposlenih časih posvetila nesebično ves svoj prosti čas in svoje vsestransko praktično znanje.
Nešteto potrtih duš je ozdravil njen smeh in nebroj bolnih skeptikov je uverila naravna sila njene igre. Vse to so ob njeni jubilejni predstavi mnogo-brojni njeni prijatelji na redko iskren način ocenili. Pozdravili so jo stanovski tovariši z nestorjem Danilom, za upravo O. Župančič, zastopniki drugih naših gledališč in igralskih udruženj, uprav viharno pa publika, ki v natrpano polni hiši ni nehala s pozdravljanjem. Oder je bil cvetni vrt poln daril in raznolikih izrazov simpatije in priznanja priljubljeni umetnici in osebi. Mi iskreno želimo, naj nam naša prijateljica s svojo energijo in z redkim organizatoričnim talentom še dolgo vrsto let stoji v prvi vrsti narodne prosvetne tribune in naj prej ko slej govori tako toplo in učinkujoče do slovenske duše, kot jo pozna in nosi ona sama- Polonica Juvanova, spremljaj Te sreča na tej poti.
Tvo Peruzzi.
jalistične predloge glede »nacijonalne kon-tribucije«, pod katerim imenom pa se skriva oddaja premoženja. To oddajo premoženja pa francoski parlament ni sprejel in vlada je podala demisijo.
Značilno za razmere v Franciji je, da se velekapital dela, kot da mu je ureditev francoskih financ deveta briga. Nima nika-kih predlogov, ne načrtov, temveč mirno gleda od strani, kako skušajo njegovi nasprotniki, mali kapitalisti v zvezi s socijali-sti, rešiti državni voz pred padcem v prepad, katerega je izkopal sam. Socijalisti pa
Hudič v Sloveniji.
Preteklo nedeljo se je vršil v Narodnem domu v Ljubljani zaupniški sestanek Zveze kmečkega delovnega ljudstva, katerega se je po večini udeležilo vse, kar se intenzivnejše zanima za politiko. Dvorana je bila polna. Sestanek je otvoril posl. Pucelj, ki je po kratkem pozdravu navzočih podelil besedo Radiču, ki je v bistvu izvajal sledeče:
Sporazum je načelno odstranil največje ovire našemu narodu. Največja zapreka sporazumu so bili samostojni demokrati. Prava politika ne pomeui železne roke temveč skupno delo.
Sporazum je ustvarila nujnost. Hrvatske opozicije ni bilo mogoče zlomiti. Jaz sem prišel iz zapora na ministrsko stolico, ker mora imeti kmečka država kmečko politiko in kmečko ureditev.
Slovenci, Hrvatje in Srbi ostanejo kar so. Ko delamo smo trije narodi, tri plemena ali trije bratje; ko pa se branimo, smo samo eno, smo samo ena država. Na tem temelju smo mi Hrvatje sklenili sporazum.
Nočemo razširiti naših mej, razen na nekem gotovem mestu. Hočemo, kar hoče narod, ker država brez naroda je mrtva. Avstrija se je zrušila, ker ni imela narodov na svoji strani. Pri nas pa sta narod in država eno in isto.
Sporazum se je sklepal direktno s Pa-šičem. Ni treba da bi se objavil, ker vidite, kaj se dela. Najbolje se to vidi v zunanji politiki. (Nato našteva izjave naših zunanjepolitičnih zastopnikov, ki kažejo, da je naš ugled po sklepu sporazuma zelo zrastel.)
Italijanski diplomati morajo vedeti, da bi v slučaju kakih avantur imeli proti sebi ne samo nas, temveč tudi Češkoslovaško, Poljsko, Rumunsko in Turško. Če bo Italija smatrala naše meje za porušljive, bo propadla, kot je propadla Nemčija. Če se dvigne fašistovska* Italija proti nam, bo imela proti sebi 100 milijonov. Razlikovati moramo italijanski narod od črnih fašistovskih srajc.
Prvo načelo vlade je štedenje v vseh ministrstvih, odstranitev nekvalificiranih in razporeditev ostalih uradnikov. Vlada bo ostala na vladi, dokler bo hotela in bo šla skupno na volitve, iz katerih bo izšla ojačena. Tudi orožnikov je polovico preveč.
Izenačenje davkov je najtežja stvar. Ne da se doseči, da bi Srbi plačevali vse sedanje davke, tudi Hrvatje ne morejo plačati več. Nemogoče pa je tudi, da bi Hrvati in Slovenci plačevali tako malo kot Srbi, ker bi država izgubila tretjino dohodkov. Treba bo nekatere davke odpraviti ali zmanjšati, šele potem bo možno izenačenje.
Tudi v prosvetni upravi mora vladati enakopravnost. V prosvetnem oziru treba stavljati Slovence za vzgled. Imate dobro učiteljstvo. Vaše osnovno in srednje šolstvo kot tudi univerza je najboljše v državi. V tuji Avstriji je dobil mali slovenski narod svojo popolno narodno individualnost. Potrebna je revizija ustave v duhu enakopravnosti. Z revizijo ustave postane država samo močnejša. Zavest slovenstva je naravna stvar.
Srbi so si državo ustvarili z orožjem in pri njih je vladal kolec. Srbi so državotvor-ci, Hrvatje ih Slovenci so narodotvorci. S sporazumom je zagotovljen popoln razvoj Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je jedro mojega govora.
Vsi stanovi moraju služiti seljaškemu narodu. Seljaštvo ni stan, ampak je narod, v katerem morejo najti vsi stanovi čvrsto podlaga Seljaki branijo naš jezik, oni so tvorci našega mišljenja, etike, estetike in morajo biti regulatorji države. Vsi drugi so le pomagači.
Samoupravo (avtonomijo) pojmujemo realno in jo hočemo uvesti v občine, županije in oblasti. Zakonodaja bo ostala v Beogradu, eksekutiva pa se bo razdelila med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano. To je vprašanje dejanske potrebe.
Nazadovanje goeijalne demokracije. Na
zborovanju nizozemske strokovne zveze v Amsterdamu je tajnik Fimmen v svojem govoru izjavil, <]a je štela pred vojno internacionalna strokovna zveza le S milijonov članov in je med vojno narasla na 23 milijonov. Članske pridobitve med vojno in takoj po vojni pa niso bile veliko vredne. Članstvo zadnji čas ra p id m pada ker je sedaj organiziranega v internacionalni strokovni zvezi komaj še 13 milijonov delavstva.
Kraljica vdova Aleksandra, mati angl. kralja je umrla 20. t. m. — Aleksandra jo
pomagajo vladi, ker vedo, da se po finančnem krahu more francosko javno mnenje prav lako lahko obrniti na levo kot na desno.
Kako bo sestavljena nova francoska vlada in ali bo uspela obvarovati Francijo pred grozečo finančno katastrofo, to so vprašanja zgodovinskega pomena za nadaljni razvoj republike. Mislimo pa, da bo francoski narod našel v sebi dovolj požrtvovalnosti, da bo premagal strašne težkoče, ker sicer pade na stališče premagane Nemčije.
Vera ni v nikaki nevarnosti. Vera jo v duši in v zvezi z Bogom. Veri morejo škodovati duhovniki, ki jo lepo pridigujejo in slabo delajo.
Tudi Slovenci morajo v vlado. Pucelj je deloma že v vladi, v kratkem bo morda po-polnoma.
V	nedeljo popoldne se je vršil javen shod v Veliki Loki na Dolenjskem, kjer j« Radič v bistvu ponovil svoja ljubljanska izvajanja. Zanimiv je bil nastop župnika Oblaka, ki je javno izjavil, da cerkev nima s politiko ničesar opraviti in da je katoličan lahko pristaš vsake stranke razen anarhistične in komunistične. »Slovenec« ga je za te njegove izjave rahlo pokaral, ker pač niso v skladu s trditvami naših klerikalcev, ki vedno mešajo vero, cerkev s svojo strankarsko politiko. K gornjim izvajanjem se vrnemo na drugem mestu
Uradništvo in novi budžot. Uprava glav- , nega uradniškega saveza je na svoji izredni seji, dne 20. t. m. obravnavala težko stanje državih uradnikov. Ugotovilo se je, da vlada ni naklonjena težnjam uradništva. Posebno je graje potreben člen 31 osnutka finančnega zakona o dvanajstinah, v katerem se predvideva 15 letna služba za dosego pokojnine. Uprava saveza je sklenila, da se za 26. t. m. skliče širša konferenca vseh uradniških organizacij v državi. Cilj konference bi bil, določiti stališče uradništva proti ukrepom vlade.
