292. itev.
Izhaja rttiiosn nedelj in nraznEkou « c a k dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 9. Pri večjem naročilu popust
PoSfnfna platana v gotovini.
V Uubilani, v torek 27. decembra 1921.
EV* P©*amema Stev. 30 gS3r = X 1*20.
Leto V.
CiiSiSilo Ju&oslev. scdjaln? - demokratične stranke,
TelefrenE-ks Š1. 312.
Naročnina: Po pošti ali 7. dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 16S, za četrt ieta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, lelno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna.
Kongres jugoslovanske socijalno dem. stranke v Trbovljah.
TrbovJie, 26. dec. Včeraj se je pričel zbor DS v Trbovljah. Kongres ie sprejel program in Statut ujedinje-ne Socialistične stranke Jugoslavije
in se pretvoril v oblastveni kongres. Včeraj sta poročala o zedinjenju s. Korun in o parlamentarnem delova-
nju s. E. Kristan. Kongresa sta se udeležila s. DragiŠa LapčevKS, predsednik zedinjene stranke in s. Vilini Bukšeg. Poleg tega so poslali pozdrave francoska socialistična stranka, vojvodinska nemška soc. dem. stranka in s. dr. Frlc Adler. ___________
Težek porod.
Jugoslovanski diplomati, politi- J čarji in velemožje, ki že precej dolgo krmarijo našo ubogo državo so se sporazumeli glede sestave vlade in v nedeljo je novo vlado imenoval kralj. Kriza, ki se je vlekla kakor , morska kača mesec dni, je rešena, ! toda ta težki porod znači, da je večl- i na precej rahla in da jo majhna sapica lahko pošlje na počitnice. Pri tej krizi je šlo nazadnje za vpliv vojaške „bele“ ali „črne“ roke. Končno so se demokrati vdali pritisku Pašl-Ča in Žečevič ostane zaenkrat vojni minister.
Nova vlada sestoji iz naslednjih ministrov;
Ministrski predsednik bo Nikola Pašič (rad.), minister za vojno general Žečevič, minister za prosveto Prlblčevlč (dem.), za notranje dr. V. Marinkovič (dem.), finance Kumanu-di (dem.), vere dr. Kerstelj (dem.), socialna politika dr. Žerjav (dem.), šume in rude Raiajlovič (dem.), narodno zdravje dr. KaramehmedoviČ (musl), trgovina dr. Spaho (musl.), justica dr. L.. Markovič (rad.), železnice Stanič (rad.), izenačenje zakonov Marko Trifkovlč (rad.), javna dela Velja Vukičevič (rad.), agrarna reforma Miietič (rad.), kmetijstvo Pucelj (samostojnež).
In tako plovemo dalje.________
Interpelacija
gospodu vojnemu in mornariškemu ministru.
V	petek, dne 9. decembra, se je v Belgradu dogodil slučaj, ki je izzval v krogih mirnega prebivalstva silno
ogorčenje, Tega dne, okrog 11. zve-cerrsta neKrpoanareaniK ur nem vojak napadla zahrbtno in s koli ravnatelja belgrajskega dnevnika »Republika«, gosp. Dragomira Ikoniča in sotrudnika Božo Pavloviča. Pred tem napadom je bil v lokalu Narodne Potrošačke Zadruge, (stari Socialistički Dom), kjer sta ta večer sedela gg. Ikonič in Pavlovič, tudi ta podnarednik. K njemu je pristopil major g. Milan Stojkovič in mu intimno šepetal, pokazujoč z glavo na mizo, za katero sta sedela omenjena časnikarja. Ta njuna intimnost je bila zelo nenavadna za običajno vojaško disciplino, zakaj podnarednik ni niti vstal, niti po predpisih pozdravil majorja, temveč je sedel da stolu in pazno poslušal majorjevo šepetanje.
Po tem, in ker nista omenjena Časnikarja nikdar imela opravka s podnarednikom, je treba izvajati, da so bili napadalci le izvrševalci druge volje; toda tudi major g. Stojkovič ni nikdar prepira z dr. Ikoničem, in je toraj jasno, da je bil tudi on kakor podnarednik le eksponent drugih faktorjev, in sicer gotovih oficirskih krogov. To se mora predpostavljati po tem, ker se za interese drugih skupin gotovo ne bi izpostavljale vojaške osebnosti in zlasti še po tem, ker je bil dr. Ikonič tiste dni napisal in objavil nekoliko ostrih člankov o nekaterih časnikih in sicer prav o tedanjem vojnem ministru in o nekaterih polkovnikih, kandidatih za generale. Le oni so bili zelo ogorčeni radi kritik in podatkov, ki jih je podal g. dr. Ikonič. Le v njihovem interesu je moglo biti, da se maščujejo, in zato treba pripravljanja omenjenega napada Iskati prav v krogih teh oficirjev.
