LISTEK, Va*tojba. Vrtojba je majhna vas v goriški okolici. Veliko slivnega o njej še ni bilo slišati, a tudi ničesar slabega. Fantje liodijo okrog po svetu kot ,,malavari", t. j. pomočniki laških zidarjev, da mešajo malto in pesek. Dekleta so hodile v tovarno v Gorico, ženske nosile v jerbasih na glavi zelenjavo na goriški trg , sploh se tolčejo skozi življenje, kakor morejo. Goriška okolica je silno gosto obijudena, zemlja je sicer izvanredno bogata, kdor ima \ sa.j eno njivo, lahko od nje živi s svojo rodbino. Dve posebnosti pa vendar lahko omenim o Vrtojbi: Tam so ustanovili kmetje sami takozvano krompirjevo zadrugo, ki je prodajala zgodnji krompir v Berolin in na Dansko. Tam je tudi doma naš organizator ,,Samosto.jne Kmetijske Stranke" Mermolja, ki bi menda rad celi slovenski svet nategnil na vrtoj bensko kopito. Tesne gospodarske razmere Krasa in goriSke okolice so vzgojile tudi posebni značaj ljudstva. To Jjudstvo je zelo prebrisano-, delavno, varCno; a tudi zelo samosvo.je, svojeglavo, trdovratno. Cesar se loti, hoče izpeljati do konca, biti hoče sam za-se in se ne ukloni zlepa drugemu. Vrtojba pa uživa v tem oziru fce poseben slnves, tako da je prišla že takorckoč v pregovor. Tu hočem povedati samo eno povest iz Vrlojbo. kakor sem jn slišal iz neposrcdne bližine. Vrtojba pravzaprav ni velika vas. V 6etrt ure prideš od enega konca do drugega in vse liiše so tesno skupaj, kakor je na Primorskem navada. Deli se pa v dve obPini: v Zgornjo in v Spodnjo Vrtojbo . Ljudje se niso uiogli zedinitl med sabo in so se razdelfli na dvoje. Župnija pa je samo ena in še ta jo ma.ilina,ker ni imelo smisla razdeliti tucli župnijo. A da bi bilo pravično na obe strani, so naredili tako Je: Vsaka Vrtojba ima svojo cerkev, žii|)nišče je seveda samo eno in sicer na meji obeli Vrtojb, tako da gre meja ravno skozi vežo. Tudi pokopališče so postavili na meji obeh Vrtojb, tako da gre meja ravno v sredini. Zgodilo se jo, da je Vrtojbencem umrl župnik , katerega so imeli jako radi. Vrtojbenci so namreč dobri krščanski ljudje, čeiirav so veliki svobodoraiselci, radikalci, uporniki in ne vem, kaj še. Da bi bila pa pravica na obeh plateJi, so ukrenili sledeče: Na oder so ga položili v župnišču v veži, tako fla. je ležal v vsaki Vrtojbi s polovico in kropit so ga hodili iz dveh Vrtojbiz vsake po eni strani. Potem so ga nesli v obe eerkvi Spodnje in Zgornje Vrtojbe in so v obeh opravili za njim pogrebne obrede. Slednjifi so ga pokopali na skupnem pokopališču in sicer ravno v sredi, tako da ga je prišlo na vsako Vrtojbo polovica. • Tako je bilo v Vrto.jbi v starih dobrih časih . Vojska je tiuli Vrtojbo prerezala na dvoje in žična ograja je šla ravno skozivas. Sedaj je pa Vrtojba nničena in njeni prebivalci razkropljeni po svetu. Iz te na dva dela po niišl.jen.iu in nastopu ra/.deljene Vrtojbe je pribežal tudi ,,slavnj" apostol ,,Samostojne Kmetijske Stranke" Mennolja, da bi razrezal naše doslej v Slovenski Kmečki Zvezi med soboj na tesno združeno kmetsko ljudstvo v dve stranki, ki bi se naj ravsale med seboj po nafiinu, kakor se ga je prinčil organizator Mermolja v svoji rojstni, na dve različni zaplati razcepljoni Vrfojbi. Kmet.je, posnn'.!o, da rai n!smo prepirljivi in dlakocepni Vrtojb6ani, fm- pak preizknšeno zjedin.jeni v naši Kmečki Zvezi. U pamo, da bo po Mrmolju ostala med nahii .,Vrtojba — Zgornja in S^odnja vsaj tako znamenita kakor je naš — Lemberg." ,,Samostojno Kmetijsko Stranko" bi