Pašičeva osemdesetletnica. Predsednik vlade Nikola Pašič slavi 19. decembra svoj osemdeseti rojstni dan. Pašič se je rodil leta 1845 v Zaječaru. Pašičevo osemdesetletnico bo radikalna stranka slovesno praznovala. Izide tudi spominska knjiga.
Koroščeva agitacija. V spremstvu predsednika Hrvatske ljudske stranke Bariča je priredil dr. Korošec več shodov po Bosni in Hercegovini in v severni Dalmaciji. Agitacija ima namen restavrirali tirvatsko klerikalno stranko.
Državni proračun. Finančni minister Stojadinovič je finančnemu odboru predložil dvanajstine za december - marc. V eks-pozeju povdarja finančni minister, da znaša celokupni budžet za leto 1925—26 12.251 milijonov dinarjev, to je mnogo več kot lansko leto. Izdatki se pa ne bodo krili s povišanjem davkov, ampak so že kriti z višjimi dohodki. Na direktnih davkih se je v prvih petih proračunskih mesecih dobilo 1173 milijonov dinarjev, proti 1002 milijonom dinarjev lanskega leta. . Dohodek carine je 1096 milijonov, proti 909 milijonom lanskega leta; monopola 696 milijonov proti 685 milijonom. — Med novimi -izdatki je vštetih 11 milijonov za vojne odškodnine, 25 milijonov kmetijskih kreditov in 33 milijonov za invalde.
Politikujoeu cerkev. Ljubljanski škof heče ostati dosleden svojemu programu, da neprestano vlači vero v politično borbo in da v imenu Boga (!) agitira za SLS. Komaj so v javnosti potihnili glasovi o škofovem pismu, kjer pod pretnjo cerkvenih kazni prepoveduje politično udejstvovanje duhovščini v drugih strankah izven — SLS, že je ljubljanski škof spisal drugo pismo, katerega bo morala najostreje obsoditi vsa javnost. To drugo pismo, priobčeno v »Slovencu« in naslovljeno na »vernike« razvija naravnost judovsko reklamo za časopisje SLS, dočim kar pavšalno preklinja vse časopisje, ki se ne tiska v Jugoslovanski tiskarni. Škof prevzema vlogo kolporterja za časopisje SLS iq se pri tem prav nič ne sramuje 'govoriti v imenu Boga in vere. Po škofovem bo samo tisti zveličan, kdor bere Slovenca in Domoljuba, kdor bere pa n. pr.-Novo Pravdo, ta »ne bo videl božjega kraljestva«. Skrajni čas je že, da se postavi ljubljanski škof pod kuratelo, kajti njegovi izlivi besnega političnega sovraštva presegajo že vse meje normalnosti 1
bila med angleškim pr«bha!*!*»ni vslcd svoje dobrotvornosti r.elo priljubljena.
Habsburška	propaganda. Na	rojstni
dan trinajstletnega Otona, sina Cite, se le vršila v Budimpešti slavnostna maša m banket, katerega	se je udeležila	številna
madžarska aristokracija, visoko uradništvo in vojaštvo. Na banketu je govoril Appony, in prepričeval navzoče, da je restavracija Habsburžanov v interesu madžarskega naroda.
Chamberlain	za svetovni mir. V
Londonu je na	nekem banketu	izjavil
angleški zuuauji minister Chamberlain, da je sporazum dosežen v Locarnu začetek, ne pa konec stremljenja, da se doseže mir med narodi. Prišla bodo sicer še marsikatera razočaranja, katera pa ue bo težko odstraniti pri dobri volji državnikov.
Uradni podatki o izzidu volitev na Češkoslovaškem. V prvem skrutiniju se je ugotovilo, da so posamezne kandidat-
ne liste dobile to-le število glasov:
Kand. lista.		Posl. zbornica. Senat.	
št.	1	4.240		
»	3	27.144	29.244
»	4	98.383	85.777
»	5	630.894	537.470
»	6	240.879	214.689
>	7	1.094	1.438
»	8	285.928	257.171
>	y	411.040	363.310
»	10	29.884	25.746
»	11	314.440	289.055
»	12	98.240	87.917
»	13	4.512	4.050
»	14	14.453	—
>	15	933.711	774.454
»	16	35.674	30.767
»	17	168.278	139.945
>	18	35.446	31.657
»	19	16.861	—
' »	20	284.628	256.360
»	21	609.195-	516.250
»	22	970.498	841.647
»	23	7.854 .	—
»	24	2.392	—
>	25	17.285	17.521
>	26	691.238	618.033
>	27	571.198	505.597
»	28 .	98.793	51.513
>	29	489.027	417.206
	Skupaj 7,105.276		6,096.717
Številke označujejo tako-le stranke: 1. meščanska stranka; 2 moravska zveze; 3. agrana in konservativna stranka; 4. krščansko - socijalna stranka; 5. če-,6ka socijalna demokracija; 6. nemška nacijonalna stranka; 7. obrtniška stranka v Karpatski Rusiji; 8. češka obrtniška stranka; 10. poljski delavci; 11. nemška kršč. soc. stranka; 12. nac. stranka dela; 13. madž. stranka; 14. skupina 'kaderske; 15. komunisti; 16. kmetska stranka; 17. nemška nac. soc. stranka; 18. slovaška nac. stranka; 19. Zidovska jjosp. stranka; 20. narodno-demokr. stranka; 21. češkoslov. narodni socijalisti; 22. češka republ. stranka;
23.	neodvisni komunisti; 24. Zveza meščanskih kmetov; 25. slov. kršč. soc. stranka; 26. češkoslov. ljudska stranka; 27. nemška kmečka zveza; 28. Židovska stranka; 29. Hlinkova ljudska stranka; 31. aeodv. uoc. stranka.
Bodoča vlada na Češkoslovaškem. Pogajanja za sestavo nove vlade so v polnem teku. Večina strank, ki so do edaj sodelovale v vladi, je že naprej pripravljenih tvoriti parlamentarno večino. Najbolj verjetno je, da bo nova vlada sestavljena iz agrarcev, ki štejejo 45 poslancev in 23 senatorjev, iz klerikalcev, ki štejejo 31 poslancev in 16 senatorjev, iz socijalnih demokratov, ki štejejo 29 poslancev in 14 senatorjev, iz narodnih socijalistov, ki štejejo 28 poslancev in 14 senatorjev, iz narodnih demokratov, ki štejejo 13 posloncev in 7 senatorjev in iz obrtnikov, ki štejejo 13 poslancev in 6 senatorjev. Skupaj bi štela vlada poslanski zbornici 159 in v senatu 80 glasov. Vladina večina ne bi bila velika, a zadostna, ker ni pričakovati enotnih akcij opozicije, ki je razr dvojena med seboj tako glede taktik« cot programa.
Pretepi v italijanskem parlamentu. Z ozirom na to, da je bil preprečen znani napad na Mussolinija^ so fašisti priredili v poslanski zbornici manifestacijo. Komunistični poslanci so izjavili, da se manfestacije ne morejo udeležiti. Izjava komunistov je bila signal, da so se fašisti navalili na opozicijo in vnel se je pretep, ki je končal z zaklju-čenjem seje. — V italijanskem senatu je bij odobren zakon, ki prepoveduje tajna drui-štva. Novi zakon je naperjen pred vsem proti svobodno zidarskim ložam, kjer se je do zadnjega zbirala elita fašistične opozicije.
Nova poljska vlada se je predstavila ^parlamentu te dni. Nova vlada razpolaga v parlamentu s 300 glasovi od 444 glasov. Sestavljena je tako-le: min. predsednik in minister za zunanje zadeve Skrzynski, notranje zadeve Raczkievvicz, vojsko general Majevvski, finance Zdickovski, trgovino Osiecki, prosveto Grabski, železnice Chodinski, pravdo Pie-chowski, kmetijstvo Kiesnik in agr. reformo Rudvan. V kabinetu so zastopane vse večje poljske stranke, vključivši socijalni demokrati.
Važna glasovanja v Švici. Dne 6 decem. se vrše v Bernu nadomestne volitve za mestni svet. Sedaj imajo meščanske stranke malo večino proti socijalnim demokratom. Dalje bo 6. decembra švicarsko ljudstvo glasovalo o predlogu za spremembo ustave in sicer v tem pogledu, da se kompetenco o socijalni zakonodaji prenese izključno na zvezni svet. Predlaga se izpopolnitev socijalnega zavarovanja.
