NOVO MESTO
St. 4
Leto I
časopis kolektiva industrije motornih vozil
PSŽtev

>%J:r
		r nimfam	Vrni V*
			čak# f::hi
Petnajst let je že minilo, kar smo stare dodge preuredili za prevoz delavcev. Ni bilo preveč udobno, toda bili smo ponosni in zadovoljni.
Prva dva avtobusa je Industrija motornih vozil kupila leta 1962. Odtlej smo vsako leto nakupili nekaj novih avtobusov — tako kot se je večalo število zaposlenih. Danes vozimo na 14 progah 1320 delavcev na delo v dveh oziroma v treh izmenah.
Za prevoz delavcev bomo skrbeli tudi v bodoče. Da bi bila vožnja udobnejša, bomo kupili še štiri avtobuse. Denar zanje smo zagotovili iz sklada za stanovanjsko izgradnjo. (Foto: M. Moškon)
maj
Vsem članom našega kolektiva želimo veselo praznovanje 1. maja, praznika dela!
'•	. '	" ■	■ 1	o	;
»Nujno je tržno in gospodarno obnašanje!«
Jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca je že leta nazaj negativna. Čeprav so gospodarstveniki vsako leto napovedovali, da se bo popravila, se je venomer slabšala. Zato je primer Industrije motornih vozil, ki je v zadnjih letih vsako leto za sto odstotkov povečala svoj izvoz na zahodni trg in uspešno poslovala ter se uveljavljala doma in na tujem, spodbudil kar dve delegaciji, da sta prišli k
nam na obisk. Najprej so prišli Janko Smole, Boris Šnuderl in inž. Tone Tribušon, potem pa še Stane Kavčič, dr. France Hočevar in Jože Borštnar.
Ko so se zvezni sekretar za finance Janko Smole, član zveznega izvršnega sveta Boris Šnuderl, in podpredsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon oglasili v naši tovarni, so po ogledu proizvodnje imeli sestanek s predstavniki podjetja
zadnja leta tako veliko izvaža in ker se je kot izvoznik uveljavil v močni zahodnoevropski konkurenci. Opozoril je, da morajo podjetja dobro skrbeti, da bodo investirala samo toliko, kolikor je zagotovljenega denarja. Po njegovem mnenju so prav nepokrite investicije precejšen krivec za nelikvidnost v gospodarstvu. Posebej je poudaril, da so gospodarske organizacije dolžne bolj skrbeti za Svoja stalna
važala v države Evropske gospodarske skupnosti prikolice, ne da bi zanje plačala carine. Boris Šnuderl je hkrati opozoril, da so ti preferenciali omejeni in da jih bo Evropska gospodarska skupnost spreminjala. To se bo dogajalo še zlasti v tistih primerih, ko se bodo domači proizvajalci čutih ogrožene zaradi premočne jugoslovanske konkurence. Prav iz teh razlogov je tudi podprl pobudo naše tovar-
„Zagotoviti moramo tržno obnašanje vseh,“ trdi Janko Smole, zvezni sekretar za finance (na sredi). Levo je Boris Šnuderl, desno pa inž. Tone Tribušon
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto
—	Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Splichal
-	Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani
ter s predstavniki novomeškega gospodarstva in političnega življenja.
Uvodno besedo je imel podpredsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Tone Tribušon, ki je opisal naše današnje glavne gospodarske probleme in v tem se v naši državi glede gospodarstva še razhajamo. Zvezni sekretar za finance Janko Smole je govoril o stabilizacijskih ukrepih v gospodarstvu ter o njihovem uveljavljanju. Poudaril je, da bodo potrebni ,še novi ukrepi, da bi prisilili vse gospodarske organizacije na resnično tržno in gospodarno obnašanje. Pri tem je posebej opozoril, da se morajo gospodarske organizacije bolj usmeriti na izvoz. Pohvalil je naš kolektiv, ker
obratna sredstva, ter daje zvezni sekretariat za finance že pripravil ustrezne predloge, po katerih banke ne bodo več dajale kratkoročnih kreditov za obratna sredstva tistim delovnim organizacijam, ki ne bodo mogle zagotoviti sorazmernega dela stalnih lastnrh obratnih sredstev.
Član zveznega izvršnega sveta Boris Šnuderl je posebej opozoril na gospodarski sporazum, ki ga je Jugoslavija podpisala z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Jugoslavija je kot nerazvita dežela dobila določene ugodnosti pri izvozu blaga — skozi tako imenovane carinske preferenciale. Tako je Industrija motornih vozil na podlagi tega sporazuma od 1. julija lani iz-
ne, ki gradi v Belgiji tovarno za montažo prikolic.
Žal so se že teden dni po napovedi Borisa Šnuderla uresničile njegove besede in je Evropska gospodarska skupnost začasno ukinila carinske preferenciale za prikolice.
Ob obisku treh pomembnih gostov smo lahko iz njihovih besed razbrali, da sodimo v tisto vrsto gospodarskih organizacij, ki dobro poslujejo in se zavzemajo za sodobno tržno gospodarjenje. Žal pa je tistih, ki jim manj diši tržnost, pa bi se kljub temu radi obdržali na površju, več, zaradi česar je tudi težko uresničiti vse tiste ukrepe, ki naj bi pomagali, da bi se naše gospodarstvo ustalilo.
Odločanje je povezano z odgovornostjo!
Predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič je v spremstvu podpredsednika IS SRS in našega republi&ega poslanca dr. Franceta Hočevaija ter sodnika ustavnega sodišča, narodnega heroja Jožeta Borštnaija v torek, 28. marca, obiskal novomeško občino. Ustavili so se v lesnem kombinatu NOVOLES v Straži, nato še v našem podjetju, imeli pa so tudi razgovor s političnim aktivom. Pred podjetjem je generalni direktor Jurij Levičnik sprejel goste in jih najprej povabil na ogled podjetja, nato pa še na razgovor, ki je tekel več kot eno uro.
Goste so najprej povabili na ogled proizvodnje prikolic. Vodja obrata dipl. inž. Božo Kočevar je predsednika Kavčiča seznanil z razvojem tega oddelka in s posameznimi tipi prikolic. Kot kaže, se je predsednik nekoliko bolj podrobno zanimal za prikolice, saj si je dva tipa še posebej ogledal in dal tudi nekaj svojih pripomb, ki jih je direktor Levičnik z zanj značilnim humoijem po svoje tudi komentiral, tako da je goste spravil v smeh.
