43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Vojko Čeligoj Pionir domače etnografije, arheologije in numizmatike Josip Potepan Skrljev Pred skoraj 150 leti se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici v kmečki hiši pri Skrljevih rodil Josip Potepan in tam do svoje smrti umno kme- toval. Bil je posestnik, napreden sadjar in čebelar ter odličen poznavalec in opisovalec krajinskih et- nografskih posebnosti. Vsa tedanja strokovna lite- ratura navaja njegove izsledke s področja arhe- oloških raziskovanj domače okolice. Bil je uspešen nadžupan v Jablanici pri Ilirski Bistrici. Del nje- gove numizmatične zbirke je ohranjen. / Potepan s podpisom m pripisom: Josip Potepan, slikan okrog leta 1886, ko je bil nadžupan v Jablanici pri Ilirski Bistrici. Josip Potepan se je rodil 8. marca 1848. leta na Dolnjem Zemonu pri Skrljevih - tedaj št. 15, se- danja št. 78, očetu Antonu, kmetu in posestniku, ter materi Mariji, rojeni Samsa, iz ugledne ilir- skobistriške družine Strujbarjevih. Bistremu kmeč- kemu fantiču je bila namenjena le skromna nekaj- letna ljudska šola v bližnjem Trnovem. Gotovo pa je k njegovemu velikemu duhovnemu vzponu mnogo pripomogla domača vzgoja napredno us- merjenih staršev. Bleiweisove Novice so na mladega Josipa Po- tepana opozorile s kratko vestičko že 9. aprila 1873: "Iz Dir. Bistrice 6. apr. (Spomin na volilno re- formo). Zupan J. Fischer je ovadil kmetiškega fanta Jožefa Potepana iz sp. Zemna c. kr. okrajnemu gla- varju g. Globočniku, da je podpise nabiral na peti- cijo zoper volilno reformo. 26. svečana je bil v Po- stojno poklican v zaslišanje, potem pa spet v Bistrico 26. sušca. 30. sušca je dobil razsodbo na 15 gold, globe ali 3 dni zapora. Fant ni hotel pritožbe vložiti in je zadovoljen s to kaznijo, ker mu je ljubo, da nekoliko trpi za narod. Drugi mi pa si mislimo, da so dandanes vendar čudni časi, ko stare postave (postavo o prošnjah) zakrivajo novi ukazi!" Za očetom je prevzel Škrljevo kmetijo in v kmetovanje vnašal številne novosti. Navdušen nad uspehi je prosvetljeval tudi kmetovalce iz svoje okolice. Posebno zavzeto se je lotil novih pristopov v sadjarstvu. Obnovil je sadovnjake na svojem po- sestvu in jih plemenitil z novimi vrstami, ustrez- nejšimi krajevnemu podnebju in sestavi tal. Da bi domače kmetovalce vzpodbudil za sodobno sad- jarstvo, je na svoje stroške nakupil večjo količino sadnih cepičev in jih brezplačno razdelil. Daleč okoli je bil znan tudi njegov vzorni čebeljnjak in njegovo zavzeto delo v njem. Ne samo, da je bil naročen na številne časopise in literaturo, bil je tudi reden dopisovalec Blei- vveisovih Novic in drugih časopisov. Prebirajoč Novice med leti 1881 in 1884 zasledimo njegovo veliko vnemo, s katero je nastopal v svojih dopisih ali predlogih za napredek kmetijstva v različnih kmetijskih družbah, kjer je bil član: zahteval je več praktične pomoa kmetovalcem, zahteval zašato 115 2 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 19951 kmečkih živali pred nevarnostjo raznih bolezni iz Istre. Boril se je za ohranjanje izvirnih domačih pijač: brinjevca, tropinovca, slivovca in jagodovca, opozarjal je na siromašenje domačega kmečkega prebivalstva, vodil zbiralne akcije idr. V močno oporo njegovemu delu na področju sadjarstva je bilo njegovo prijateljevanje z Matijo Rantom, učiteljem na Premu, tedaj pomembnim sadjarskim strokovnjakom na Slovenskem. Objavljeni dopisi Josipa Potepana so pogosto podpisani z njegovim psevdonimom Nadoslav Skrljev, ali kar Nadoslav Potepan, posestnik na Dolnjem Zemonu, kot piše tudi na njegovem žigu, s katerim so bile označene vse knjige njegove bogate knjižnice. Njegova največja zasluga za rojstno vas Dolnji Zemon je bila zgraditev novega šolskega poslopja, ki so ga svečano odprli v letu 1878. Ob njegovi vsestranski podpori so zbrali potrebnih 1600 gol- dinarjev. Zastavil je ves svoj ugled in dosegel, da je deželni zbor v Ljubljani k stroškom gradnje pri- speval 700 goldinarjev, "samo Njegovo