Grško-bolgarski spor. Mednarodna preiskava o znanem obmejnem incidentu med Grčijo in Bolgarijo se bliža koncu. Poroča se, da je krivda Grčije nesporno dognana. Sedaj se gre le še za to, tla se določi višino odškodnine, katero bo morala plačati Grčija Bolgariji.
čfo drugih državah.
Št. 48.
»NOVA PRAVDA«
Stran 3.
Strokovni
Vsem podružnicam. V najkrajšem času bodo volitve v Delavsko zbornico. Ker se teh velevažnih volitev udeleži tudi NSSZ skupno z drugimi strokovnimi organizacijami, pozivamo vse naše podružnice, da se za to volitve že v naprej pripravljajo. Povsod nuj se sklicujejo sestanki, da se čhnom pojasni velik pomen Delavske zbornice in in jim razloži način volitev. Vsa k naš član mora biti informiran o volitvah in vsak naš Plan mora postati agitator za skupno lislo.
P,ratje in sestre! Ne čakajmo zadnjega trenutka, temveč že sedaj vsi na delo /8 častno zmago pri volitvah. — Tajnik.
Mezdna gibanja. Na več krajih se Je
pojavila epidemija po znižanju mezd in zvišanju delovnega časa. Podjetniki silijo s takimi zahtevami delavstvo, da stopi v obrambne boje. Tak boj bijejo sedaj čevljarski delavci v Novem Sadu, ki so v stavki. Tudi i/. drugih krajev prihajajo poročila o obram-
LJublJansko okroije.
Zborovanje NSS v Zagorju ob1 Savi.
V	»edeljo 2». t. m. ob! pol 10. uri dopoldne se vTši v Zagorju zborovanje NSS, na katerem poročata tov. Franjo Rupnik in Ivan Tavčar in sicer prvi o politični situaciji in drugi o pomenu čeh<>-slovaskih volitev. Pozivamo vse tovariše iz Zagorja in okolice, da se tega zborovanja udeleže v velikem številu.
Sestanek NSS na Jesenicah. V nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dopoldne sc vrši na Jqpenicah t prostorih gostilne Rav-hekar sestanek zaupnikov jeseniške krajevne organizacije NSS. Na sestanku poroča tov. R. Juvan iz Ljubljane o političnem položaju in o raznih aktuelnih strankinih zadevah. Krajevna organizacija poživlja vse jeseniške tovariše, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Celjsko okroile.
Sestanek zaupnikov SSS v Celju sr bo vršil t soboto 28. t. m. ob 8. uri zvečer. Na sestanku poročata tovariša
IV.	glavni zbor naroduosocijalistične mladi
(Dalje.)
Drugi dan, v nedeljo 15. t. m. dopoldne se je vršilo manifestaeijsko zborovanje v ljubljanskem Narodnem domu. Udeležile so se ga po zastopnikih skoro vse naše mladinske organizacije, predvsem pa ljubljanske in okoliške. Častno so se izkazale zlasti sestre, članice ljubljanske »Pomladi«, ki so s tem dokazale disciplino in pa veliko razumevanje za naš pokret.
Zborovanje je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik brat Kozinc, ki je najprej pozdravil navzoča zastopnika načelstva NSS in sicer načelnika tov. Deržiča ter tov. Rupnika. Izrazil je obžalovanje, da se bratje Cehi radi volitev v narodno skupščino, ki se ravno ta dan vrše v Češkoslovaški republiki, povabilu na naš zbor niso mogli odzvati. Prebral je pozdravne dopise bratske češke organizacije na Dunaju, brata Starega iz Gradca, brata Brandnerja in pa med tem došlo pozdravno brzojavko brata dr. Dobo-viška iz Krškega. V kratkih besedah je podal sliko razvoja narodnosocijalističnege po-kreta med proletarsko mladino v Jugoslaviji ter povdarjal, da se je v naši organizaciji vstvaril trden kader idejno vzgojenih in odločnih bojevnikov, ki upravičujejo upanje na uspešen razvoj in zmagovito borbo. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se z zborovanja odpošlje pozdravne dopise našemu skupnemu voditelju senatorju br. Klo-fnču v Prago, vodstvu češkoslovaške soc. mladine v Pragi in na Dunaju, bratu Staremu v Gradec, br. Brandnerju v Brestovec ter bratoma Poropatu in Božiču v Beograd.
Burno aklamiran je v imenu načelstva NSS pozdravil zbor tov. načelnik Deržič. — Naglašal je potrebo idejne vzgoje delavske , mladine, ki je bodočnost naroda in poklicana, da reši socijalna vprašanja, ki postajajo od dne do dne aktualnejša ter počasi dozorevajo. Stranka pazno in s skrbjo zasleduje delo svoje mladine, se veseli njenih uspehov ter bo po svojih močeh razvoj organizacije kot doslej moralno podpirala.
Br. Kozinc se je zahvalil govorniku za pozdrav in bodrilo z obljubo, da bo mladina tudi v bodoče v službi narodnosocijalistične misli stala stranki ob strani ter iz svojih vrst izpopolnjevala vrzeli, ki bi tekom boja nastale v matici stranki.
Br. Poženel je pozdravil zbor imenom n&izapadnejše naše postojanke »Bratstva« na Hrušici. Spominjal se je idejnega voditelja nfrodnosocijalistične mladine pok. brata Pulpana, ki nam naj služi za vzor čistega idealizma, vztrajnosti in neutrudljive bojevitosti.
V	imenu ženskih članic je sporočila pozdrave sestra Ambroževa ia Hrušice. V lepo zasnovanem govoru je povdarjala potrebo P° socialistični vzgoji našega ženstva, ki bi morala zavzemati tudi v javnem življenju važno mesto. Vzgled Češka, kjer igrajo ženske važno vlogo v vseh panogah političnega kakor tudi socljai. in gospodarskega dela.
vestnih.
bnih bojih. Bodite povsod čuječi in si ne pustite odvzeti dobljena prava. Iščite pomoči pri strokovnih organizacijah in se zato organizirajte. Ne pozabite, da je v skupnosti in edinstvu mol.
Jesenice. Podružnica NSSZ na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldne pri Ravhekarju članski sestanek, na katerem poroča predsednik o. v. br. Rudolf Juvan. Vabimo .vse člane, da se tega sestanka udeleže polnoštevilno.
Zmaga organizacije. V teh težkih časih, ki jih delavstvo preživlja, so le redki slučaji, da zabeležujemo uspehe delavskih borb. To se zgodi navadno le tam, kjer je močna organizacija. Tak slučaj se je dogodil te dni pri 'krojaških delavcih v Nišu, ki so v boju dosegli 12 odstotno zvišanje dosedanjih plač. Zopet dokaz, da je le v organizaciji moč in zmaga.
Franjo Rupnik in Ivan Tavčar iz Ljubljano. Pozivamo celjske tovariše in predvsem zaupnike, da se sestanka polnoštevilno udeležijo, ker bo med drugimi tudi poročilo o volitvah v Češkoslovaški.
Krajevna organizacija v Celju ima da-ies, v soboto ob pol eimi uri zvečer odbo rovo sejo pri Jelenu s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo tajnika o dosedanjih članskih sestankih. 5. Določitev občnega zbora. 6. Slučajnosti. Tova riši odborniki pridite točno in vsi. — Odbor.
Članski sestanek v Celju. Pretečeno soboto dne 21., t. m. so bili tovariši menda mnenja, da ni treba priti k članskemu sestanku, ker je bilo celo mesto v temi radi odpovedi električnega toka. Prišel pa je edini tovariš blagajnik ter se ni mogel dosti načuditi toliki brezbrižnost. Čakal j’e nekaj časa in ker le nikogar ni bilo, Je i on odšel z zavestjo, da je edini storil svojo dolžnost. Tovariši! Nekoliko več zanimanja je pač potreba za članske sestanke.
Nadaljni govornik br. Bokal z Jesenic je v svojem krepkem, temperamentnem govoru orisal položaj našega proletarijata, ki
zmučen in zapostavljen upira svoje oči proti vzhodu, od koder mu naj zasije zarja, oznanjajoča svobodo in lepše, človeka vredno življenje.
Vsi trije govorniki so želi navdušeno odobravanje vseh navzočih zborovalcev. Zlasti entuzijastično je bil sprejet idejno dobro zasnovan govor sestre Ambroževe kot dokaz, da se naša ženska mladina probuja v zavesti svoje naloge, ki jo ima v človeški družbi.
Br. predsednik se je vsem trem govornikom zahvalil s pripombo, da je Gorenjska s svojim nastopom na zborovanju dokaz, kake rezultate doseže sistematična idejna vzgoja v organizaciji.