Pred obratom proizvodnje avtomobilov je goste sprejel Ivo Šteblaj in jih popeljal skozi proizvodnjo. Tudi v tem oddelku se je tovariš Kavčič zanimal za razne podrobnosti; želel je zvedeti, koliko avtomobilov izdelajo na dan, kakšne so težave s kooperanti, kako je s prodajo, kolikšen je odstotek IMV v proizvodnji osebnih avtomobilov in drugo. Izkoristil je tudi priložnost in se vsedel v novega AUSTINA 1300 ter preizkusil njegove sposobnosti. V tem proizvodnem obratu so se tovariš Kavčič in gostje zadrža'i precej časa; kaže, da jih posebno zanima avtomobilska proizvodnja.
Nato je direktor Levičnik vse goste, med katerimi so bili tudi oblastni in politični delavci iz naše občine, povabil na razgovor, ki so mu prisostvovali tudi vodilni kadri in predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij našega podjetja.
Pred razgovorom je direktor Levičnik goste seznanil s skico razvoja podjetja v prihodnjih letih.
Predsednika izvršnega sveta sta poleg drugega zanimali dve vprašanji: kako je z izvozom, ter kako se uresničuje družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov.
Direktor je omenil, da je IMV sposobna izvoziti za več kot za 15 milijonov ameriških do'aijev prikolic na zahodno tržišče, zlasti odkar imamo urejeno lastno prodajno mrežo, vendar nastajajo težave. Ni urejena kreditna politika, primanjkuje obratnih sredstev, izvozni krediti so časovno prekratki itd. Težave nastajajo v glavnem
zaradi tega, ker je treba prikolice na zahtevnem zahodnem tržišču kreditirati — kreditiranje pa teče od 12 do 48 mesecev. Zato je omenil, da bi morala biti bolj prisotna politika bank, ki bi morale podpreti
tiste, ki ustvarjajo devizna sredstva. Tako pa so podjetja prepuščena sama sebi in svoji iznajdljivosti, to pa ni jamstvo za stabilno gospodarsko poslovanje.
V tej zvezi je tudi omenil, da prihaja do težav tudi zato, ker si nekateri obrati povsem po svoje tolmačijo zadnje ustavne
amandmaje. Pozabljajo pa, daje odločanje v najtesnejši povezavi tudi z odgovornostjo. Odgovornost se zrcali predvsem pri končnem izdelku, saj je ta merilo dela in sposobnosti kolektiva.
Kar zadeva osebne dohodke in samoupravni sporazum, je omenil, da IMV sodi v kovin-sko-predelovalno industrijo, kjer sta še podjetji TAM in TOMOS ter da trenutno ni težav. Osebni dohodki rastejo v skladu s produktivnostjo in rastjo življenjskih stroškov. Lani so bili poprečni osebni dohodki 1290 dinaijev, marca letos pa so porasli že na 1540 din. Od 1. marca dalje je najnižja startna osnova zaposlenih v IMV 1050 din. Tudi delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi je izredno ugodno, saj znaša 50:50 odstotkov.
Na vprašanje tovariša Kavčiča, kako zaposleni gledajo na dohodke v sorodnih podjetjih TAM in TOMOS, je direktor Levičnik odgovoril, da jih v glavnem zaradi tega ne boli glava. Bolj jih zanimajo, kakšni so osebni dohodki delavcev v drugih podjetjih novomeške občine.
Predsednik je večkrat posegel v besedo direktorju in s konkretnimi nasveti skušal razvoz-ljati nekatera vprašanja, ki pa
so, kot kaže, sistemskega značaja.
Tovariš Kavčič je nato govoril o prizadevanjih, da bi stabilizacija prinesla zaželene rezultate. Omenil je, da se večina strinja s stabilizacijskimi ukrepi, vendar, ko pridemo z besed resolucij h konkretnim dejanjem, se že začnejo križati kopja in vsakdo se skuša izvleči kakor ve in zna. Vse kaže, da jih je malo, ki so pripravljeni zategniti pas. Vendar druge rešitve trenutno ni; odločiti se je treba za počasnejši razvoj razširjene reprodukcije in zniževanje standarda. V tej smeri gredo tudi prizadevanja slovenske vlade, ki želi spraviti gospodarska gibanja v okvire gospodarske stabilnosti.
Predsednik Kavčič je bil po zanimivem razgovoru in obisku podjetja izredno razpoložen. Zaprosili smo ga za izjavo o vtisih, ki jih je dobil v našem podjetju. Brez premislekov je odgovoril (imel sem občutek, da je imel odgovor že na jeziku):
„Človek dobi res prijetne občutke, ko si ogleda vaš kolektiv. Izredno sem zadovoljen z vsem, kar sem videl; dovolite mi, da čestitam delovnemu kolektivu za uspehe, ki jih je dosegel. Veselim se z vami, ker podjetje tako lepo uspeva. Samo tako naprej! “
SLAVKO DOKL
Našo tovarno je pred kratkim obiskal tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Stan? Kavčič. Na fotografiji*, inž. Božo Kočevar, Stane Kavčič in Jurij Levičnik. Med Kavčičem in Levičnikom je zadaj dr. France Hočevar
V šoli pri Roverju in Triumphu
Ob proizvodnji popularnih vozU AUSTIN-IMV MINI, AUSTIN-IMV 1300 in AUSTIN-IMV MAXI je naše podjetje prevzelo s L marcem tudi generalno zastopstvo za vozila ROVER in TRIUMPH ter še za nekatera druga iz bogatega programa našega partnerja BLMC.
Zaradi tega so pred nami nove delovne naloge, nova spoznanja in izkušnje. Da bi to vrzel čim hitreje in čim temeljiteje zapolnili, je naša tovarna omogočila instruktažo dveh naših skupin v servisnem šolskem centru Roverja in Tri-umpha v Angliji. Merila za odhod na tečaj smo temeljito preštudirali, tečajnike pa smo izbrali na osnovi strokovnosti in prizadevnosti pri delu ter izpol-, njevanja vseh delovnih dolžnosti. Pri tem smo strogo upoštevali, da gredo na tečaj tisti strokovnjaki, ki bodo največ pripomogli pri uspešnem reševanju problemov na teh vozilih. Na strokovno izpopolnjevanje so odšli servisni referenti prodajno servisnih centrov, najboljši mehaniki servisa v Novem mestu in strokovni kader servisne službe.
Že sprejem direktorja servis-no-šolskega centra ROVER na železniški postaji Birmingham je dovolj zgovorno pokazal, da gre za zelo dobro organizirano in kompaktno celoto. Pri Roverju smo bili 14 dni in med tem časom smo podrobno obravnavali vse tipe vozil Land-rover. Prvi teden smo se seznanili s pogonskim delom vozila — z motorjem. Predavatelji so nam nazorno teoretično in praktično demonstrirali vse zanimivosti in posebnosti na njihovih motorjih. Podrobno smo se seznanili z bencinskim in diesel motorjem, z vsemi operacijami pri demontaži in montaži, kaj pomenijo nekatere oznake na delih motorja in z vsemi tolerancami in meritvami. Da bi teoretično znanje lahko čim bolje uporabili tudi v praksi, je vsaka skupina treh tečajnikov imela svoj pogonski agregat, ki gaje morala po predpisih povsem razstaviti, morebitne nejasnosti takoj razčistiti in nato ponovno sestaviti.