Tukaj ne gre za vprašanje, ali so podatki, ki jih je podal g. dr. Ikonič, resnični ali ne. ali so imeli omenjeni oficirji opravičen razlog, d^ bi se čutili užaljene. V nobenem slučaju ne pripada nikomur v državi pravica iskati sl zadoščenja po drugi kakor po zakoniti poti. Osebno čast ščitijo zakoni, ki jih izvršujejo kompetentna sodišča v deželi, in to velja za oficirje enako kakor za one državljane,
Lahko bi se celo reklo, da se mora od njih zahtevati spoštovanje zakona v najpopolnejši meri, ker uživajo sami razne privilegije in ker pridejo lahko
V polcržaj, cin službeno lassllljo spo—
štovanje zakona od drugih.
Toda začetniki tega napada so zakrivili več. Ne le, da so bili napadeni časnikarji brez zaščite, ne le, da se je napad izvršil zahrbtno in po noči, ampak iniciatorji ga niso izvršili sami, temveč po najemnikih, ki so službeno odvisni od njih. Tako postopanje je splošno nedostojno; f"'Jovo ne pristoia častnikom in se nikakor ne vjema s pojmi o njihovem poklicu.
S tem, da so zagrešili zahrbten napad na mirne, neoborožene državljane, so obenem postavili na kocko zdravi5-' in samo življenje vojakov, ki so prišli v vojsko po zakonih dežele, ne za osebna sovraštva in maščevanja, ampak da bi branili deželo in narod. Ce bi bili napadeni časnikarji imeli revolverje, bi bil gotovo eden ali drugi napadalcev z življenjem poplačal samovoljnost in plašljivost svojih predpostavljenih.
To ni prvi slučaj, da določajo časniki vojakom grde in ponižujoče naloge, ki Izpodkopavajo vojaško moralo. Noben sluga nebi od svojega gospodarja sprejel te najemniške naloge, ki jo morajo ubogi vojaki sprejemati v imenu discipline, seveda povsem napačno razlagane.
Z ozirom na to nam je čast vprašati gosp. ministra:
1. Ali je pri volji uvesti objektivno preiskavo omenjenih dogodkov in podati Skupščini poročilo o rezultatih?
2. Kaj misli storiti, da se popravi krivica, da dobe napadeni zadoščenje, in da se kaznujejo krivci?
3. Kaj misli storiti, da se prepreči zlorabljanje moči od strani vojaških oseb prav tako, kakor se mora preprečiti v vsakem drugem slučaju, in da se iztrebi iz vojske vsaka sled duha, ki je v nasprotju z enakimi pravicami vseh državljanov, z ustavnostjo in z pozitivnimi zakoni?
Interpelanti:
Etbiii Kristan, Jovan Gjonovič, Nedeljko Divac In tovariši.
Belgrad, dne 22. dec. 1921.
praktična država na svetu, povabila sovjetskega komisarja za trgovino, Krasina v Lciidon, kjer so se še pred kratkim vinila gospodarska pogajanja med obema državama. Za Angleško so pricapljali Nemci, potem severne evropske države, za tem Čehoslovaška in še druge. Posebno so bile hude agitacije za Rusijo v Nemčiji. Tako je n. pr. priredilo nemško-jugoslbvansko društvo
10.	t. m. v Frankfurtu svečano akademijo, na kateri j| predaval znani publicist dr. Paket o slovanstvu, pa naglašal, da je bilf sicer Rusija v brestlitovskem mirit razkosana, toda na apel iz Moskve na »proletarce sveta«, so se pridružili narodi iz Kavkaza, Ukrajinefin Sibirije zopet materi Rusiji. Razcepljeni ruski narodi so postali svetovni proletarci, katerih posamezni!! se živo zavedajo, da je ruska icerkev poginila, kar znači osvoboditev duhovn&ga življenja, ki začenja z ljubeznijo do j vseh živih in mrtwh bitij, je mešanica proletarizma' in kozmopolitiz-ma, je duh univerzalnosti. Govornik se je spodtakiih ob Jugoslavijo, ki se približuje samo zapadu, pohvalil se je, da sq tudi Nemci pričeli čutiti, da so proletarci sveta, nakar je govoril jugoslovanski podanik dr. Žižek, ki pa je naglašal, da »proletarizem« In »boljševizem« ni izraz ruske duše, zakaj Slovani so individualisti, temveč importiran poskus, ki bi mogel uspeti tudi na zapadu. Da ni samo dr. Žižek tega
Kapitalistična vlada države SHS
nodpira buržoazne Ruse.
mnenja, temveč ž njim vred še različni žižki, je gotova stvar. Le tako si namreč moremo razlagati, da potroši naša vlada za ruske begunce nič več kakor 30 milijonov dinarjev letno, kakor nam je priznal pred meseci gospod finančni mini-ster. Toda prav gotovo je to število milijonov prepičlo, zakaj v našem proračunu je cela rajda strahovito visokih številk, da slednjič že nihče 1 ne vc, koliko se je potrošilo za naše državljane, koliko pa za tujce. Ali ni škandal, da vzdržujemo na račun našega naroda ruske begunce, ki pošiljajo ob slednji priliki pozdrave , generalu Wranglu, »matjuškl ruski j carici« itd., ne glede že na dejstvo, 1 da odjedajo kruh našim ljudem in* besnijo proti ruskemu narodu, ki I hodi po poti socialne revolucije! Sovraštvo naših državnikov do ruskega naroda Je dospelo že tako daleč, da je odgovoril delegat kraljevine SHS, jugoslovanski poslanik Spalajkovič dr. Nansenu, ki Je poročal »Zvezi narodov« v Ženevi o lakoti na Ruskem, za katero poginjajo cele vasi, doslovno sledeče: »Bolje je, da umre 20 milijonov ljudi od gladu, kakor pa da bi se pomagalo sovjetski vladi!« Koliko časa bomo še tavali v temi, kdaj bodo ponehali večni koristolovski boji, ki nam žugajo, da bodo strli v najkrajšem času kolesa državnega voza, če bo šlo naprej v takih popevčicah, ki nam jili dnevno servirajo naši modri diplomati!