kazalo odslej na kratko nazivati ,,Vrtojba", saj vsled objavljenja teh vrst se bomo v prihodnje razumeli. To sedaj na kratko iiristriženo povest o dvorezni Vrtojbi in slavnem dvoreznem možu Mrmolji smo v današnjem Clanku raztegnili tudi na program njegove stranke. Torej — Vrtojba — ne več ,,Samosto,jna." B. S- ~i Boljševizem na (Haclžarskem. (Slovenskemu Ijudstvu v poduk in svarilo.) Bival sem od začetka tega leta pa do konca julija, ko je boljševiška vlada morala pobegniti, na 0 grskem v vjetništvu. Videl sem na lastne o6i vse dogodke v tej za madžarski narod tako usodepolni do bi. Spominjam se živo 21. marca t. 1., ko so komunisti v Budimpešti prevzeli vlado. Ta dan se je začel s slavnosfnimi obhodi, vihrale so povsod rdeče zastave, nosili so po mestu od tisočere druhali spremljano rakev, v katero so bili položili kraljevo krono, križ in nekdanjo ogrsko narodno zastavo. Od boljševiških koiovodjev nalmjskani in podivjani nižji sloji so s silo odpahnili vrata državnih zaporov ter slovesno osvobodili radi poizkusa pre\rata in vednih nujska rij napram državnemu redu zaprte boljševike, učen-1 ce in agitatorje ruskega Lenina, katere so povzdig nili na vladni prostol. Pri tc\ priliki se je naenkrat povspel do moči, o kateri poprej gotovo niti sanjal nif žid Bela Kun (nekdanji Kohn). Ta mož je bil svojčas urednik zakotnega l!s(a, s katerim je s svojimi izva- janji ter novicami kratkofiasil in zabaval le par ti soč naročnikov. Ta trinog je prav do zadnjega tre iiutka pred'prevratom se potikal po budirapeštanskih zaporih in ječah. Pri slovesnem izprevodu od druhali izpuščen iia prosto, proglasil se je sam diktatorjera boljševiške Ogrske. Za glavno geslo je raztrobil koj pri nastopu v mase klic: Vso moč v roke proletarijala. boljšim stanovom pa vešala in svinec! Dasiravnn jp prevzel nraflno veljavnn samo posle zunanie politike. je bil resnično vendar le on sam pdini zai>ovednih in vladar cple države. Vse politične zadeve, celo upravo, finance in gospodarstvo je držal sam v rokah. Z res izvanredno vstrajnostjo in delavnostjo, ne (rpefi nobenega ugovora niti od svojih najožjili prijateljev, je slepo in samodržno vpslal ter jadral proti nedosegljivim in neizpeljivim ciljem. Gledal in budnl ,ie v svoji židovski domišljiji samo sebo kol reSitplja Ogrske. Madžarsko ljudstvo pa v resnici ni bilo nikdar tako kruto trinoško stiskano in vsakp svobode oropano. kot za časa boljšoviškega — Knnovega odrcšenja! Neutrudljiv jp bil Kun tudi na sbodili svoje stranke, kjer jo nastoj)al v ulogah groniovitega go vornika. Ta od njega sklicana zborovanja so bila za njegove straliovlade vedno dobro obiskana. Delavoi, potepnhi in brezdplneži so poslušnli Kunova izvaja nja in govore z nepopisno zasleplienim, divjjim n»v dušenjem. Manj ubogljive in livaležne poslušalcp je našel Kun pri svojih prejšnjih stanovskih tovarišib, pri časnikarjih. Koj od začotka svoje samodržne vlade je sklical vse urednike listov iz Bndimiipšte na zborovanje, kjer ,jim je v dolgoveznem govoru poln gal na srca srefio in bodoči blagostan boljševizma na celo po n.jem odrešeno Ogrsko. Na koncu svojih na rod nsrefievalnih izvaiani jp vm>raSal novzofip sotovariše: Morebiti ni kaferi izmod niili predavania dol)i*o 1'aznmel. ali bi liotc! in želel kateri še kaj pripomni- (i. Pri tem Kunovem pozivu k besedi ic prevzela in nadvladala sliodno dvorano grobna tišina, nikdo se ni oglasil k besedi. Kun pa je odloftno in v drflgift