Ob koncu tedna smo preizkusili vozilo range-rover. Pot je bila speljana po razmočenih tleh, z velikimi in globokimi lužami. Šele po uspešno končani vožnji lahko človek ugotovi in presodi, kaj vse zmore to vozilo.
Naslednji teden smo se seznanili z ostalimi deli vozila land-
Naši delavci so bili na tečaju pri Angležih - v servisnem šolskem centru Roverja in Triumpha. Ogledali so si tudi rover 3500 (na fotografiji)
rover: z menjalnikom, reduktorjem, z vsemi različnimi vrstami diferenciala, zavorami, volanom in prednjo premo.
Pri Triumphu smo imeli na razpolago en teden časa, da se seznanimo z njihovimi vozili.
Zato so se predavatelji Triumpha še toliko bolj potrudili, da smo spoznali njihove proizvode v tolikšni meri, da lahko zdaj brez bojazni rešujemo okvare na teh vozilih.
Zdaj, ko smo tečaj uspešno
končali, se za nas pravzaprav delo šele začenja. Dolžni smo, da naše znanje prenesemo na čim več sodelavcev v tovarni in izven nje.
IGNACIJ MERVAR servisni referent
Skromnost je lepa čednost, vendar nam mnogokrat škoduje
Sodobna industrija mora razen za prodajo svojih izdelkov skrbeti tudi za vzdrževanje teh/ izdelkov, za zdravljenje v primeru bolezni. Da bi zadovoljila zakonskim predpisom, predvsem pa, da bi omogočila kupcem nemoteno uporabo vozil iz svojega proizvodnega programa, je Industrija motornih vozil organizirala široko servisno mrežo po vsej državi.
Zdaj imamo v Sloveniji 6 servisov, ki so strokovno dobro usposobljeni za vsa popravila IMV vozil.
Zavedati se moramo, da je treba nenehno delati, da bodo servisi še bolj usposobljeni, treba jim je nuditi še več opreme, več specialnega orodja, več strokovne pomoči. Pri obisku enega od teh servisov sem se spomnil na pismo lastnika vozila, ki mije pisal: „Spoštovani tovariši!
Da bi se vsaj delno oddolžil za vaš trud in vaš nadvse human postopek, sem sklenil napisati to zahvalno pismo. Vem, da s tem nisem storil dovolj, vem, da bi to pismo moral objaviti v
dnevnem časopisju, da bi s tem seznanil širši krog lastnikov vozil vašega proizvodnega programa, pa vendar vzemite mojo zahvalo tako kot je. Nadvse sem zadovoljen z načinom, kako ste reševali moj primer. Tako delo in tak način morata roditi uspeh, morata zadovoljiti najzahtevnejšega kupca oz. lastnika vašega vozila . . .“
Še bi lahko našteval pohvale, ki prihajajo v servisno službo, še bi lahko govoril o takih in podobnih pismih. Naj bo dovolj, da ne bi to izzvenelo kot hvalisanje. Čeprav vemo, da naši servisi uspešno opravljajo svoje delo, pa se zavedamo, daje nujno storiti še ogromno, da bomo tudi mi sami lahko zadovoljni. Servisi, ki se danes še stiskajo v utesnjenih prostorih, so mnogokrat preobremenjeni; mnogokrat s težavami kupujejo rezervne dele, orodje in trpijo zaradi premajhnega števila dobrih mehanikov.
Ugotavljamo, da smo preskromni, da premalo obveščamo javnost o svojih uspehih. Premalo obveščamo javnost o tem, kje imamo vse svoje ser-
vise. Malokje je videti naš znak na cestah in drugih mestih, kjer bi sicer moral biti. Ko gledam reklame drugih tovarn, se mi nehote vsili misel, če le nismo preveč skromni, da se bojimo javnost opozoriti nase. Ko pa stopim v servisno delavnico in vidim, koliko je v delavnici naših vozil, koliko mehanikov se ukvarja z našimi avtomobili, takrat spoznam kako močni smo.
Skrb za kupce naših vozil se nam je obrestovala, vendar nas uspehi ne smejo uspavati. Vedno več je „zasebnih mehanikov", ki jemljejo zaslužek našim pooblaščenim servisom. Zakaj? To je vprašanje, na katerega moramo odgovoriti: zato, ker smo preskromni! Dosti je voznikov, ki iščejo naše servise, pa se zaradi naše skromnosti zatekajo po pomoč k raznim „specialistom", ki bučno reklamirajo sebe in svoje usluge. Nujno se bomo čimprej morah otresti te skromnosti in na razne načine opozarjati, da smo resna tovarna avtomobilov z dobro organizirano mrežo IMV servisov.
DRAGO AHAC
„_____________mm
Čedalje pogosteje nas v vsakdanjem življenju pretrese glas sirene rešilnega avtomobila, ki nam nehote vsiljuje mračno misel: spet je morda v nevarnosti človeško življenje! „Kdo je nesrečnik, s katerim drvi rešilni avtomobil v bolnišnico? “ se sprašujemo. Kaj se je zgodilo? Odgovor je skoraj vedno enak: človeško življenje je ogroženo.
Kaj predstavlja življenje in kaj nam pomeni, občutimo najbolj takrat, ko je prizadet član naše družine, naš sorodnik, prijatelj ali delovni tovariš. Tako kot nas prizadene nesreča, je prizadet tudi nam neznani človek, če mu nesreča iztrga najbližjega. Čustva so enaka, ne glede na barvo kože. Nesreča tudi ne izbira ljudi. Danes jaz, jutri lahko prideš ti pod kolesa avtomobilov, ali pa te prizadene kakšna druga nesreča. Vse to pa vedno prizadene hkrati širši krog ljudi ali družbene skupnosti. V takih primerih je naša državljanska in človeška pomoč pomagati. Ena izmed najplemenitejših in humanih oblik pomoči je tudi darovanje krvi ponesrečenemu človeku.
Morda boš tudi ti že jutri potreboval zdravniško pomoč in transfuzijo (prenos krvi). Dobil boš dragoceno tekočino, ki so jo darovali plemeniti ljudje naše skupnosti. Ogromno je število ponesrečencev, ki sta jim kirurška znanost in podarjena kri vrnili življenje. Zato razmisli o tej plemeniti obliki pomoči sočloveku in se odloči ...