~ • a a—bm
Iz kraljestva alkohola.
Zapadite evropske države so se po dolgih letih trdno uverile o resni volji ruskega naroda, ki je enkrat
za vselej raztrgal verige despotskega carizma in so se mu začele približevati. Anglija je kot najbolj
Koncesijoniranih gostilničarskih in krčtnarskih obrti se izvršuje v Sloveniji 6026. Te obrti so v smislu obrtnega reda drž. zak. št. 89 z dne 16. avgusta 1907 čl. 16 razdeljene sledeče:
toči in na drobno prodaja pivo,
vino, sadjevec In žgane opojne pijače 3122, pivo, vino in sadjevec 2599, žgane opojne pijače 305 obrtnikov. Obrt se izvršuje v 4984 slučajih osebne, 389 po namestniku in 653 po najemniku. Koncesij je biio ukinjenih kazensko začasno 47, trajno 1 in iz raznih drugih razlogov 512, skupaj 570, na novo podeljenih pa 217. Na 185 oseb pride 1 gostilna in 308 oseb 1 točilnica žganih opojnih pijač. Raznih vrst opojnih pijač se je zavžilo: piva 170.000 hi, vina 2/0.790 hi, sadjevca 73.664 hi in sadnega žganja 4200 hi v skupnem znesku 1,405,100.000 K. Na eno osebo odpade torej povprečno 49 1 opojnih pijač v vrednosti 1312 K. Tu ni všteto žganje, ki ga izdeljujejo posamezne terdke iz špirita, isto tako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino.
Oblastveno je bil dovoljen ples
v	javnili prostorih v 1700 in prekoračenje krajevno - policijske ure v 1730 slučajih z 2197 nadurami.
Radi prestopkov naredbe ministra za notranje zadeve z dne 13. novembra 1913, štev. 752, o omejitvi točenja alkoholnih pijač, je bilo kaznovanih 1357 oseb z 121.335 K denarne in 633 dni zaporne kazni. Največ oseb med njimi tudi večje število ženskega spola, je bilo obsojenih radi javne pijanosti.
6026 alkoholnim podjetjem stoji nasproti 8 brezalkoholnih gostiln in 56 podjetij za izdelovanje brezalkoholnih pijač t. j. sodavice, pokalic in sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja sirovin le v presledkih obratujejo.
V	boju proti alkoholizmu se je poverjeništvo za socialno skrb udejstvovalo sledeče: Ustanovilo je dne 21. januarja 1920 protialkoholni sosvet kot posvetovalni organ protialkoholnemu oddelku, sestoječ iz zastopnikov raznih državnih oblasti, izobraževalnih in telovadnih organizacij v Ljubljani. Pbtoin organov protialkoholnega oddelka sc Je Izvedlo po raznih krajih Slovenije kontrola nad izvrševanjem vladnih
naredb tičočih se omejitve pijančevanja. Ugotovilo se je med drugim zlasti več slučajev protipostavnega točenja in prodaje žganih opojnih pijač.
V skrbstvo za alkoholike je bilo prevzetih uradnim potom in na podlagi prošnje svojcev v Ljubljani voč oseb, V njih zdravljenje in oblažitev družinskih razmer vobče se je ukrenilo vse potrebno. V enem slučaju je bil bolnik postavljen pod v a* ruštvo, y drugem pa vsled popolnega pomanjkanja zdravilišča za alkoholike v Jugoslaviji, oddan v enoletno zdravljenje bolnišnice na Studencu.
V svrlio protialkoholne propagande vršil se je v 43. urah 29 predavanj, katere je posetilo okoli 5000 oseb. Vsako predavanje je pojasnjevalo 60 skioptičnih slik. Največ zanimanja za te prireditve je pokazalo industrijsko delavstvo.
Uradu so bili v omejitev pijančevanja stavljeni od strani raznih izobraževalnih organizacij med drugimi sledeči predlogi: 1. uvede naj se praktično nadzorstvo produkcije in prodaje alkoholnih pijač; 2. izvede naj se revizij^ koncesij za žga-njetoč, ki se vrši v zvezi z drugo obrtjo; 3. vsem, ki imajo gostilne v najemu, pa se drugače lahko preživljajo, naj se oduzamejo koncesije; 4. zahteva naj se, da vsaka gostilna postreže tudi s hrano in brezalkoholnimi pijačami; 5. propagandno delo v svrho omejitve pijančevanja, naj sc koncentrira najbolj pri mladini in sicer v šoli, pri telovadnih organizacijah in društvih sploh, kjer se zbira mladina v kakršnekoli izobraževalne svrlie.