Veličanstvo cesar Franjo Josip I." pa še 250 goldinarjev. Za več kot 150 otrok, kolikor jih je bilo v tem času za šolo godnih iz domače vasi. Gornjega Zemona in Buko- vice, je bila nova šola seveda velika pridobitev. Najbrž je tudi njegova zasluga, da je na tej šoli med prvimi učitelji poučeval tudi slovenski pisatelj Josip Kostanjevec. Za zasluge za umno kmetovanje je bil Josip Po- tepan imenovan za člana Cesarsko kraljeve Kme- tijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Za vidne uspehe pri sadjarstvu in čebelarstvu pa je leta 1884 prejel posebno častno diplomo. V svoji in širši okolici je užival velik ugled in bil zato imenovan za nadžupana za nadžupansko okrožje Jablanice pri Ilirski Bistrid, ki je tedaj ob- segalo osem vasi: Gornji in Dolnji Zemon, Trp- čane, Kuteževo, Vrbico, Vrbovo, Jasen in Jablanico. Poročil se je z Marijo, roj. Hrabar iz Jelšan. V zakonu so se jima rodili štirje otrod: tri hčere in sin Josip, ki je kasneje prevzel posestvo. Leta 1893 je pri obrezovanju sadnega drevja nesrečno padel in si močno poškodoval ledvice. Posledice so bile usodne, še istega dne je umrl, star komaj 45 let. Na zadnjo pot na trnovsko po- kopališče ga je pospremila množica ljudi, pogrebni obred pa je opravil tedanji trnovski dekan, slo- venski pesnik in prevajalec Ivan Vesel Vesnin. Zal je v naslednjih desetletjih njegova duhovna in materialna zapuščina šla v pozabo in večinoma tudi po zlu. Skoraj tridesetletno zbirateljsko delo etnografskih predmetov, arheoloških izkopanin in bogato družinsko knjižnico so ljudje raznesli. Pra- vnukinji Josipa Potepana, Nadji Gombač, rojeni Škrlj, Id sedaj živi v Trnovem pri Ilirski Bistrid, je uspelo ohraniti, kot sama pravi, le neznaten delček pradedove knjižnice in pešdco rimskih novcev. Prav njeni spomini na Josipa Potepana so bili zelo pomembni za zapis. Shi Jusipj Fotepcina, Josip Fotepjn s >upiugu in SVOJO številno dnižino pred Škrljevo domaajo na Dolnjem Zemonu. Posneto okrog leta 1940. Tji leta 1875 je Josip Potepan v Arhivu za pov- jestnicu jugoslovensku (XII: knjiga) objavil devet strani dolgo poročilo, ki obsega izredno zanimive opise in pripovedi o šegah in navadah v krajih med Snežnikom, Slavnikom in Nanosom. Poročal je o zgodbicah, ki so krožile med ljudmi, pa o vilah in volkodlakih, o urokih, o razlogih, zakaj se ob torkih ne sme presti, pa na tešče v prazničnih dneh ne jesti mesa, škrateljnih in kad, o Ajdih in Čidh, pa o domačih dekletih, ki so na dan košnje v Mlakah oblekle praznična oblačila: "... v belo dtjo pa plav predpas (fertoh) na glavo in za vrat pa rudeče robce (fačole). Da jih je bilo prav lepo vi- deti, tako v narodnih barvah slovenskih; a zdaj ni ne duha ne sluha od te nošnje. Od kar se tujšdna širi, lepe domače nošnje zginjajo žalostno. ..." Josip Potepan svoje poročilo zaključuje z opravičilom, češ da se sam niti ne bi oglasil: "... ker jaz nisem sposoben, ker sem preprost kmetski fant, ne učen, skoraj samouk; pa me je en moj prijatelj nagovoril, da naj poskusim; pa prosim, ako ni prav, da bi mi naznanili, da bom po svoji mod razjasnil. Veselilo me bo ako bi Vam mogel o čim vstred." K temu sestavku je urednik časopisa Ivan Kuk- Ijevič Sakdnski pripisal: "Dao Bog da bi se u našem rodu više takih seljakah i kmetovah našlo. 116 43 12 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino koji bi umjeli slične odgovore na znanstvena pi- tanja napisati!" Železna sekira, izkopana na Dolnjem Zemonu, časovno ni določena, hranijo jo na Dunaju Bronasta sekta, izkopana na Dolnjem Zemonu, sodi v čas do 1500 let pred našim štetjem; hranijo jo v Narodnem muzeju v Ljubljani Eno stran omenjenega poročila namenja Josip Potepan natančnemu opisu Gradišča nad Dolnjim Zemonom in številnim najdbam, ki jih je našel ali sam ali pa so jih našli domačini pri obdelovanju polja in vinogradov. Prav ta opis in njegovo sodelovanje s strokovnimi sodelavci tedanjega De- želnega muzeja v Ljubljani predstavljata enega pr- vih znanih znanstvenih posegov v