V današnjem hitrem teku življenja so čedalje pogostnejše težke nesreče, ki zahtevajo zapletene kirurške posege in vedno večje količine krvi. Po statističnih podatkih bi moralo biti med zaposlenimi delavci pribl. 20 odst. rednih krvodajalcev. Za našo tovarno v Novem mestu določa letošnji plan krvodajalstva 460 odvzemov krvi. To je visoka številka, katere sedanji krvodajalci v IMV ne bodo mogli izpolniti. Zato vabimo k plemeniti akciji nove krvodajalce.
Transfuzijski oddelek splošne bolnišnice v Novem mestu odvzema kri dvakrat na teden: ob torkih in petkih. Člane našega kolektiva vabimo, da se v večjem številu prijavljajo k tej plemeniti akciji. O večjih odvzemih krvi, ki bodo organizirani posebej za IMV, vas bomo še posebej obvestili prek našega novega glasila.
Hkrati pa vam danes sporočamo tudi imena naših tovarišic
in tovarišev, ki so že v vrstah krvodajalcev. Med njimi imamo ljudi, ki so že presegli možno število odvzemov krvi. Hkrati se vsem krvodajalcem v kolektivu iskreno zahvaljujemo za doslej podarjeno kri!
Podatki o krvodajalcih iz našega kolektiva, ki jih v nadaljevanju naštevamo, so zajeti do 31. 12. 1971. Za leto 1972 bomo o krvodajalcih iz IMV še poročali.
KRI SO
DOSLEJ DAROVALI
Aleksander Zupan: 35-krat (v nadaljevanju bomo pri vsakem krvodajalcu v oklepaju omenili, kolikokrat je doslej daroval kri za sočlo-vckći)
Janez Mislej (24), Karlo Majetič (24), Anton Petje (21), Franc Pav-lenč (20), Jože Brulc (18), Alojz Pavlin (16), Ivan Turk (16), Franc Čečelič (15), Avgust Pavlič (14), Srečko Frideli (14), Slavko Nagelj (14), Anton Podkrižnik (13), Ivan Božič (13), Franc Brulc (13), Franc Andrejčič (13), Martin Safar (12), Franc Brulc (12), Jože Goršin (11), Marija Juršič (11), Anton Miklavčič
(11), Ciril Kukman (10), Jože Smer-ke (10).
Po devetkrat so dodej darovali svojo kri: Anton Petrič, Martin Rukše, Jože Kralj, Florjan Kuple-nik, Pepca Pečnik, Ivan Božič, Jože Kolenc, Franc Zupančič, Alojz Smuk in Alojz Bučar. - Po osemkrat sta že bila med krvodajalci Janez Rudman in Vinko Kapler. -Sedemkrat so do dej darovali kri: Miha Brulc, Edvard Štukelj, Lucijan Rojc, Leopold Rajk, Jože Gorenc, Alojz Drab in Alojz Lenčič. - Po šestkrat so darovali kri: Franc Sta-niša, Rudi Kmet, Martin Bartol, Edi Macele, Franc Udovč, Jože Boltez, Milan Burger, Jože Kastrevc in Kristina Matko.
Petkratni krvodajalci iz IMV so: Janez Jurgalič, Karlina Zupančič, Silvester Tomšič, Albin Luzar, Milan Jenič, Ivan Luzar, Alojz Vrta-čič, Miha Kovačič, Albert Lah, Ivan Šurla, Ivan Kastelic in Terezija Ucman. - Po štirikrat so darovali kri: Milan Vrščaj, Franc Turk, Janez Junc, Jože Gazvoda, Anton Lobe, Peter Šušteršič, Jože Franko, Martin Može, Janez Turk, Stanko Pirman, Janez Smrke, Jože Klobučar, Franc Zupančič, Janez Mrgole, Jože Hrovat in Anton Gazvoda. - Po trikrat so darovali kri naši sodelavci: Franc Rajk, Jože Zagorc, Anton Andrejčič, Rozj Kovačič, Anton Sašek, Jože Božič, Miha Konda, Miha Gregorčič, Jože Luzar, Alojz Starc, Janez Ferlič, Ivan Gazvoda, Ana Lukše, Jože Košrmlj in Slavko Gregorčič.
Dolga je vrsta tovarišev, ki so darovali kri dodej po dvakrat: Stanko Klobučar, Milan Teropšič, Vinko
Bojane, Jože Goršin, Jože Gačnik, Janez Gazvoda, Stanko Humar, Jože Tomšič, Ivan Štrasner, Franc Vraničar, Slavko Pugelj, Alojz Cimer-mančič, Milan Turk, Alojz Lukšič, Jože Rajk, Marija Brulc, Franc Rajk, Janez Hrovat, Damjan Kos, Marjan Pavlin, Franc Jenkole, Antonija Struna, Anton Ponikvar, Ivan Kastelic in Janez Pavlič.
Dolga je tudi vrsta naših delavcev, ki so dodej po enkrat darovali kri za sočloveka. To so: Jože Zupančič, Jože Bregar, Marija Frantar, Sonja Kovačič, Franc Cekuta, Janez Škof,
Branko Maver, Rudolf Rajk, Franc Rukše, Vinko Kiren, Nada Klopčič, Alojz Ogulin, Franc Krevs, Jože Borse, Franc Hočevar, Franc Hribar, Rafko Kranjc, Alojz Žabkar, Alojz Pavlin, Franc Kiren, Franc Turk, Anton Bojane, Janez Jerman, Anton Kastelic, Ana Jerman, Marija Mustar, Rudi Pirnar, Jože Košmrlj, Slavko Levičar, Jože Sive, Mirko Koželj in Franc Klemenčič.
V vrsti naših krvodajalcev je gornjih 151 imen. Še enkrat: prisrčna hvala, drage tovarišice in tovariši! VAŠA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE.
IVAN ŠANTELJ
Da bi izgubili kar najmanj dragocenega časa, so naše delavce proti črnim kozam cepili kar v tovarni. Na Dolenjskem je bilo zaščitno cepljenje končano do torka, v Sloveniji pa niso do 10. aprila odkrili nobenega primera črnih koz
Operativna priprava proizvodnje — sistem GEORGA
Z uvajanjem operativnega planiranja po sistemu Georga si je marsikdo v tovarni predstavljal nekaj drugega kot pa se je pokazalo. Niso bili redki primeri, ko so posamezniki ali celo skupine mislili: „Ne bo nam treba skrbeti za material — imamo Georga; ne bo nam treba skrbeti za organizacijo dela - imamo Georga; ne bomo se ukvarjali s transportom v oddelkih in med njimi — imamo Georga! “
Ko je po dolgotrajnih pripravah in težkih porodnih krčih sistem planiranja v proizvodnji avtomobilov po načinu Georga le pričel delati prve korake, je naletel na , vrsto objektivnih in tudi subjektivnih težav. Dejstvo, da ni popolnoma natančno izdelana vsa konstrukcijska in tudi tehnološka dokumentacija, ne more biti vedno maska, za katero se bomo vsi skrivah.