ŠIBENIŠKI ŠKANDAL.
LDU. Split, 26. dec. Snoči je do-šlo v Šibeniku v Široki ulici do incidenta med italijanskimi mornarji s tukajšnje postajne ladje ,;Audace“ ter nekaterimi meščani. Italijani- ki so imeli s seboj orožje, so pričeli streljati, kar je povzročilo, da se jc zbrala večja množica prebivalstva in da sta prihiteli na lioe mesta policija in vojaška patrola, ki sta množico razgnali Nato so Italijani odšH na obalo ter ic vkrcali na ladjo. Zatem se
je Italijanska vojna ladja umaknila od obali ter pričela streljati nanjo s strojnicami. Obstreljevanje je trajalo do polnoči. Izstreljenih je bilo okoli tisoč strelov. K sreči ni bilo na obali ljudi. Ranjena sta bila samo dva Človeka, eden lahko, a drugi težko. Pri preiskavi naših oblasti se je ugotovilo, da so Italijani zakrivili incident, ker so izzivali. Medtem je davi priplula v Šibenik še druga italijanska vojna ladja, pred luko pa križari ita-^ iijansko brodovje. Italijanski konzu! zahteva od naših oblasti, da morajo, izkazati na svečan način čast italijanskim častnikom ter trdi, da je krivo meščanstvo. O incidentu je bila takoj obveščena osrednja vlada. Med meščanstvom v Šibeniku in Spi tu . vlada radi tega dogodka velike ogorčenje. Pričakuje se oster nastop naše vlade proti frapantni žalitvi mednarodnih zakonov.
*
Nacionalistična nestrpnost nas je obdarila z novim zapletljajem, katc* rega posledice ne moremo še izmeri-
li.	Kako so se dogodki odigrali, ni prav jasno, vendar pa je za nas eno gotovo; skrajni čas je, da zapuste laške vojne ladje, predmet večnih hujskanj in krvavih izzivanj, naše luke. Buržoazija, ki je drugo ne srbi kot ministrski stolči in korita, naj se v splošno korist enkrat zgane iz. svojega koruptnega spanca in odločno izvede našo zahtevo! Smo suverena država in ne potrebujemo nobe« nega nadzorstva nad seboj, oboro-
.žanaga,nadzorstva tujega imperializma pa še najmanj, m kar je fašistov« ske prenapetosti na naši strani, tudi te naj bo konec, ker ne dvomimo, da ima pri zadnjem škandalu tudi svoje prste vmes!
BELA ROKA SE UMIKA. CRNE DUŠE OSTANEJO.
LDU. Belgrad, 26. dec. Po sesta-
vi	vlade Nikole Pašiča in podpisi« ukaza o imeiovanju novih ministrov, je vojni minister general Žečevič podal ostavko za svoje mesto. General Žečevič je izjavil ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, da želi odložiti ministrsko listnico, ter mu je tudi poslal pismeno ostavko, v kateri utemeljuje svoj korak stern, da mu je nemogoče ostati v vladi, ker, se mu že v naprej izraža nezaupanje. Ministrski predsednik Pašič je sprejel os-tavko generala Zečeviča ter je o njej včeraj poročal kroni.
MEŽICA, ŠIBENIŠKI DOGODKI. RUSKI BEGUNCI IN DRUGO PRED MINISTRSKIM SVETOM.
LDb. Belgrad, 26. dec. Danes je bila od 16. do 19.30 seja ministrskega sveta, na kateri se je najprej govorilo o delovnem programu narodne skupščine in o deklaraciji, ki jo bo vlada podila dne 28. t. m. V deklaraciji se ima označiti delovni program narod-* ne skupščine, Ki na bi predvsem sprejela proračun, zakon o državnem svetu, zakon o državnih sodiščih, za-! kon o glavni kontroli, volilni zakon, zakon o zasebnih uradnikih, tiskovni zakon, zakon o zemljiškem kreditu, zakon o zavarovanju proti elementarnim nezgodam, naučili načrt sred^ njih in ivsokih šol, zakon o ureditvi sodišč in o reorganizaciji vojnih sodišč, nadalje zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev in zakon o iz-* enačenju posameznih vrst davkov* Zatem je ministrski predsechiik Nikola Pašič sporočil, da se Ni- Vel. kralj imenuje Aleksander I. Nato je notranj minister poročal o dogodkih v Šibeniku. Tamkai je namreč došlo do incidenta z italijanskimi mornarji, ki so izzvali spopad z našim prebil valstvom ter je nato poveljnik italijanske ladje odredil, naj se strelja s topovi na mesto. Zatem je minister pravde predlagal, naj sc ukine se-kvester nad rudnikom Mežica v Sloveniji, ki ga je kupila neka angleška družba in da naj se prizna našim državljanom 25% delnic. Zatem se je razpravljalo o volilnem zakonu,
vendar pa je bila razprava odgodena na bodočo sejo. Finančni minister je predložil zakonski načrt o odgoditvi plačil naših trgovcev v inozemstvu. Sklenjeno je, da se ta zakonski predlog predloži v rešitev skupščini še pred 1. januarjem z namero, 'da se zboljša tečaj dinarja, vendar pa morajo zadevo prej še proučiti finančni minister, minister pravde in trgovinski minister. Finančni minister je nato poročal o ponudbi francoske banke »Credit mobile«, da nam izplača kot predujem stalne vsote na račun naših zahtev pri francoski vladi za vzdržavanje ruskih beguncev, glede katerega se jc obvezala francoska vlada, da povrne stroške. Te zahteve znašajo 4,700.000 frankov. Finančni minister je nadalje poročal o sporu med finančnim ministrstvom in glavno kontrolo, ki se je postavila na stališče, da ima pravice nadzorovati umestnost posameznih izdatkov. Ministrski svet *e je postavil na stališče finančnega ministra, da ima glavna kontrola pravico nadzorovati računsko in zakonsko stran izdatkov, ne pa njihove umestnosti. Končno je ministrski predsednik Nikola PašiC poročal, da je general Zečevič podal ostavko kot vojni minister ter je obljubil, da bo o tej zadevi na jutrišnji seji ministrskega sveta podrobnejše govoril.