S tem je bila druga točka dnevnega reda izčrpana. Prišli so na vrsto referati. Br. Kozinc je referiral o kulturnoetičnih smernicah narodnega.socijalizma, sestra Co-riaryeva o ženi in narodnem socijalizmu ter brat Jelnikar o vprašanju vajencev. (Referate priobčimo v »Novi Pravdic.) Br. Juvan je nato prečital resolucije, ki so bile sprejete brez sprememb z velikim navdušenjem. (Resolucije so bile objavljene v zadnji številki »Nove Pravde«.) Nadalje je podal br. Juvan še poročilo o izidu volitev v vodstvo NSM in o drugih sklepih delegatskega zbora.
Pred zaključkom je še br. Lah opisal pokret naše delavske mladine v Primorju, ki pod težkimi razmerami ni klonila, marveč se združila v organizacijah s podobno idejno podlago, kakor je naša. Vzradoščen je, da se pri vsaki priliki spominjamo ne-odrešenega dela naše domovine ter iskreno pozdravlja tozadevno resolucijo.
Predsednik br. Kozinc je konstatiral, da je manifestaeijsko zborovanje pokazalo notranjo moč organizacije. Napredek leži v dejstvu, da si je naša mladina tekom obstoja svoje organizacije ustvarila sistem, po katerem vrši propagando ter si je idejno vzgojila člane, ki so zmožni nastopati kot govorniki, predavatelji, debaterji in organizatorji. Treba le, da odločno vztrajamo na začrtani poti ter se niti za las ne oddaljimo od smernic našega idejnega programa. Za uspešno borbo je predvsem potrebna solidarnost vseh bojevnikov, medsebojno zaupanje in pa trdna, odločna vera — v zmago! S pozivom na delo z novim pogumom in podvojenim navdušenjem je zaključil krasno uspelo zborovanje.
OBleke na OBroke O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
»Bratstvo« v Ljubljani ima dne 4. decembra t. I. svoj redni članski seslanek, združen s predavanjem »o političnih razmerah v Češkoslovaški«. Predava tov. Ivan Tavčar. Sestanek se vrši točno ob 8. uri zvečer v »Pulpanovi čitalnici«. Dolžnost vseh bratov in sester je, da se predavanja vsi polnoštevilno udeleže. Odbor.
»Bratstvo« v Ljubljani opozarja, da se vsa korespondenca, tičoča se »Bratstva« v Ljubljani, ter »seh njegovih odsekov pošilja le na naslov tajnika Mirko Kcruc, Ljubljana, Hrenova ul. 18. Prosimo, da se držite vsi tozadevne objave, ker le na ta način je možna takojšnja rešitev. — Odbor.
»Bratstvo« v Zagorju ob Savi priredi v torek, dne 1. decembra ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu proslavo narodnega uje-dinjenja s Sledečim vsporedom:	»Dobro-
došlic, koračnica (tamburaški zbor); pozdrav predsednika in otvoritev proslave; slav-
Taborniki na Grmadi.
V	nedeljo 22. t. m. so naši taborniki pohiteli iz meglene Ljubljane v naravo. Ze ob 6. uri zjutraj so se zbrali pred Narodnim domom in odšli preko Toškega čela na vrh Sv, Katarine^ Izletnike je vodil brat Črni ris, iki pa je kljub specijalki zašel v močvirje in za njim cela četa tabornikov. Na vrhu Sv. Katarine je prav prijetno grelo solnce, medtem ko je bila vsa dolina v meglenem morju. Iz Sv. Katarine so taborniki krenili proti Grmadi. Tudi tu se jim ni dobro godilo, ker se je en del zgubil in je pod spretnim vodstvom s. Mare zašel v močvirnat gozd. Po dolgem iskanju je br. Brzi jelen našel pravo pot in privedel zgub-ljence na vrh Grmade, ki se je vsa lesketala v solncu. Nepopisljivo lepo je biti na vrhu in se greti ob solncu, jnedtem ko je dolina zavita v gost meglen pajčolan. Na Grmadi so se taborniki pokrepčali, se spočili in zapeli, ter se potem spustili v dolino k Sori. Ob Sori so še danes vidna razdejanja, iki se jih vsak spominja z grozo. Ob vodi so se popoldne taborniki utaborili in si pod vodstvom s. Zore skuhali čaj. Po odmoru se je pot nadaljevala proti Medvodam, od tu v Št. Vid in v Ljubljano. Izlet-
—	Seja ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je
vršila v torek 24. t. m. v dvorani mestnega magistrata. Na tej seji je bil predložen proračun upravnih stroškov 0UZ1) za poslovno leto 1920. Iz proračuna je razvidno, da je zaposlenih pri OUZD 180 nameščencev in sicer 144 stalnih in 26 dnevničarjev. Celotni izdatki za nameščence so predvideni v znesku Din 3,987.780.—. Stroški za seje ravnateljstva, upravnega odbora, predsedstva nadzorstva in rentnega odbora ter potni stroški za revizije in komisije ter strošek za delavsko sodišče v skupnem znesku Din 124.710.—. Za volitve odposlancev in glavno skupščino je postavka v proračunu Din 270.000. Za stanarino, tiskovine ter razne druge upravne stroške je v proračunu unc-šenih 1,136.773.— Din. Vseh izdatkov je predvidenih Din 7,248.228.—. Proračun za leto 1926 pa predvideva sledeče dohodke posameznih panog, na katere se nanašajo upravni stroški, in sicer a) bolniško zavarovalna panoga Din 30.3000.000.— ; b) nezgodno zavarovalna panoga 7,500.000.— Din; in c) delavska zbornica Din 2,300.000.—. Skupno vseh dohodkov Din 40,100.000.—. O .predlogu uprave se je razvila obširna debata, na kar se je proračun z malimi izpre-membami sprejel z večino glasov. Na seji se je ponovno izreklo nezadovoljstvo pad postopanjem osrednjega urada v Zagrebu, ki omalovažuje sklepe ljubljanskega okrožnega urada in s svojimi nepotrebnimi jita-epi zadržuje razvoj in napredek tega zavoda. To nezadovoljstvo so ponovno izrekli zastopniki delavcev, kakor tudi zastopniki delodajalcev, kar je dokaz, da zakon
o	socijalnem zavarovanju ne odgovarja zahtevam modernega zavarovanja ter se mora ta zakon čimpreje izpremeniti. Mi to zahtevamo že od vsega početja in ne bomo od te zahteve odnehali, dokler se to ne bo zgodilo.
— Farna bera bo odpravljena, namesto nje pa bo uveden poseben davek. Iz 'ega dobe potem duhovniki in cerkovniki nekake doklade, ki bodo urejene tako, da ne bo nihče prikrajšan.
Zopet aretacija komunistov v Beogradu.
Ta teden je policija v Beogradu aretirala tri komuniste in sicer bivšega poslanca Simo Markoviča in Simo Miljuša ter nekega delavca. Za kaj se prav za prav gre, še ni povsem znano, dasi se govore razne stvari. Kaj pametnega komunisti gotovo tudi to pot niso skovali, saj že poznamo te ljudi. — Namesto, da bi yodili za delavske interese legalno borbo skupno z ostalimi socialističnimi strankami, hodijo svoja stranpota, zavajajo in varajo ljudi tei delajo razdor med delavstvom.
— Novi novci. Dobili smo nove kovane novce po 1 Din, pa so nek;am čudni. Ena vrsta je za dobrega pol mm debelejša od drugega ter se razlikuje tudi po cvenku in blesku kovine. Ali res ni mogoče pri nas dobili ene stvari v redu. Ali so vse koml-
nostni govor; deklamacija; Lepa naša domovina«; (tamburaški zbor). — Pozivamo vse brate in sestre, kakor tudi NSS ter NSSZ, da se proslave v čim večjem številu udeleže. Odbor.
t Ana Klemenčeva. V četrtek 19. t. m. je umrla v ljubljanski bolnici naša sestra Ana Klemenčeva, članica »Bratstva« na Hrušici in žena tamošnjega podpredsednika. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo popoldne na Jesenicah, so se polnoštevilno udeležili bratje in sestre iz Hrušice in Jesenic, o. L o. NSM pa je poslal iz Ljubljane deputacijo in venec. Imenom mladine se je od pokojne pestre poslovil predsednik »Bratstva« na Hrušici brat Poženel. Sestra Klemenčeva je ibila agilna in požrtvovalna naša sobojev-nica in jo bomo težko pogrešali v našiti vrstah, žalujemo za njo in ohranili jo bomo v najboljšem spominu, bratu Klemencu pa izražamo svoje sožalje.
niki so dospeli proti večeru domov vsi sveži in polni novih moči. Celo naše najudanejše sestrice iz družine Tiha Jelka so se ta dan lobro obnesle. Rekord v hoji sta odnesle s. Ivankec in Ela. Nesreč se na izletu ni pripetilo, razun, da je s. Mara zgubila peto in se s. Ela zbodla v roko. Drugače je šlo vse v najlepšem redu. Zvečer so Ljubljančani lahko videli po ulicah močno četo tabornikov, ki se je prepevaje vrnila z daljšega izleta v Ljubljano, čakajoč prilike, tla zopet pohite v naravo. Tabornik je v naravi doma, tam je njegov raj.	—d.