Gre za točnost izpolnjevanja del po delovni dokumentaciji, za dosledno spoštovanje planiranih rokov, ža povratne informacije v sistemu planiranja v primeru zastojev, okvar ali končanja dela. Gre za dosledno spremljanje materiala z ustrezno dokumentacijo in podobno. Skratka: sistem Georga zahteva točno izpolnjevanje vseh navodil! Tako tistih, ki morajo pravočasno pripraviti načrte, do tistih, ki morajo te načrte operativno pripraviti in tistih, ki morajo načrte izvršiti. Šele takrat, ko bo vsak član kolektiva 1MV pravočasno in v redu izpolnil vsako nalogo, ki jo sistem predvideva, bomo lahko zastavljali vprašanje, ah sistem Georga dela ali ne.
Zavedati pa se moramo, da lahko vpeljemo še tako sodoben sistem in dober sistem, sistem z računalniki itd., toda nobeden ne bo rešil vprašianj proizvodnje, če se ne bomo po navodilih ravnali vsi — od prvega do zadnjega. Mi vsi smo del sistema in če odpove katerikoli od nas, odpove celoten sistem.
V ČEM JE BISTVO SISTEMA GEORGA?
Živimo v času hitrega napredka znanosti in tehnike, ko je trg vedno bolj zasičen z vrsto izdelkov in ko je najbolj pereče vprašanje: kako najhitreje in najceneje proizvajati in s tem dosegati najboljši poslovni uspeh. Problemov, ki se porajajo ob izvrševanju te naloge, ne smemo prepustiti naključju, temveč jih moramo opazovati, spremljati, spoznavati njihove zakonitosti ter na podlagi raziskav in anahz iskati ustrezne rešitve. Da bi v tem uspeli, je potrebno predvidevati, kakšne zmogljivosti so potrebne, te
zmogljivosti kar najbolj mogoče obremeniti itd. Predvideti je potrebno število ljudi, strojev, naprav in materialov, da bi zastavljene naloge lahko čim bolje opravili. To pa pomeni, da je potrebno delo načrtovati in spremljati ter na osnovi podatkov z uporabo znanstvenih metod iskati najbolj ugodne razporeditve dela tako glede časa kot prostora.
Te naloge rešujejo običajno operativne priprave proizvodnje, vendar ne izključno same: naloga zadeva vse službe v podjetju. Zavedati se moramo, daje namen vseh funkcij v podjetju narediti tak izdelek, ki ga je možno ugodno prodati.
Naloge operativne proizvodnje so torej:
—	uskladiti informacije posameznih služb, ki so potrebne za nemoten potek dela v proizvodnji,
-	pripraviti potrebna materialna sredstva,
—	nadzorovati potek dela in
-	delo ob koncu zaključiti.
Take naloge operativne priprave proizvodnje delijo po navadi v tri skupine: planiranje in spremljanje proizvodnje, planiranje materiala ter izdelava in lansiranje delovne dokumentacije.
Planiranje proizvodnje je predvidevanje, kako naj bi bilo delo opravljeno. Pri tem je potrebno predvideti čas začetka in čas konca tega dela. Razdeliti je treba posamezne faze dela
v okvir odmerjenega časa, določiti potrebne zmogljivosti in določiti potrebne materiale in orodja. Vse to mora biti zastavljeno tako, da bi bilo delo opravljeno s čim manjšimi stroški.
Poznamo naslednje vrste takih načrtov:
—	perspektivne plane za obdobje pet do deset let;
—	osnovne plane, ki so letni ali četrtletni načrti in predstavljajo sorazmerno dolgo obdobje, zato ne morejo biti povsem natančni zaradi dogodkov, ki jih ni mogoče predvideti;
—	operativne plane — to so običajno mesečni načrti v okviru osnovnih planov in morajo biti popolnoma točni, postavljeni pravočasno. Zaradi tega jih ne moremo spreminjati;
—	terminske ali fine plane, ki obsegajo načrtovanje dela za nekaj dni (po Georgi 5 dni), obsegajo dela za vsako delovno mesto posebej. Zato moremo kljub najmanjšim in vsakodnevnim spremembam v proizvodnem procesu (kot so lom orodja, okvara strojev, odsotnost delavca itd.) pravočasno opraviti naloge, sprejete v operativnem planu.
NAJVAŽNEJŠE:
DELO SE MORA
ODVIJATI NORMALNO!
Osnovni namen vseh planov je predvideti vse potrebno, da bi delo potekalo normalno! Vsem nam mora biti jasno, da vsako, še tako dobro in točno planiranje, izgubi smisel, če ne upoštevamo zastavljenih načrtov!
Vsak plan je torej za vse, ki sodelujejo pri izvršitvi tega dela,
prvi in osnovni zakon, po katerem se morajo ravnati. Ni naša naloga pri vsakem planu, ko ga dobimo v roke, „študirati11 čimbolj verjetno opravičilo, če delo ne bo opravljeno, temveč si moramo prizadevati: plan brez izgovorov doseči. Kaj je naloga drugih za dosego takega plana, ni naša stvar; glede tega naj vsak pometa pred svojim pragom!
Planiranje 'materiala je predvidevanje potrebnega materiala: dobiti ga moramo pravočasno, v zadostnih količinah, v zadovoljivi kvaliteti in s čim nižjimi stroški.
V zvezi s tem so potrebne študije in analize, ki govorijo o ekonomičnih zalogah. Proizvodnje brez zalog materiala ne more biti, dejstvo pa je, da so sredstva, vložena v zaloge, vendarle vezana in jih ni mogoče obračati. Prav zato moramo skrbeti, da so zaloge ekonomične. Da bi to lahko zagotovili, moramo poleg proizvodnih materialnih normativov vedeti še, koliko je treba naročiti in kdaj je potrebno kaj naročiti.
Izdelava in lansiranje delovne dokumentacije zajema vsa dela, ki so potrebna, da lahko delo dokončno opravimo, delo odredimo, nadzorujemo kvaliteto izdelkov, nadzorujemo roke izdelave, ugotavljamo stroške izdelave in delo zaključimo.
Pri tem postopku se zahteva čim manj dokumentov, da se vanje vpisuje čim manj podatkov, da pa so dokumenti vendarle jasni in vsem razumljivi. Kroženje dokumentov je jasno določeno; točno je tudi določeno, kdo mora vpisovati v dokumente in kaj mora vpisovati; vpisujemo samo točne podatke in skrbimo, da se dokumenti ne izgubljajo.