RAZNO IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
LDU. Belgrad, 26. dec. Ker je vlada sestavljena, Je zakonodajni odbor takoj nadaljeval svoje delo. Tekom praznikov je bil sprejet zakon o davku na vojne dobičke, zakon o davku na zemljišča, zakon o upravi fondov ter zakon o nošenju orožja. Obznana je ukinjena. Razpravljalo se Je tudi o zakonskem načrtu, ki se tiče orožništva In ki predvideva, da Je orožništvo dejansko sestavni del vojske, vsled česar spada pod vojno ministrstvo, samo glede strokovne Izobrazbe spada pod notranje ministrstvo. Snočl se je pričela razprava o zakonskem načrtu glede draginjskih doklad uradnikom. Razprava o tej zadevi je bila v načelu In podrobnostih završena. Poročevalec Svetislav Popovič je imel ob tej priliki daljši ekspoze, v katerem je dokazoval potrebe. da se vsi uradniki izenačijo s ozirom na dravinjske doklade po d ra*, ginjskih razmerah v posameznih pasovih. Finančni minister je Izjavil, da se za sedaj dela samo na prehodnih naredbah, definitivna rešitev pa bo izvedena šele po sprejemu definitivnega zakona v skupščini. Ta zakon se bo mogel šele tedaj uveljaviti, ko se bo razpolagalo s potrebnimi krediti, imel pa bo retroaktivno veljavo od 1. januarja 1922 dalie za vse uradnike, ki bodo po redukciji državnega uradništva še ostali v državni službi. Razen tega se je tudi razpravljalo o preosnovi kronskih plač v dinarske.
NOVA INDIJA.
LDU. Pariz, 25. dec. Kakor poroča »New York Herald« iz Kaira, je včeraj zopet došlo do nemirov, pri katerih je bMo pet egiptovskih dijakov ubitih, 20 pa ranjenih.
Dnevne vesti.
Verska strpnost. Prejeli smo: Po ustavi kraljevine SHS se smatra v tej državi vsa veroizpovedanja enakopravnim, kar pa ne upoštevajo nekatere fanatične redovnice v različnih dobrodelnih zavodih. Zgodil se je slučaj, da je redovnica neke bolnice v Sloveniji zasmehovala muslimanskega vojaka s tem, da mu je z roko zbila šajkačo z glave med kosilom. Muslimani se namreč držijo svojih verskih običajev, da imajo vedno pokrivalo na glavi. Skrajni čas je, da se tudi tem nedostatkom pride v okom. Sicer so pa nastale v zadnjem letu čudne razmere pri merodajnih oblast;h teli zavodov, glavno vlogo igrajo'različne protekdie.
Ložarinska taksa se splošno plačuje po določbah, ki so bile v času, ko je blago ležalo, v veljavi. Z ozirom na to se ima za blago, ki je za-
Citajte velezanimivo studijo Or. Oto Bauer - Urainik
Pot k Socifalkmu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
Stavbenivodja
za želfezobeton iti visoke stavbe želi službo premeniti. Naslov v upravi „Naprej-a“*
Z
a
a S "
i «
a
padlo povišani ležarini, plačati po* leg ležarine, ki so je morala plačati po prejšnjih predpisih, tudi povišana ležarina, vendar pa sjimo od onega dne dalje, ko se je začela uporabljati povišana ležarina. Ta določba se ne nanaša na agio, ker je za plačilo iste merodajen dan, ko se izvrši sklep plačila carinske dajatev.
Železničarski žepni koledar za leto 1922 lično opremljen z raznimi navodili ter dnevnimi razpredelbaml je izšel. Dobi se ga po raznih trafikah. Naroča se ga pri knjigovezu Jakopiču, Cankarjevo nabrežje, Ljubljana. Cena 6 dinarjev.