Taborniško predavanje. V torek, dne
24.	t. m. je v društveni sobi predaval tabornikom g. dr. Mis, asistent drž. higijenske-ga zavoda, o jetiki. Predavatelja so člani pazno poslušali in si njegovo izčrpno in poljudno predavanje o najhujši bolezni vzeli k srcu. Predavanje je spremljal lep film, ki je pokazal vso strahoto te bolezni. Pokazal pa je tudi, kako se jetike ubranimo in kako zdravimo. Taborniki kažejo, da gredo pravo pot naprej in jim gre res vse priznanje. Želeti bi bilo samo to, da se tudi stariši tabornikov udeležujejo teh predavanj, ki so za vsakogar podučni.
•
sije, ki naročajo in prevzemajo razna robo, res od muh?
— Sprememba na prosvetnem oddelku v Ljubljani. V soboto, dne 21. t. m. je bil šef prosvetnega oddelka g. dr. Pavel Pe-stotnik brzojavno razrešen svojega mesta. Njegove posle je prevzel začasno g. dr. Bevk, dokler ne bo imenovan novi šef. Skoro gotovo bo za novega šefa prosvete imenovan g. dr. Drago Lončar, profesor ljubljanske realke.
— Razpisane službe. — V Slovenjem-gradcu je razpisano mesto upravitelja bolnice. Prosilci s kvalifikacijo za III. kategorijo drž. uradnikov morajo vložiti prošnje do 15. dec. 1925 pri velikem županu v mariborski oblasti. — Več »Uradni list« št. 105. — Dalje je razpisano mesto šolskega sluge na Rudarski šoli v Celju. Prošnje morajo biti vložene do 15. dec. 1925 pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani.
— Ulica Kralja Petra I. Osvoboditelja
— v Pragi! Praški občinski svet je sklenil, da imenuje eno ulic z imenom našega pokojnega kralja Petra I. — Lep dokaz simpatij čeških bratov do naše države!
— Lepše vreme. Prerokuje se nam lepše, hladno vreme, ki je sicer res nastopilo, a je vprašanje, koliko časa bo držalo. — V Trstu so imeli ta teden tudi dva dni hudo boro, sedaj pa je nastopilo najlepše spomladansko vreme. — Istočasno so imeli v Nea-pelju hude nalive. Nad mestom se je utrgal oblak, da je voda v potokih drla po ulicah in za več ur popolnoma ustavila ves promet. 'Tudi tam je sedaj krasno vreme.
— Stavka v Avstriji na dnevnem redu.
— V kakem stanju se nahaja gospodarstvo v Avstriji, nam dokazujejo stavke delavstva raznih branž, ki se vrste druga za drugo. Sedaj stavkajo zopet delavci v veliki tovarni za orožje Steyr, ker podjetje ni hotelo ugoditi zahtevam delavstva po zboljšanju materijelnega položaja. Tudi ta stavka je zadela v živo. Pričela so se takoj pogajanja s posredovanjem državne oblasti. Zastopniki tovarne in delavstva so se sicer nekoliko drug drugemu približali, vendar še ni mogoče predvideti konca pogajanj. Vsekako bo tudi tukaj delavstvo doseglo nekaj uspehov, ker je dobro organizirano in složno.
— Pošta v Avstriji pred starko! Ni iz--ključeno, da prične prve dni decembra celokupno poštno in brzojavno osobje v Avstriji z generalno stavko. Kaj se to pravi, si lahko predstavlja samo oni, ki vsaj malo pozna organizacijo tega ogromnega prometnega aparata. Poštno uslužbenstvo zahteva zvišanje gotovih doklad, zlasti tudi pristojbin za gotova dela in vrste službe. Ker se vlada par tednov ta to zahtevo ni zmenila, je organizacija poštarjev sedaj dvignila svoj glas. To je vlado prisililo, da je morala pričeti z proučavanjem stvari. Poštarji čakajo do določene ure. Danes je 2e stvar ugodno rešena, ali pa je vlada dobila ultimat, do
kdaj se mora rešiti. Po ultimatskem roku nastopi generalna stavka. Avstrijski poštam ji naj bodo našim za vzor! Pošteno delati, a zato tudi pošteno plačilo! Pri nas ni »mogoče« izsiliti niti zloglasne razlike, ki bo samo po lastni krivdi uslužbencem šla po vod.
— Belgija znižuje svojo vojsko. Vojni
minister je sporazumno z vlado predložil ministrskem svetu predlog za znižanje belgijske vojske od 4 na 3 armadno zbora Poleg lega pa še skrajšanje kadrske službe na 10 mescev. — To nam naj bi bilo za zgled, če nas tako tarejo naše finance. Storimo to tudi pri nas, pa bomo takoj lahko znižali davke.
— Nova iznajdba na znanstvenem po-ju. Nekemu znanstveniku v Ameriki, fiziku na nekem zavodu v Kaliforniji, se je posrečilo iznajti nove žarke, ki visoko nad-kriljujejo moč sedanjih X žarkov.. Svetloba rovih žarkov prodre 182 cm debelo svinčeno ploščo, med tem, ko sedanji X žarki v Btanu prodreti samo t in eno četrtino cm debelo plošfio.
— Vžigalice ožigajte previdne, zlasti [je to potrebno pri prižiganju cigaret in smodk! Prav često se namreč pripeti, da odleti pri vžiganju fosfora iskra v obraz, v roke ali na obleko, če pade v oko, Je nemarnost, da človek oslepi. To se je zgodilo pred par dnevi v Sarajevu neki stari ženici, kateri je iskra vžigalice odletela v oko in je revica oslepela.
— Ženske zločinke. Zadnji čas zaznamuje kronika zločinov več slučajev, ki so jih izvršile ženske. V Avstriji je baje neka kavarniška blagajničarka z nožem umorila nekega moškega iz doeedaj še nepojasnjenih motivov. — V Vel. Bečkereku je porota obsodila pravkar na smrt neko žensko, ki je zastrupila svojega drugega moža, svojo hči iz prvega zakona in pastorka. — V Dalmaciji pa je bila istotako sedaj pred splitsko poroto obsojena na smrt neka služkinja, ki je umorila nekega financarja.
— Poziv na dvoboj. Zunanji listi poročajo, da je neki general v črni gori pozval nekega visokega častnika pri našem armadnem vodstvu na dvoboj, da pa je ta to odklonil. — Prav je imel!
— Rodbinska tragedija Fric Falken-stein, makler na berlinski borzi se je v soboto v svojem stanovanju ustrelil in to menda dogovorjeno s svojo ženo. Ko jo izdihnil mu je žena vzela iz roke samokres ter z njim ustrelila 2 letnega sinčka in potem pa sebe. Vsi so mrtvi. Baje so gnale rodbino k obupu finančne težkoče. ’
— Po Čarugovih receptih so drzni roparji sredi pretečenega tedna poskusili izvršiti rop na osebnem vlaku Zagreb—Beograd. Med vožnjo je tolpa banditov naskočila vagon za brzojavno blago ter pričela metati iz voza razno blago, zlasti hale manufakture. Pri tem pa se jo zgodila nezgoda. Ena taka bala je padla na tračnice in sta vsled tega dva vagona skočila iz tira.
I	Strojevodja je seveda takoj ustavil vlak in j tako so jo morali roparji odkuriti brez plena, ki bi bil drugače velikanski. Škodo ima pri stvari le železniška uprava, ker se je pokvarila proga in vozovi, dasi bi bila kmalu nastala velika nesreča in ,to tik pred mostom čez Savo.
— Strahovit vihar na morju. Na morju
so razsajali pretečen teden strašni viharji, ki so povzročili -tudi več nesreč. V Mehiki pa je vihar dvignil mogočen val tako visoko in s tako silo, da ga je pognal na obret je ter zalil celo pokrajino z vodo. Pri tem je bilo mesto Sihuatomaja z velikim pristaniščem popolnoma poplavljeno, poškodovano in v pretežni večini pokončano. Človeških žrtev je na tisoče.