zahteval. nekdo izmed navzofiili se vendar le mora oglasiti s kako pripombo. Nekako prisiljeno je clv-ig nil jezik popolnoma nedolžni liiednik npkega katoliSkega lisla in vprašal priprosto: Na kak nacin in katerim potom bi se dalo dobiti potni list^v inozemstvo? Posledica tega edinega in neprislrans]"ega vprašanja je bila takojšna nstavitev vspli meSčanskih listov, — dovoljevala, tiskala tpr izhajala so odslej samo bolj Sevišica glasila. IJmetnost Kui^ove boljševiško vlade je izvirala iz ne.usahl.jive množine dnevno raztrobljenili postav. povelj, svaril, navodil in hitrih j>ogo.iev za vrv. sekiro in kroglo smrtnih kazni. Vsi ogrski dnevniki so morali te uradne razglase pribijati na čelo listov, včasih so bili fiasniki od prve do zadnje slrani prenapnliijpni 7. nnvimi vladnimi nnredhami. Tem m-adnn skovanim in zvarjenim zakonom so sraola urpdništva le še dodjati i>oro5ila vrhovnega poveljstva rdeče garde, ki so prikipevala samili uspeliov ler zmag belj ševiškega brožja. Poglejmo nekaj teli Kunovih prpustrojev na polin zakonodajo! Diktator Ogrskp jp uvpdot predvsem svobodo zakona. Vso dosedanje );ostavne zunanjosti pri ženitvi je odpravil. za vojake svojo rudefie garde pa je zakonski prag Se posebno nizko in na kratko obtesal in obžagal. Vojake sp je kar mpni nič |pbi niK na mpstu porofialo. Verskih zavor in zaprek ali zadržkov sorodstva boljSeviška i-ostava sklepanju zakonske zveze sploli ni upoStevala. Res. kakor se mi je izjavil višji ogrski dulinvnik. prav po zverinsko-divjaško se je za Kunovp dobe po Madžarski možilo in 5oni'o. V srmi Bndim^e^ti so :e v mn - spcu iiprilu in maju poroeilo nad 100.000 parov, do čim projšnje lelo v ravno istem času samo le 2500 . Divjaško. lahkomiselno in brezpametno, kot se je postopalo pri sklepu zakona, ravno tako se je dogajalo ludi pri ločitvi in razporokah. Žpna je šla kratkomalo k sodniku in mu izjavila: Z možem ne morem ve6 živeti skupaj! Sestavil se je čisto kratek zapisnik in pozvalo se je še moža, oba sta podpisala razporoko, in bila sta zopet samska! Belov poraagafi in sotrudnik na grobljah boljševi.škega prava in zakonodaje je bil njegov prijatelj Tibor Szamuely, ki je bil takoj pri prevratu imeno van za komisarja revoluoijonarnoga sodišča, Ta 6udotvornik zakonoda.jp .je odslovil vs;1 j)rejSn.je sodnije, | sodnike, državne pravdnike in sodnijske uradnike. ki j so morali ali vsiopiti v rudečo gardo ali pa poslovati i kot navadni pisarji. Na njih mesta so se upostavili .obtožni komisarji. Kot sodnike in obtožne komisarje : se je na predlog direktori.ja. ki ie bil imenovan za vsako večjp mesto in vršil posle kraievne vlado. postavilo navadne delavce ali obrtnike. redkokedaj kakega bivšega uradnika ali pisarja, tuintam šo kakega zaslppljenega kmeta (pametni so se itak izogibali te družbe). Tako je n. pr. v nckeni volikem ogrskpm mestu bil najvišji obtožni komisar (državni pravdnik) bivSi kovač. ki je pred boljševiško vlado sedel 18 meseoev v ječi. Predsednik sodnije pa l)ivfii ..šoštar", prisedniki pa: (ovarniški delavoc, poljodelski dplavec in en vojak. O kaki razumnosti in posiavozuanju pri teh ljudeh pač^ ni bilo niti govora. Sredstva, katerih so sp ti sodniki j)oslužovali pri sodnih razpravah in obravnavah, bi lahko primprjali sredn.jevpSkemu takozvanemu inkvizicijskemu sodnemn p-ostopanju. Klicali so obtožence okoli polnofii v sodne dvorano, kjer so bila okna in luč ovila s r-rnoprozornim prtom. (Dalje priliodnjič.)