proučevanje arheoloških znamenitosti v teh krajih. (Zal pa od tedaj do danes ni bilo več kaj dosti storjenega.) V Novicah z dne 27. februarja 1884 je Josip Potepan popisal enega takšnih svojih raziskovalnih posegov na zemonskem "gradbišču v javorjih": "... Dne 25. januarija popoludne sem vzel 2 delavca in se podal v "javorje na gradbišče", 1/4 ure od Dolenjega Zemona, kjer se nahaja raznih starin... Redko kje se toliko starin dobi, kot ravno na gori omenjenem gradbišči. Omenjeni dan sem izkopal v znožji proti vasi imenovanega gradbišča rimski grob. Ker so tenke kosti v njem büe, znati je, da je bila ženska in tudi po tem bi sodil, ker je imela rebemo verižico okoli vrata. Verižica je bua prav dobro ohranjena, svetla še ali je toliko prešla, da se kot strhla mrvi. Zraven je bila prstena lampica in nekaj oglja. ... Tiste dni je tudi neki kmet v Trnovem na "gradbišču" izkopal nekaj še prav dobro ohranjenih sulic, skoro vsaka je drugačna, in nekaj koscev bronaste pločevine. Na onem mestu dobil je pred več leti mnogocenjeni ranjki gosp. Jožef Bile, oče visokočestitega pisatelja in pesnika, duhovnika v pokoju Janeza Bilca iz Bistrice, kotel z raznim orožjem in sulicami napolnjen in s kamnito ploščo pokrit. S temi vrsticami opozorim gg. učenjake, gos- poda kustosa K Dežmana in neutrudljivega gosp. A. Globočnika, da bi se te starine kmalu preiskale, ker se je nadjati še mnogo znamenite in za starinoslovje dragocene tvarine. Treba je pa kmalu kaj ukreniti, ker se stvari uže plitvo nahajajo, tako, da jih kmet z drevesom izorava." Poziv torej, ki z vso resnostjo in skrbjo za našo zgodovinsko dediščino sega v polnem pomenu še v današnji čas. Josip Potepan je pri svojem raziskovalnem delu zbral veliko število rimskih novcev. Le-te so mu prinašali tudi kmetje, ki so pri obdelavi polja naleteli nanje. Žal se je od vsega ohranila le peščica desetih rimskih novcev, ki pa vemo po- trjujejo štiristoletno prisotnost Rima v teh krajih. Prav v okolici Dolnjega Zemona je bil od tretjega stoletja naprej važen preskrbovalni center za po- membno varovalno zaporo - limes "Qaustra Alpi- num Jubjanum", ki je segala od današnjega Trsata, čez Gornje Jelenje, Trstenik, Gomance, Praprotno Drago do Prezida, Logatca in dalje na sever do Ziljske doline. Omenjeni rimski novd sodijo v čas vladanja rimskih cesarjev, od Klavdija (od 41. do 54. leta našega štetja), Nerona, Galbe in drugih do T(h)e- odozija I. v letih 387-395. Raziskovalno delo Josipa Potepana Škrljevega nas vedno znova navdaja z občudovanjem. Bil je preprost, vendar umen kmetovalec in velik raz- iskovalec svojega domačega kraja in okolice. Za- vedal se je pomembnosti svojih odkritij na arhe- ološkem pockočju, opozarjal nanje, vabil in pozival strokovno javnost k temeljitemu znanstveno- raziskovalnemu delu na tem tako pomembnem ge- ografskem območju. O preteklosti krajev pod Snežnikom danes vemo komaj kaj več, kot je odkril Josip Potepan. Gotovo pa se bo vsako resno nadaljnje raz- iskovalno delo moralo začeti tam, kjer je pred sto- letjem nehal Josip Potepan, znameniti kmet z Dol- njega Zemona pri Ilirski Bistrici. 117 12 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Rimski novd iz Potepanove zapuščine Iz zapuščine Josipa Potepana je žal ohranjena le peščica desetih bronastih rimskih novcev, ki do- kazujejo štiristoletno prisotnost rimske oblasti nad našimi kraji. Opis novcev sledi časovnemu zaporedju rimskih vladarjev. 1. CLAUDIUS I. 41-54 Sesterca 2. NEKO 54-68 AS 3. MARCUS AURELIUS 161-180 Dupondij 4. FAUSTBvIA, jun. u. 175 Sesterca 5. L.A. COMMODUS 177-192 AS 6. B. CRISPINA u. 183 Sesterca 7. C. QUINTILLUS 270 AE Antoninian 8. M.A. PROBUS 276-282 AE Antoninian 9. MAXDVOANUS HERC. 286-310 Foffis 10. CONSTANTIUS CHLOR 293-306 FoUis 11. C. GALERIUS 293-311 Follis 12. CONSTANTINUS I. 306-337 Follis 13. VALENTINL\NUS I. 364-375 Mala br. 15/17 mm. 14. F. THEODOSIUS L 379-395 Srednja br. 22/24 mm. Naštete rimske novce hrani družina Gombač v Trnovem pri Ilirski Bistrid. 118