Mestni vodovod ljubljanski je v zadniem času predmet raznim člankom v tukajšnjih časopisih. V pojasnilo občinstvu naj služijo sledeči stvarni podatki: Vsled ponesrečene regulacije Save med Tacnom in Črnučami se je deroča voda tako močno naglobila v svojo strugo, da je pričela Sava odvajati zgornje plasti talne vode, katero zajemajo mestne črpalke v Klečah. Ljubljanska voda prihaja namreč izpod Kamniških planin, teče podzemeljsko skozi naplavljeni mišč, ter se pretaka kot talna voda pod savsko strugo proti Ljubljanici, ki tvori v Ljubljanski ravnini najnižjo zarezo. Ta talna voda je dosegla zlasti letos vsled izredne suše take nižine, da so usahnili skoraj vsi vodnjaki med Savo in Ljubljanico. Le mestni vodovod, ki ima 40 m globoke vodnjake do sedaj še dobiva dovolj vode. Ker pa so mestne črpalke postavljene v globočini 20 metrov pod površjem in pade voda sedaj med črpanjem preko 7 m nižje kot so črpalke, je jasno, da je sesalna možnost črpalk že precej pri kraju. Ce bo torej padala talna voda še naprej je neizogibno, da bo dosegla take nižine, ko bodo črpalke odpovedale. Mestna občina se bori za obstoj mestnega vodovoda že od leta 1909 dalje in zahteva od vlade, da naj uredi savsko strugo zopet v prejšnji stan in tako reši mesto Ljubljano pred katastrofo, ki je v doglednem času neizogibna. Graditelj mestnega vodovoda, znani strokovnjak dr. inž. Smreker je bil v to svrho letošnjo jesen zopet poklican v Ljubljano. Izjavil je ponovno, da je za mestni vodovod edina rešitev dvignjenje talne vode. ki se bo doseglo s tem, če se vzidajo v savsko strugo primerni pragovi (jezovi). Istega mnenja so bili tudi drugi veščaki, kajti ponižanje vodovodnih naprav v Klečah v» neizvedljivo, temveč bi se morale zasnovati popolnoma, nove naprave i v nižjem horicontu, kar bi veljalo i nedosegljive milijone. V očigled temu, da so tudi iz drugih vidikov razmere na Savi med Tacnom in Črnučami nevzdržljive je tukajšnja generalna Inšpekcija voda intervenirala v Beogradu tn tudi dosegle sklep ministrstva za poUeprivredo, da se mora | z najpotrebnejšim delom v savski strugi takoj pričeti. Zadeva je sedaj v finančnem ministrstvu radi dovoljenja potrebnega kredita. Stvar naših poslancev je torej, da pospešijo preskrbo potrebnih sredstev za to nujno delo. ki se ne sme več odlašati. Storilo se je torej vse, kar je bilo mogoče, treba je le še v Bel-gradu pospešiti dovoljenje potrebnega kredita. Neposredne nevarnosti še ni, da bi ostala Ljubljana popolnoma brez vode, ker se dosedaj dela še vedno z dvema črpalkama. Pač pa je pričakovati, da višje stoječa črpalka odpove in bo mogoča delovršba samo Še z jednim strojem, tedaj bo nastalo neizogibno pomanjkanje vode. Le par tedensko južno vreme, s potrebno padavino, bi moglo ustvariti zopet boljše razmere.
Gejreedffrstvct*
= Ljubljanski trg. Na trg so se pripeljale zopet večje množine mesa, tako da je za praznike potreba krita. Razprodaja se telečje meso 32 in 34 K kg. goveje meso od 20 do 34 K po kvaliteti, drobnica 24 K, prašičje meso 40 in 44 K kg. Mestna aprovi-zacija je spravila na trg en vagon lepih jajc. Zanimivo je, da občinstvo j smatra vse blago mestne aproviza- i
F. bruhat
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
cije kot manjvredno vsled vojnih iz* kušenj. Občinstvo se opozarja, ’ da nabavlja sedaj mestna aprovizacija le najboljše blago kar ga je sploh mogoče dobiti, če občinstvo z nakupom ne podpira mestne aprovizacije, potem ta ne more delati. Jajca se razprodajajo po 8 K komad. Na kmečki trg je došla za praznike večja množina jajc zelo mešane kvalitete vsled dolgega hranjenja jajc za praznike. Cena moki sloni na ceni 21 K za kg št. 0 v detajlni razprodaji. Aprovizacija je nabavila veliko množino moke, ki se bo v kratkem pričela oddajati pekom in občinstvu po znižani ceni. Ribji trg je bil za praznike zelo živahen in je došlo na trg precej blaga. Potreba še ni bila krita. Glede moke je krita komaj polovična potreba Ljubljane.
= Drugi ljubljanski veliki semenj v letu 1922. II. vzorčni veliki semenj se priredi v Ljubljani v letu 1922. v dnevih od 2. pa do 11. septembra. Velikanski uspehi razstavljalcev preteklega semnja jamčijo, da bo tudi prihodnjeletna prireditev zadovoljila vse udeležence. Koncem meseca januarja bo pričel .sejmski urad, ki posluje permanentno na sejmišču ob Gosposvetski cesti razpošiljati interesentom vabila, sejmske rede in prijavnice ter dajo že sedaj vse potrebne informavije o prihodnjeletni prireditvi.