— Ne nasedajte raznim tujim agentom,
ki ponujajo povečanje fotografij. Kakor ču-jemo so se pojavili pravkar taki agenti a svojo manjvredno in drago robo, ki z ozirom na visoko carino daleč presegajo cene naših domačih izdelkov. Dajmo rajši zaslužka našim domačim ljudem.
— Dvojni umor pri Medvodah. — Žrtev zločina je postala 21 letna Angelca Kopačeva, ki je bila v blagoslovljenem etanu. Morilec jo je pobil z batom v hlevu ter ji glavo popolnoma raztolkel. Dejanje se Je izvršilo v soboto zvečer med 6. in 8. uro. Zločin je odkrila mlajša sestra pokojnice, ki je prišla okrog 8. ure iz Ljubljane. Oblasti so takoj ukrenile potrebno, da izsle-de morilca Iz Ljubljane so pripeljali tudi policijskega psa (ki pa je last nekega privatnika). Ta je kmalu razrešil uganko o morilcu. Po sledu se je zagnal v sosedovo hišo ter tam planil na posestnikovega sina, pri katerem so našli okrvavljene predmete ter ga nato tudi aretirali, dasi krivdo zanikuje.
— Izdelovalce bankovcev zaprli. Pri
Ptuju so orožniki dobili v roke tiskarnarje falzificiranih bankovcev, ki so v raznih vaseh ambulantno obratovali. Njihovo ambu-latno podjetje je bilo izborno urejeno, tako da so prav dobro falzificirali večje dolarske in največje dinarske bankovce ter jih mnogo tudi razpečali. Nekaterim domačinom je bilo to povolji ter so se udeležili tega posla na ta način, da so prevzeli falzifikate v razpečavanje. Seveda to ni moglo ostati prikrito in vestno poizvedovanje Je imelo uspeh in sedaj so ptički s tiskarno vred pod ključem. Pod ključ pa so prišli tudi zapeljani, nevedni ljudje, takorekoč po nedolžnem, marsikoga pa. je gnala k temu tudi stiska in beda.
3% stranke.
*
Mladinski vestnih.
Taborni*!.
tedenske vesti.
Stran 4.
s
neyi «9i*x»w
Št. 48.
Mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev
  	  se	nahaja v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata štev. 10., LUD. BARAGA. ~
— Namesto diference — novi davek za »radništvo. Z novim zakonom o dvanajstinah, ki stopi v veljavo 1. decembra namesto rednega proračuna, se uvede nov davek tudi za državne uslužbence. Odtegovalo se jim bo poleg že itak visokih novih davkov in premajhnih plaž, prispevke za rodbinski pokojninski sklad. To je nova ustanova, ki bo zahtevala od uradnikov po 4, od služab-ništvu pa po 3 odstotke njihovih prejemkov na mesec. Vsekakor je to velikanska obremenitev za uradnistvo. Toraj, namesto diference, ki bi jih vlada po zakonu že davno morala izplačali svojim uslužbencem gospodje do sklepa, da se bolj zadrgnejo želodce fibogim javnim nameščencem. Kaj bodo rekli k temu naši poslanci in uradniške organizacije.
— Naši italijanski »prijatelji« so nam na naše proteste zaradi nasilja nad Slovenci v Trstu odgovorili z novimi nasilji. Popolnoma so ukinili slovenski pouk na osnovnih šolah. Izdali so odlok, da se na vseh osnovnih šolah mora poučevali samo v italijanščini. Naša vlada z rokavicami, Italijani pa med naše ljudi z bičem.
— Obglavljen je bil v Nemčiji znani Angerstein, ki je umoril v svoji vili svojo C> člansko rodbino ter 2 hišna poslu.
— Pozor pred ponarejenimi kolki! —
V prometu se nahajajo ponarejeni kolki po 250 Din in 10 Din, ki so zelo slabo ponarejeni. Potrebna je pozornost pri nakupu!
— Še en ropar izza rnjlienburftkega napada pod ključem. Na Hrvatskem so orožniki prijeli še enega roparja pa imenu Niko Bolješiča, ki je sodeloval pri napadu ni rudniškega uradnika v Rajhenburgu.
— Pogrešajo od prejšnje nedelje neko ženo in njeno petletno hčerko iz Zg. šiške pri Ljubljani. Doma je pred odhodom rekla, da se pelje v Novo mesto kamor pa ni prišla. Pač pa so jo videli pri 'Savi v Tomačevem. Na obrežju Save so našli tudi nekatere njene predmete. Zato sklepajo, da je šla s hčerko vred v vodo, dasi si nihče ne more misliti, zakaj bi bila to storila.
Ljubljana.
Ali je dopustno tiskanje slovenskih knjig v Nemški Avstriji. — Pred dnevi se je obravnavala pred tukajšnjim sodiščem tožba, ki jo je naperil g. R. Badjura proti g. Dragotinu Kosmu, radi članka, ki ga je slednji priobčil marca meseca v našem listu.
V tem članku je D. Kosem obsojal one, ki dopuščajo, da se tiskajo slovenske knjige v tujini, ter škodujejo s tem domači grafični industriji, ki se nahaja v krizi in domačemu delavstvu, ki je v velikem številu brezposelno ravno vsled tega, ker izvršuje ogromno' množino tiskovin, ki se rabijo doma, avstrijska grafična industrija. Navajal je, da je tako postopanje stvarno neutemeljeno iti izvira iz raznih motivov, ki bi zlasti nacijonalnega človeka ne smeli zavesti v taka pogrešna dejanja. V zvezi s to vsebino je navedel člankar tudi g. R. Badjuro, češ, da je tudi on z nacijonalnoga stališča grešil, ker sta !se njegovi knjigi »Vodič« in »Smučar« tiskali v Nem. Avstriji.'Vsled tega se Je čutil g. R. Badjura prizadetega in je po kratki časopisni repliki tožil pisca članka radi razgaljenja časti. — Na sami oBravnavi se je obtoženec zagovarjal, da se ni boril proti osebam, pač pa proti grdi razvadi, da se naroča tiskanje tiskovin v slovenskem jeziku v tujini. G. R. Badjuro je navedel kot en primer take razvade. — Zavedal se je, da je v tem primeru krivo predvsem založništvo, vendar je tudi pisca dolžnost, da stori vse, da omogoči tiskanje (svojih knfig v domovini. Tega pa tožitelj ni storil. Svoje krivde se ne zaveda, ker ji vse, kar je napisal s plemenitim namenom, da koristi brezposelnemu grafičnemu delavstvu in propadajoči domači grafični industriji. Da je dolžnost pisca, ki povdarja ob vsaki priliki nacijonalni moment, le, da, odda knjigo založništvu in se dalje ne briga, ali se bo knjiga tiskala doma ali v tujini, ne more priznati. — Obtožencev zagovornik dr. Žvokelj je v daljšem govoru orisal tež-
' koče naše mlade industrije in povdarjal, da je dolžnost vsakega nacijonalista, da vsako svoje dejanje usmeri tako, da z njim koristi gospodarskim interesom svoje domovine, ne pa da jim škoduje. Kdor s svojimi dejanji vede direktno ali pa indirektno, škoduje razvoju našega gospodarstva, ni pravi nacijonalist. Celo v gospodarsko visoko razvitih državah, kot je n. pr. Anglija, se ob vsaki priliki povdarja, da je dolžnost vsacega pravega nacijonalista, da z vsemi silami i>odpira nacijonalne gospodarske interese. Obdolženec je hotel tožitelja le opozoriti, da njegovo postopanje ni v skladu z interesi domačega delavstva in tudi ni v skladu z drugimi nacijonalnimi interesi. — Šele, ko ta apel ni našel odziva je vrgel na tožitelja očitke, od katerih mofjoče kakšen ni v okviru kazenskega zakona dopusten. Za vse svoje pisanje, ki je bilo pisano 9 plemenitim namenom, obtoženec ne zasluži obsodbe in naj se oprosti, če pa je z nekaterimi očitki prekoračil kazenski zakon, naj sodišče z malenkostnim kaznovanjem pokaže, da tudi ono obsoja škodljivo in neupravičeno razvado, da se nosi naročila ?a grafične izdelke v tujino. — Po kratkem posvetovanju je sodišče oprostilo obtoženca obtožbe zn njegov prvi članek, ker se ga sraa-
ra za dopusten apel na javnost, obsodilo pa ga je za očitano »ljubezen do nemškega kapitala« z 200.— Din globe.