S tem, da razpošljemo pripravljeno delovno dokumentacijo po oddelkih, ki jo morajo dobiti, dajemo delo za proizvodnjo. Ko se za dokumentacijo pripravi še potreben material, orodje in priprave, se delo odredi. Delo odreja na zahtevo operativne priprave proizvodnje vodstvo proizvodnje. Dolžnost operativne priprave je tudi v tem, da nadzoruje, če se delo opravlja v predvidenih rokih. Če to ne teče kot bi moralo, je treba obvestiti vodstvo proizvodnje. Ko se zavedamo, da je operativna priprava proizvodnje postavljena zato, da delo načrtuje, ga pripravlja, zbi-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Operativna priprava proizvodnje — sistem GEORGA
(Nadaljevanje s 6. strani)
ra o njem podatke, je torej razumljivo, da ona tudi določa vrstni red del, njihov razpored in začetek.
S temi podatki ustreže vodstvu proizvodnje ter mu pomaga pri izvrševanju določenih nalog. Ko je to delo opravljeno, mora operativna priprava priskrbeti, da kontrola kvalitete preveri kakovost izdelkov. Ločiti mora dobro od slabega in delo zaključiti. Te podatke nato posredujejo računovodstvu.
KAJ POMENI BESEDICA „GEORGA11?
Da vse opisane naloge operativne priprave proizvodnje in drugih oddelkov lahko uresničimo, je potrebno vpeljati nek sistem, ki točno določa, kaj kdo sme in kaj mora narediti. Tako je za delo operativne priprave proizvodnje v IMV med mnogimi sistemi izbran sistem Georga, kar pomeni kratico za „Geselschaft-Organisations-Auf-gaben“ in ne ime „izumitelja" oziroma lastnika tega sistema, kot mnogi mislijo. Po tem sistemu torej v naši operativni pripravi proizvodnje v proizvodnji avtomobilov obdelujemo naslednja področja:
—	materialna dispozicija,
—	grobo in fino planiranje,
—	izdelava in lansiranje delovne dokumentacije.
Ta področja so nam predlagali uvajalci sistema in so nam jih tudi pomagali opremiti z vsem, kar je za nemoteno delo potrebno. Za celovitost delovanja operativne priprave proizvodnje pa je potrebno urediti še naslednja področja: spremljanje delovne dokumentacije s konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo — tok materiala s skladiščenjem in notranjim transportom - poslovanje z orodji in pripravami — način poslovanja v primeru večjih zastojev.
Iz navedenega je razvidno, da je celotno operativno planiranje proizvodnje delno že podvrženo delu po sistemu, drugi del pa bo potrebno prav tako točno določiti in zanj predpisati potrebna navodila kot za prvega.
Tako predvideva sistem Georga dela po področjih:
Materialna dispozicija predstavlja kartoteko vseh osnovnih materialov, domačih polizdelkov in kupljenih polizdelkov.
Podobno kot klasične skladiščne kartoteke, vendar z dodatkom, da vsaka materialna kartica vsebuje razen podatkov za identifikacijo in za vpis prejemov in izdaj še podatke o minimalnih zalogah (določeno računsko na podlagi podatkov vseh odgovornih služb) ter na-ročilno kartico, s katero naročamo materiale, ko zaloga doseže minimalno količino. To pomeni, da materialov in polizdelkov ne naročamo več samo na podlagi letnih planov, ampak izključno na podlagi operativnih (mesečnih) plansko realiziranih potreb. Četrtletni ali letni plan materiala, ki so doslej služili kot naročilo materiala, dobijo s tem samo informativno obliko. Naročanje materiala z naročilno kartico pa pomeni zmanjšanje zalog in s tem tudi najbolj ugodno vezanje obratnih sredstev.
Grobo planiranje na podlagi četrtletnih planov predaje in mesečnih operativnih planov predstavlja obremenjevanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti in njihovo izkoriščenost. To se izračuna z linearno in vertikalno metodo mrežnega planiranja ter grafičnega prikazovanja na vidento ploščah. Fino planiranje predstavlja odrejanje začetnih in končnih rokov v okviru grobega plana za vsako delovno mesto posebej.
Razpisovanje delovne dokumentacije je razpisovanje kompletne delovne dokumentacije k delovnemu nalogu, razmnoževanje in evidenca o tem, prav tako način lansiranja te dokumentacije v delo.
Za opisana tri področja obstajajo navodila, po katerih se moramo ravnati, medtem ko moramo ostala področja še urediti. Ni redek pojav, da ne moremo opraviti določenega dela, ker ni v proizvodnji ustrezne konstrukcijske dokumentacije, ali pa je potreben material založen v skladišču zaradi neurejene evidence, da je delo lansirano, orodje ali priprava pa pokvarjena in podobno.
Iz vsega tega je razvidno, da se delo operativne priprave proizvodnje mora odvijati po določenem sistemu. Sam sistem z nekaj ljudmi, ki ga vodijo, ne bo nosil proizvodnje! Mi vsi smo del sistema in od pravilnega dela posameznika je odvisno delo celokupnega sistema.
KAJ HOČE „IVAN GROZNE PRI NAS?
Uvajalci sistema Georga so se jasno zavedali vseh težav, ki jih bodo imeli pri vpeljavi le-tega v podjetju. Ker je prej marsikdo delal kot se je njemu zdelo najbolj prav, imenujejo novi sistem „sistem Ivana Groznega". Prehod 'dela iz takih posameznih „sistemčičev" na organiziran sistem zahteva od vseh mnogo tmda in volje, predvsem pa zavest, da moramo delati tako, kot sistem zahteva. Le s sistemskim delom se lahko pogovarjamo o industrijsko organizira-
nem podjetju, kjer je delitev dela izvršena tako, da mora in sme vsakdo opravljati le tisti posel, ki mu je odrejen in na način, ki je predpisan s tehnologijo ter v rokih, ki so predvideni v sistemu.
Kakršnokoli odstopanje posameznikov od izvajanja sistemsko določenih nalog v posameznem primem daje sicer videz nepomembnosti, v sklopu celovite naloge pa ima lahko hude posledice in veliko škodo za ves kolektiv.
Sistem Georga torej ni popoln; sistem smo vsi, ki dobimo popolnost le s sistemom!
IVO ŠTEBLAJ
Bodimo uspešnejši!
Komaj poltretji mesec je minil, odkar je bilo izvoljeno novo mladinsko vodstvo in že lahko govorimo o nekaterih prvih uspehih.