= Kriza na Angleškem. Pred prazniki so Imeli brezposelni zborovanje v Hyde parku. Ker so pretili, da bodo vdrli v prodajalnice, je poll-clja izvršila primerne odredbe.
Po svetu.
— Deficit mesta Dunaja znaša T In pol milijard. Proračun mesta Dunaj predvideva za leto 1922. 32 milijard stroškov in 24 milijard dohodkov, tako da znaša deficit letošnjega proračuna 7 in pol milijard. Za kritje deficita bo mestna občina primorana naložiti ogromne doklade.
— Slovesna podelitev Noblovlh nagrad. V nedeljo 11. t. m. je bila v Stockholmu slovesna podelitev Nob-lovih nagrad Walter Nernstu in Anatole Franceu, ki jo je izvršil sam švedski kralj. V svojem odgovoru je rekel Anatol France, ki je znan po svojem socialističnem prepričanju, da ni versaitlskl mir noben mir, temveč podaljšanje vojne. Evropa bo propadla, če ne bo prišel do veljave razum v parlamentih Nernst je pozdravil švedsko akademijo, končno pa je izpregovorii ministrski predsednik Branting. ki je izjavil, da bodo stremeli nordijski narodi^ z vsemi močmi, da ne bo več prišlo med narodi do svetovne vojne.
— Duhoborrci ue smejo v Združene države. Večje število duhobor-cev, pripadnikov ruske verske sekte, je bilo naseljenih okoli Nelsona, B. C. Hoteli so se izseliti v državo Wa-shington, toda priseljeniški komisar jim tega ni dopustil. Na kanadski pacifistični železnici jih je ustavil in poslal nazaj, ker je bil mnenja, da so »filozofično - anarhističnih« nazorov, kakoršnih pa ne trpi »dežela svobode«. — Že nekdaj so imeli ti ljudje veliko smolo s potovanjem, ko so dospeli v Kanado. Kakor takrat so tudi ob tej priliki protestirali s protestno parado. Na postajo so trije v čakalnici, ko so izvedeli, da so izključeni iz Združenih držav, odiočno protestirali s tem, da so se trije izmed njih slekli ter pričeli plesati Adamov ples. Rezultat protesta za vse je bila ječa. čana z veliko zmago. Generalna
Stavka kovinarjev v Italiji kon-stavka kovinarjev, mornarjev in tiskarjev v Italiji se je končala z veliko zmago za delavce. Delodajalci niso znižali mezde in fašisti v Trstu, ki so umorili dva odbornika delavske unije, so bili aretirani in vlada je obljubila, da bodo kaznovani. V januarju grozi splošna stavka železni-čarjev.________________________________
Ceije. (Junaški čini g. Ivo Bizjaka, modni atelje za dame in gospode.) Že meseci minevajo, odkar je g. Bizjak začel čistiti svojo delavnico
teko, da mu ni v bližini ne v dalji para. Primorani smo, povedati javnosti tudi naše mnenje z ozirom na njegov poduk, ki nam ga je dajal, ko nas je odpuščal v svoji jezici. (Zahtevali smo namreč enakopravnost v delavnici in plačilo po kvalifikaciji ozir. zmožnosti.) Začel je razlagati našo preteklost. Omenjamo pa, da je g. Bizjak bil pred nekoliko leti še pomočnik pri tvrdki Wambrechtsam-mer, kjer je vrtel telovnike. Kot vodja^ strokovne organizacije nas je pod-učeval, nas vzpodbujal k borbi za 8-urni delovnik, ki ga pa sam ni držal. (Nosil je namreč zvečer domov napol izdelane komade, ki jih je ponoči »pekel«.) Danes je največji protiV-nik 8urnega delavnika. (Pa še večje zasluge si je mož pridobil: Bilo je nekako pred 10 leti. Kako je postopal proti njegovim tovarišem, ki so bili Sokoli! Pač srečni demokrati, ki imajo take somišljenike!) Da je danes to, kar si ni zaslužil, se ima zahvaliti nekaterim svojim tovarišem, ki so mu pomagali. Ko se je počutil dovolj močnega in trdnega, pa je začel svoje nekdanje tovariše šikanirati, da so bili primorani zapustiti delo. Če je že mogoče pozabil, mu bomo dokazali, ker ga poznamo še kot delavca in sedaj kot mojstra. Pa dobro Špijonažo si je tudi vpeljal v svoji deiavnicl z nekim M. P. Za in-sceniranje prepirov je ta M. P. izvrsten, in g. Bizjak ga prav dobro uporablja v svoje svrhe. Dal mu je brezplačno stanovanje, ter tudi vmes kak kozarec vina, da se ložje pogovorita za nadaljno operativno delo v ..čiščenju delavnice". Opozoriti se mora, da ta dva čistita samo dobro delavstvo iz delavnice, in zato je tudi dobil M. P. svojih tedenskih 50 K poviška ter še zajtrk povrhu. Šivilj ne pusti g. Bizjak, da bi bile organizirane, ter kliče njihove matere v tern oziru na pomoč, katere pa do sedaj niso imele nič proti temu, če so hčerke organizirane, kar je pravilno, a g. Bizjak jim je to kot najvišji diktator izrecno prepovedal. Tisti pomočniki, ki so zahtevali red, so morali izstopiti. Vprašamo gosp. Bizjaka, kdo mu je več hasnil: ali mi, ali šivilje ter učenke? Polagamo g. Bizjaku na srce: Če bo imel kdaj še kake poštene pomočnike, naj bo jim odkritosrčen, ter naj v obraz po-, ve, kaj mu ne ugajat Pomočnike opozarjamo, naj ne iščejo dela pri tej tvrdki, dokler g. Bizjak ne napravi reda. — Prizadeti.