— Občinske volitve v Ljubljani. Minister za notranje zadeve je končno vendarle privolil, da naroči ljubljanski veliki župan ge-rentskemu svetu v Ljubljani, da razpiše občinske volitve. Volitve se vrše v nedeljo, dne 7. marca 1920 po starem volilnem redu, ki predvideva dvetretjinsko večino oni kandidatni listi, ki je dobila pri volitvah največ glasov.
f G. Fran Ilovar, šef krajevne kontrole državnih monopolnih ustanov je 25. t. m. nenadoma umrl. Pokojnik je bil vzoren uradnik in obče spoštovan. Sožalje preostalim.
+ G. Anton Pogačnik, posestnik v Sp. šiški je 22. t. m. nenadoma umrl. Pokojnik je bil vzoren gospodar, podjeten in marljiv mož in navdušen Slovenec, kar je pokazal zlasti ob izbruhu vojne v konfliktu z nekim nadutim nemškim oficirjem. Kot moža poštenjaka ga je čislalo vse. jr. Pogačnik Je bil tudi šišenski župan.
— Deložacije na dnevnem redu. Dakar se je pričel izvajati novi stanovanjski zakon in imamo nova stanovanjska sodišča, so deložacije na dnevnem redu. Kam bo dovedla ta praksa, je vprašanje za se. Dolžnost ministra za socijalno politiko bi bila, da napravi temu nečloveškemu, nekulturnemu postopanju takoj konec. Še pritepe-nega psa kulturen človek ne brcne na cesto, ampak mu da streho. Človeku revežu, ki mu ni dana sreča, da bi razpolagal z lastno streho, pa se ga meče na cesto, pod milo nebo, kjer naj z otročiči čaka magari
—	konca. To bi se pod toleranco državnih oblasti nikakor ne smelo dogajati. Pristojni gospod minister naj izda odredbo, da se lahko deložacije izvrše samo takral, če je na razpolago za prizadete druga primerna streha, vredna človeka. Če tega ni, pa mora potrpeti tudi hišni gospodar, kljub temu, če je odpoved stanovanja pravomočna.
— Škandal je to, da se sliši v nekaterih družinah, ki so prišle iz solnčne Goriške, prepevanje italijanskih narodnih in .celo fašistovskih pesmi, da se v tem vadi celo nedolžna deca. Škandal je to! Taki ljudje spadajo na sramotni oder.
— Reflcktantom za vstop Ii ljubljanski operi sporočamo, da bo uprava ljubljanskega gledališča sprejela nekaj pripravnikov za zbor naše opere. Zglasiti se je pri ravnatelju opere g. Mirku Poliču ustmeno ali pismeno.
— Nesreča v vlaku. 23. t. m. je padel iz vlaka Sletni lantek, sin bivSega železničarja Zajca. Oče je fantka pelja! v Moset. Ko sta bila ravno pri vratih, ki vodijo iz vagona, je voz dobil sunek na kretnici, vrata so se odprla in fantek je padel iz voza, oče pa bi tudi skoro šel za njim. Ker je vlak vozil še počasi, se fantu ni zgodilo pc-
ebno hudega. Vlak se je tudi lakoj ustavil. Na vsak način je treba v vozovih več previdnosti, zlasti z otroci. N-t drugi strani pa bi se moralo tudi vrala vc'.ovedno dobro za pirati. Pokvarjene vozove pa naj se popravi!
Maribor.
— Prenovljeno Narodno gledališče. Začetkom novembra so se po daljšem kot običajnem presledku zopet odprla vrata v naše kulturno svetišče — prenovljeno Narodno gledališče. Ni samo prenovljeno, nego je tudi precej popravljeno, predrugačeno pri sedežih v parterju. Lahko se postavimo tudi pred tujci. In še bolj bi se postavili, če bi v prenovljenih prostorih tako presneto — ne vleklo. Nedostatek bi se dal z malimi stroški popraviti, če se nasprotni vhodi opremijo z zavesami. Gledališče se je otvo-rilo s slovensko opero »Gorenjski Slavček«. Operi sta sledili dve dramatični predstavi, ena krstna (Remčev »Zakleti grad«, druga primijera »Probicac, ki je bila že svojčas izvajana na našem odru. Remčev »Zakleti grad« je našel splošno odobravanje. »Pro-bica« je za današnje čase preromantična. O novem osebju v operi in drami spregovorimo prihodnjič. Toliko smemo že danes reči, da smemo biti našim razmeram primerno ponosni tudi na celotno gledališko osobje.
— Predavanje o stanovanjskem vprašanju. V nedeljo dne 29. t. m. se ob 10. dop. v dvorani »Plzenski vir«, Tattenbachova ul. nadaljuje predavanje kreditne in stavbne zadruge »Mojmir«. Na vrsto pridejo dokumenti, iz katerih je razvidno, kdo Je kriv stanovanjske bede v Mariboru. Po predavanju debata in pojasnila na razna vprašanja.
V	interesu dobre stvari priporočamo, da se
ta predavanja posebno zanimajo naši mariborski tovariši, ker bo lit prilika se pobližje seznaniti tudi z vprašanjem agrarne reforme. Kdor se ne more pripraviti za takojšnjo debato, naj si zapomni in se pripravi za prihodnjo priliko.
— Namesto gradbenega davka — prisilno posojilo? Kakor vse kaže, z nameravanim gradbenim davkom ne bo nič. Na mesto njega se obeta nekakšno prisilno posojilo mestne občine. Tako vsaj je g. Rakuša že na shodu najemnikov svoj predlog proti koncu formuliral, med tem, ko se do
. tja lovi z odobravanji in odklanjanjem Hahunovega predloga. Občinstvo je za
svoj načrt pripravil na ta način, da je že v začetku govoril, da bi gradbeni davek zadel ravno najrevnejše med revnimi — kar se mu zdi krivično. G. Rakuša je v tem očitku zagrešil krivico g. Bahunu in celemu odboru društva najemnikov, ki je že na prvi seji določil Din 800 kot mejo mesečnih dohodkov, do katere obstoja popolna prostost tega davka. To mejo so potem na shodu še pomaknili na 1000 Din. Torej je popolnoma izključeno, da bi davek zadel »najrevnejše med revnimi«. Pri nas je kakor zakleto, da ne more nobena še tako dobra stvar doseči cilja po ravni poti. In posebno ravno pot tudi odbor društva stanovanjskih najemnikov ne hodi, ko rešuje sklep javnega shoda. Sklep javnega shoda se glasi tako, da se posebej voljeni odbor resno posveti študiju vseh na shodu izne-šenih predlogov — poleg odborovega tudi spreminjevalnih predlogov, katerih tiajdale-kosežnejša sta oni g. Rakuša in g. Pirca. Slednji je prvi nastopil z dalekosežnint spreminjevalnim predlogom. Če smo prav poučeni, pa je društveni odbor sploh zatajil Bahunov predlog, ki ga Je proglasil kol svojega in šel bi bil baje tudi preko Pirčevega, da Pirc sam ni gospode opozoril, da so prevzeli javno jim poverjeno dolžnost spraviti v sklad vse tri glavne predloge. — Baje je v odsotnosti obeh drugih predlagateljev društveni odbor že odločil o Rakuše-vem predlogu, ki kot rečeno, jvidi (Mino rešitev v prisilnem posojilu mestne občine. Tudi ta predlog že zdavno ni nov. Priporočalo ga je mestni občini v ugodnejši dobi kot je današnja, svoječasno društvo »Mariborske Gradbene akcije«, kjer so sedeli v odboru vsi gospodje, ki bodo sedaj odločali
o tem predlogu v mestnem občinskem svetu. V odboru je bil tedaj tudi g. čin. svetnik dr. Valjavec, ki fungira sedaj pri Rakušovem predlogu kot strokovnjak. Prad leti je zgoraj omenjeno društvo od mestne občine Dunaj dobilo v podrobnosti izdelan in na Dunaju že vresničeni načrt prostovoljnega gradbenega posojila in gradbene loterije. Toda takrat so gospodje rekli, da Maribor ni Dunaj. V obeh teh projektih je predavala pozneje do zadnjega časa tudi kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« in njen tajnik je oba načrta priporočal tudi na shodu najemnikov, — pa ne kot edin:s rešitev, marveč le kot eno izmed več poli, ki vodijo do zaželjenega cilja. Društvu bo kljub formelnim pogreškam le čestitati, ;ik,■ se mu posreči prisilnim potom, kar svojfa* ni šlo prostovoljnim potoni.