Na sejah predsedstva, ki smo jih imeli v tem času, prizadevno delamo. Sestavih smo načrt dela za vse leto, organizirali izlet v Planico, ustanovili športne sekcije, popisah smo mlade proizvajalce v podjetju, izdali smo anketno listo in organizirah predavanja iz programa „Akci-je-16".
Predavanje je bilo 11. marca v prostorih nove jedilnice. Naslov predavanja je bil „Vloga in mesto ZM kot družbeno-poli-tične organizacije" v delovni organizaciji. Kljub temu, da je bilo na predavanju le 42 mladink in mladincev, menim, daje bilo uspešno za organizacijo, kakršna je naša, ki je bila kar 3 leta brez konference in večjih akcij. Poslušalci so se vključevali v razpravo in spraševali, kar jih je zanimalo. Predavanje smo sklenili z dogovorom, da bo naslednje predavanje v aprilu, da bomo objavili datum in naslov predavanja na oglasnih deskah in da bodo tisti, ki so bili prvič navzoči, zdaj povabili še druge, da bo udeležba večja.
Res je, da smo naredili znaten korak naprej, hkrati pa je prav tako res, da se še vedno
srečujemo z različnimi vprašanji. Izmensko delo, pa tudi delo nekaterih proizvodnih obratov v prostih sobotah, nam ne omogočajo organizacije predavanj in večjih množičnih sestankov, ki bi verjetno veliko bolj vplivali na zanimanje tistih, ki se zdaj nočejo vključiti v naše vrste. Res si sicer prizadevamo z obvestili na oglasnih deskah, pa tudi v KURIRJU pišemo o našem delu, vendar še vedno ni takega odziva, kot ga od tako velikega števila pričakujemo.
Upam, da vsi mladi berete naš časopis, zato preberite tudi vrstice, ki so namenjene vam! Vključite se v naše delo, saj potrebujete razen fizičnega dela tudi razvedrilo, rekreacijo, šport, pa tudi osnove iz političnega in gospodarskega znanja. Če boste vsi z nami, bo naša organizacija prav gotovo dosegla še večje uspehe.
Približuje se mesec mladosti, zato smo že začeli s pripravami na proslavo, ki jo bomo organizirah 20. in 21. maja v počastitev rojstnega dneva tovariša Tita. Želimo in upamo, da nam boste vsi pomagali, da bomo s skupnimi močmi pripravili dobro srečanje z mladimi iz Kopra, Maribora in Novega mesta in da bomo s tem dokazali pomen mladih v naši družbi.
VIDA KERIN
	
tip motorja: 15 V; prostornina motoija: 1489 ccm; moč motorja DIN: 40; dolžina vozila: 4316 mm; širina vozila: 1890 mm; višina vozila: 2110 mm; najnižja točka od tal: 255 mm; teža vozila: 1486 kg; razmak osi: 2400 mm; razpon prednjih koles: 1335 mm; razpon zadnjih koles: 1400 mm.
tip motorja: 16 EB; prostornina motorja: 1622 ccm; moč motorja: DIN 56; dolžina vozila 4316 mm; širina vozila: 1750 mm; višina vozila: 1950 mm; najnižja točka od tal: 255 mm; teža vozila: 1310 kg; razmak osi: 2400 mm: razpon prednjih koles:	1335 mm; razpon zadnjih koles:
1400 mm.
tip motorja: 15 V; prostornina motorja: 1489 ccm; moč motorja DIN: 40; dolžina vozila: 4316 mm; širina vozila: 1890 mm; višina vozila: 1950 mm; najnižja točka od tal: 255 mm; teža vozila: 1350 kg; razmak osi: 2400 in 800 mm; razpon prednjih koles: 1335 mm; razpon zadnjih koles: 1400 mm.
tip motorja: 15 V; prostornina motorja: 1489 ccm; moč motorja DIN: 40; dolžina vozila: 4370 mm; širina vozila: 1890 mm; višina vozila: 1950 mm; najnižja točka od tal: 255 mm; teža vozila: 1280 kg; razmak osi: 2400 mm; razpon prednjih koles: 1335 mm; razpon zadnjih koles: 1400 mm.	'	J

nm
1	P®*®*
■\ J	h
lij	f '4
tip motorja: 16 EB; prostornina motorja: 1622 ccm; dolžina vozila: 4316 mm; širina vozila: 1890 mm; višina vozila: 1950 mm; najnižja točka od tal: 255 mm; teža vozila: 1210 kg; razmak osi: 2400 mm; razpon prednjih koles: 1335 mm; razpon zadnjih koles: 1400 mm. Pri vseh šestih vozilih je število cilindrov: 4.
	
H1	II	Kij,' n
tip motorja: 16 EB; prostornina motorja: 1622 ccm; moč motorja DIN: 56; dolžina vozila: 5220 mm; širina vozila: 1890 mm; višina vozila: 255 mm; najnižja točka od tal: 255 mm; teža vozila: 1300 kg; razmak osi: 2400 mm; razpon zadnjih koles: 1400 mm.
Prodajno servisni center IM V IMiš
Imamo ga na lepem in preglednem delu mesta, v pritličju kolosalne novogradnje, imenovane „Češalj" na Trgu JNA št. 18. - Ves spodnji del te sedem-etažne stanovanjske stavbe so lokali raznih trgovskih hiš in proizvajalnih organizacij. Med njimi zavzema osrednje mesto poslovni prostor „Prodajno servisnega centra“ našega podjetja.
Stavba je toliko odmaknjena od široke magistralne ulice, da ima vsak frešec ali avtomobilist zelo dober pregled nad celotno stavbo in okolico, lokali posameznih firm pa se vsak posebej predstavljajo in vabijo ter ponujajo svoje blago.
Naš lokal deluje še posebej reprezentančno in resno, saj je njegov stekleni fasadni del dolg kar 35 metrov! Tlorisna površina lokala znaša 250 kvadratnih metrov, dejanska uporabna kvadratura pa je celo za 110 kvadratnih metrov večja, ker so pisarne in del skladišča za lažje rezervne dele v drugi etaži.
Prodajno servisni center IMV Niš ima zares vse pogoje za uspešno poslovanje, vendar pa se bo moral celoten kader še močno potruditi, da bo predvsem odvrgel ostanke nediscipline, ki je trajala še vse do pred kratkim. Konec bo moralo biti tudi nesolidnega poslovanja in odnosov do potrošnikov naših izdelkov ali interesentov zanje. Kolektiv v Nišu bo moral dokazati, da mu lahko zaupamo tako odgovorno nalogo, kot je zastopanje interesov tovarne na tako pomembnem območju.