Ceije. (Nove vrste bratomorHci na delu.) Dne 10. t. m. je sklical sestanek rudarjev premogovnika Per-tinač iz Pečovnika, g. obratovodja Horvat Štefan, ki je član JDS k gostilni pri Ploj na Bregu. Na sestanku je nameraval rudarje organizirati v ..Samostojni delavski uniji". Sesta-
nek se je sicer odpovedal, ker so to. kapitalistično dr. Žerjavovo gnezd® pravočasno zasledili socialisti. Kefi je ime Horvat Štefan celjskemu pro-> letarijatu še neznano, smatramo za potrebno, povedati, da je bil med ča-« som splošne stavke aprila meseca' 1920 komunist ter da je prirejal se-< stanke s komunistom Jazbecem v* Zabukovci. Nekega dne je „ponu-.' jal“ nekemu celjskemu socialistu rui darsko armado za izvršitev revolui cije . . . Horvat je bil s policijo do-< bro znan, lter je že dan pred aretacij jami vedel, da bodo drugi dan vsi zaupniki aretirani v Celju. Nekaj dni po aretaciji zaupnikov pa je v „Novl Dobi“ podal izjavo, da stopi \% stranke, ker se „s programom ne strinja" (ker se mu ni posrečilo pro-letarijat v nesrečo gnati in krvave žrtve gledati.) Nekaj časa pozneje ja postal Horvat narodni socijalec, a tudi tam se je izneveril. Sodrugi! Takega agitatorja si je zbrala »Samostojna Unija“! Še enega proletar« skega bratomorilca imamo v Celju< Sliši na ime Reiniš Alojz, zaposlen V: državni cinkarni. Delavci, čuvajmo se talcih ljudi! — Več razredno za* vednih socljalistov.
Spodnja Polskava. (Naš shod.} Shod, ki se je vršil dne 11. t. m. bil J& vrlo dobro obiskovan. Poročal je naš poslanec s. Kisovar o agrarni reformi, sodrug Krištof pa o političnem položaju, ter sodrug Obrovš o občinskem gospodarstvu in o pomen« organizacije. Veliko zanimanje je bilo za agrarno reformo, kar je dokaz, da kmetski proletarijat treba zemlje.' Shod je bil jako buren, ker je sodr« ObrovŠ omenil, da so nekateri nasprotniki zajemali pamet z veliko1 žlico, pa vendar so se potem pomiritt duhovi ter pripoznali, da imamo vendarle ml prav. Pristopilo je tu# priscejšnje Število članov h KDZ.
mm FROMMI Ul M
«= KttSTMHM ZINK* 2 MSEJttiO ZAVEZO =*T:
TISKOVIN« ZA SOLE, ŽUPAN- i '“.t STVA IN URIkOB. KA(M«pm- >-». NEJSC PLAKATE IN VABILA -.1 ZA SHODE IN VESELICE :-i<|
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNUO,
brošur itd. STEREOTIP9JA. LITOGRAFIJA,
Obratno ravnateljstvo južne železnice
v Ljubljani.
Južna železnica razpisuje dobavo sledečih množin železa, katere potrebuje za prvo polletje 1922.
196.500 kg okroglega železa
61.000 kg kvadratnega železa 6.500 kg voznega železa
68 500 kg širokega železa
49.000 ploščatega železa
28.000 enakokrakega kotnega železa 27.500 neenakokrakega kotnega železa
15.000 U-železa
6.000 obličnega železa
40.000 kg palčk okroglih (Zaggeln rund)
20.000 palčk ploščnatih (Zaggeln flach)
8.000 palčk [[] (Zaggeln [j])
Skupaj:	521.000	kg ali okroglo 52 vagonov železa, katerih do.
bava mora biti izvršena v roku dveh mesecev, od dneva ko je tvrdka dobavo prevzela.
Ponudbe za dobavo celotne ali delnih množin je vposlati do 15. januarja v zaprtih kuvertah pod označbo „ železo1' na Obratno ravn. j. žel. oddelek VI. Natančnejši pogoji so na razpolago istotam.
Obri tno ravnateljstvo jjužne železnice Liefoljana.
Mastni trg 25,
Več krojaških pomočnikov
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni.
Naročajte „NAPREJ“
Večja tovarna za mesne izdelke in mast išže
zastopnika
iz Beograda za Srbijo. Cenjene ponudbe na generalno zastupstvo (jinSerpakSam d. d.“ Osijek I., Paromlinski prolaz 8.
izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne, v Ljubliarii,
Odgovorni uredniki Maks Žagar*