Trbovlje.
— Rudarska bolnica v Trbovljah. Minulo
nedeljo se je vršila slovesna otvoritev nove rudarske bolnice bratovske skladnice, ki bo nudila obolelim delavcem in njihovim družinam utehe, stara popolnoma ueodgovarja-joča bolnica pa se je izročila drugim namenom. Nova bolnica je moderno urejena, opremljena z.vsem higijeničnim konfortom in je samo želeti, da bi bila tudi oskrba bolnikov temu primerna. To pa je naloga merodajnih krogov, ki bodo morali gledati na to, da se bo ustanova slopoma tudi še izpopolnjevala v duhu modernega napredka, da ne bo zopet v zavodu čez 20 let naprav, ki bi spadale v muzej. Za Trbovljam naj pridejo sedaj na vrsto še drugi delavski revirji!
jpajinstveni morilec deklet.
(Nadal|*vaa|a.)
Kot dva leva se vržeta na Jamesa, ki se uidi nanj naperjenega revolverja skoro ne i.pa ganiti. Hitro ga odvedeta iz sob \ za niima pa gre kriminalni uradnik, ki je prvi prišel po lestvi v sobo, le Davis ostane še trenotek v sobi, stopi bližje k postelji in reče poln sočutja:
»Gospodična Morris, upam in želim, da se vam radi groznega dogodka vaše zdravje ne poslabša. Zdravstvujte, gospodična, ničesar se vam ni več bati!«
S spoštljivim poklonom se odstrani od postelje, potem pa hitro odide na vrt, kjer se mu	pri	svitu svetilk	nudi	nenavaden
prizor.	Ker	je baron l$ot zbesnel	razsajal in
kričat,	so	ga kriminalni	uradniki 7.veza\i
na rokah in nogah. Sedaj stoji sredi med njimi kot vlovljen tiger.
S	par	besedami jim	razloži	Davis ves
položaj. Seveda Jamesa sedaj tudi takoj vklenejo.
Služabnika iz Morrisove hiše jim ol-preta sedaj vrata, da morejo kriminalni uradniki s svojima jetnikoma dospeti na cesto. Po Davisovem nalogu pokličeta tudi nekaj izvoščekov, s katerimi odpeljejo ic-nika na osrednjo postajo, kamor dospejo ob eni po polnoči.
Zaslišanje Hardyja.
Ko vstopi Davis v pisarno, vpraša takoi po kriminalnem šefu ter ni bil malo vzru-doščen, ko sliši, da še dela v svoji pisarni.
Kmalu nato je Davis že pri šefu, ki je nemalo osupnjen, ko mu Davis na kratko poroča o ravnokar opisanem dogodku.
»Tako torej, pri zločinu ste zalotili lopova,« reče zadovoljno, »tedaj je izpoved črnčeve žene-docela dokazana, še več, z dejanji potrjena.«
,l)a! Baron Hardy je ravno hotel na prav ostuden način odvesti gospodično 151 leno Morris, ki je mimogrede omenjeno, res prava krasotica.«
Kriminalni šef se nalahno zasmeje.
»Dragi Davis, saj naglašate besedo krasotica tako očevidno,« pristavi šef smehljaje.
Davis zarudi kot deklica.
>Še nikdar v svojem življenju nisem videl tako divne ženske kot je ta mlada dama. Četudi bleda in vidno bolehna, nad-kriljuje njeno angelsko lepo obličje vse, kar sem kedaj videl.«
»Potem imate tedaj zadoščenje, da ste lopovu iztrgali iz rok žensko bitje, ki je bilo v veliki stiski,« pristavi šef prijazno. »Kaj pa ali ne bi bi bilo umestno, da takoj zaslišimo barona?«
»(■;e smem svetovati, vaša milost, tedaj bi v prvi vrsti zaslišal njegovega služabnika — morda se bo dal ravnotako oplašili kot preje Irčanka!«	'
šef se strinja s, tem nasvetom.
»Odredite potrebno,, ljubi Davis, prav radoveden sem, kaj bomo slišali.«
Davis odide iz sobe in kmalu privedejo jetniški pazniki služabnika Jamesa z zvezanima rokama.
»Kako se imenuješ?« vpraša kriminalni šef.
»James Lym,« odvrne precej kljubovalno.
»Ti si služabnik pri baronu Hardyju?<
»Da!« odgovori kratko in pikro.
Šef ne izpremeni nobene poteze na obrazu.
V	koloniji za kaznjence se boš že privadil drugačnemu obnašanju, fantalin. Tam-
kaj ima še vedno prvo besedo bič, ki celo največje trmoglavce ukroti!«
James se prestrašeno zgane.
»Saj nisem nič zakrivil,« odvrne sedaj s povsem drugačnim glasom.
»Hotel si s silo odvesti mlado deklico, tako dejanje zasluži najstrožjo kazen!«
Sedaj prevzame Jamesa strah. Plašno odvrne:
»Storil sem to le na ukaz milostljivega gospoda; moral sem ga vendar ubogati, saj je šlo za moj vsakdanji kruh.«
Kriminalni šef dozdevno docela presliši te besede.
»Kam pa se je imeta odvesti mlada dama?«
»Na zapadno obrežje,« šepne James docela preplašen.
>Aha, v sobe brez oken!« pristavi šef mirno.
Služabnik znova zatrepeče; na jasnem si je sedaj, da je vse izgubljeno.
»Vse hočem priznati, kar vem. Toda, vaša milosl, prisegam, da nisem bil nikoli tamkaj. Tjakaj je dovajal deklice Glifford, tudi gospodično Morris je že enkrat tja zvabil, vendar je še tisto noč ušla.«
Davis je ves iz sebe. Odkar je videl Elleno, je tako sočustvoval z lepo deklico, da si sam lega ni mogel raztolmačiti. Tem večja jeza ga sedaj navda do barona, ko
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Preiarno-vega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavlC) žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna, šifona, ,,ra raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO
t'iši, da je hllena že enkrat bila v njegovih krempljih, in da se je imela le ugodnemu naključju za!:valili, da je ušla sramoti.
»Ka: ti je znano o Jani Beatmour?« vpraša kriminnhii šef nenadoma.
»če je to ena izmed deklic, ki je prihajala v hišo na zapadnem obrežju, ne veni nič o njej. ker sem bil ves čas v h'.'! v starem delu mesta!«
»Ali je to resnica?«
»To morem s prisego potrditi.«
»Odvedite jetnika«, ukaže kriminalni šel, »sedaj hočem zaslišati barona Hardyja.«
Nekaj minut kasneje privedejo pazniki barona v pisarno. Njegova jeza je brezmejna, le okovi na rokah ga ovirajo, da v svoji besnosti ne plane na oba uradnika.
Vse tajenje mu ne bo dosti pomagalo, ker je bil zasačen pri zločinu. Vendar pa j<> skoro uverjen, da kazen, ki ga čaka, ne bo ravno preveč stroga. — Vso' krivdo bo skušal zvaliti na Jamesa, nadejajoč se, da bo s par dni zapora vse odpravljeno. Tak načrt je bil že napravil, še predno je bil zaslišan.
»Protestiram, da se me je uklenilo — nisem nikak ropar, da — — —<
»Toda morilec!« ga prekine kriminalni šef ledeno.
11ardy obledi kot zid, lasje mu vstajajo kvišku — zobje krčevito šklepetajo. Toda le za par hipov ga spravi strašna obtožba iz ravnotežja, takoj nato postane zopet predrzen kot preje.
»Kaj? česa se me upa obdolžiti — —« (Dalje pribO
ARGUS
flRGUS
ARGUS
ARGUS-
ARGUS
ARGUS-
j), j c naš najboljši domači informacijski L zavod.
ima v vseh krajih zanesljive zastopnike.
obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb
ove informacije so vedno točne, izčrpne In hitre.
se nahaja v Vuka Karad2iča ulici 11 Beograd.
ov telefon je 6—25, njegov brzojavni naslov Argus.
Lastnik in izdajatelj Rudol! Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
II
i Ljubljani. Manjin tu itn. 8
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. —Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne In šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Žarnice
tv
Tungsram
ii
so najboljše!
I
Pozor, krojač, Šivilja, nešivilja
Kal ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na Zeljo, ekspresno po pošti v KROJNI SOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino In obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak imsec težnji za krojače, ilvlje In neilvlljr.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
5HEHEH5H5
najboljši Šivalni stroji
so edino
Josip Petelinco
znamke
..Grltiner" in JMto“
i*
r
' Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen.
Llubllana
blizu Prelomov«« spomenika za vooe>