Česa se morajo zavedati vsi zaposleni v Nišu? V niški lokal smo vložili znatna finančna sredstva! To je naš regionalni center, ki napaja z našimi izdelki ne le veliko območje južne Srbije, temveč mora biti tudi sposoben, da enakovredno spoštuje in komercialno-tehnično obdeluje je še področje SAO Kosmeta iz SR Makedonije. Tu namreč še nimamo svojih postojank, ki bi bile podobne prodajno servisnim centrom ali vsaj poslovalnicam IMV.
Priznati pa moramo, da se uspehi niškega centra že vidijo, saj so rezultati glede prodaje vozil iz meseca v mesec boljši. — Tudi prodajalna rezervnih delov je čedalje bolj založena z različnimi rezervnimi deli in z dodatno opremo za vse izdelke našega podjetja. Še bolj pa bo morala prisluhniti načelom sodobnega planiranja in ob zmanjšanju vrednosti zaloge povečati izbiro rezervnih delov; tako bo
dosegla veliko večjo stopnjo pripravljenosti za oskrbo kupcev s slehernim rezervnim delom.
Mreža pogodbenih servisov IMV je tu v poprečju številčno in strokovno najmanj razvita in sposobna, če jo primeijamo s servisi nobmočju drugih prodajno servisnih centrov. Profesionalen odnos servisnega referenta — inženirja do problematike in realna spodbuda za vključevanje naše tehnično-servisne pomoči servisom in kadrom v njih, lahko že v zelo kratkem času povsem spremenita našo, doslej žal negativno oceno o opravljenem delu. Ne moremo opravičiti škode, ko na celotnem območju Kosmeta nimamo nobenega pogodbenega servisa! Tudi celotno območje
prodajno servisnega centra Niš je navezano žal le na dva servisa v Nišu. Območje do Skopja je nato docela prazno, šele tu pa se spet srečamo s servisom, katerega status, miselnost in finančna sposobnost ne dosegajo potreb naših strank in naše servisne Dolitike.
Improvizirano delo zelo oddaljenega servisa v Bitoli nam samo potrjuje, da na območju Makedonije vse prelahko izpuščamo iz rok tržišče, ki bi zanesljivo odkupilo pribl. 5. odst. končnih izdelkov našega proizvodnega programa.
Opisane pomanjkljivosti vodstvo Prodajno servisnega centra IMV v Nišu pozna; zaveda se, da lahko le z enotnostjo kadra ter z vztrajnim in organiziranim delom tako stanje v kratkem iz-
boljša. Naša tovarna je svoj delež že prispevala; zdaj ostane le še centru v Nišu naloga, da odigra vlogo skrbnega gospodarja.
ANTON ŠEPEC
UNIŠ
Predstavniki sarajevskega UNISA in nemške tovarne VVV so se sporazumeli o skupni gradnji obrata za sestavljanje avtomobilov in izdelavo avtomobilskih delov. Za obrat v Vogoščah pri Sarajevu bo dal UNIŠ 51 odst. denarja, VW pa 49. V enakem razmerju bodo delili tudi dobiček.
Delo servisnega referenta v prodajno servisnem centru
V prvi števili KURIRJA smo s člankom „Prodajno servisna organizacija" opisali delo in razvoj naših poslovalnic. Tokrat želimo prikazati delo servisnega referenta v „Prodajno servisnem centru
IMV .
V Jugoslaviji imamo 41 pogodbenih servisov, ki skrbijo za vzdrževanje in servisiranje naših izdelkov, ko ti zapustijo tovarniške trakove in jih prevzamejo kupci. Nenapisana resnica je, da se dobro mnenje o posameznem vozilu izoblikuje prav v servisu, ko doživlja različne kvalitetne in ekspeditivne storitve. Da bi to dosegli, pa je treba seveda z vsakim, tudi z najbolj oddaljenim servisom, čim tesneje sodelovati. Pri tem delu uspevamo s pomočjo servisnih referentov iz prodajno servisnih centrov IMV. Servisni referenti s tehnič-
no predizobrazbo so specializirani v šolskem centru pri Servisni službi IMV, ali pa v servisni šoli našega angleškega partnerja BLMC, da bi bili sposobni priskočiti na pomoč servisu tudi v obliki servisno-tehničnih nasvetov pri reševanju zahtevnejših problemov ali nesporazumov.
Servisni referenti dvakrat na mesec obiščejo vse servise IMV na svojem delovnem območju in rešujejo tekoča vprašanja in reklamacijske postopke. Tako imajo točen pregled nad delom, uspešnostjo in poslovnostjo sle-
hernega servisa IMV. Razen rednih obiskov servisov organizirajo tudi pomembna popravila na terenu in posredujejo, če pride do nesoglasij med strankami in servisi, za kar bi bilo sicer treba intervenirati iz tovarne. Enkrat na mesec poročajo na skupnem sestanku o svojem delu in uspehih servisni službi; ob tej priložnosti oddajo v obračun tudi odobrene reklamacijske postopke. Servisni referenti evidentirajo tudi ponavljajoče se defekte na vozilih v eksploataciji, ki niso predmet reklamacij.
Servisni referenti pa bodo morali svojo dejavnost in vpliv pri servisih še povečati. Bolj morajo spremljati, kako servisi zaračunavajo svoje storitve, kako kvalitetno opravljajo svoje delo. Vplivati morajo na to, da bodo vozila kar čimkrajši čas v servisih. Posebno natančni pa morajo biti servisni referenti IMV pri kontroli, kako so servisi založeni z rezervnimi deli. Nemalokrat se namreč dogaja, da zaradi napačnega planiranja ali nabavljanja servis nima določenega rezervnega dela, potrošnik pa se zato upravičeno razburja. Vse to škoduje našemu ugledu — hkrati pa se police v centralnem skladišču rezervnih delov IMV v Novem mestu šibijo pod težo prav teh delov.
STANE SLAPNIČAR, servisni inštruktor in inšpektor
1 Pred pultom drobne prodaje rezervnih delov je vedno gneča
Delo na skladiščnem prostoru pri železniškem nakladališču
Večino stanovanjskih prikolic odpošljemo po železnici. Nalaganje na železniške vagone na postaji v Novem mestu
Prikolice morajo biti na vagonih zanesljivo pritrjene
Pritrjevanje kolesnih podpornikov na vagonu
Delavec pri pritrjevanju prikolic na železniške vagone
S prikolicami naložene vagone pred odhodom pregleda železniški uslužbenec, carinik, predstavnik špediterja in naš uslužbenec
Dve s prikolicami naloženi železniški kompoziciji čakata na znak prometnika in odhod na potovanje v skandinavske države
(FOTO: MIRKO VESEL)
Pred delavskim praznikom
Kakšen je sploh bil prvi prvi maj.
Krvav in ubog, v boju rojen. V današnji prestolnici gangsterjev, v Chicagu, so t. maja 1886 počile puške ameriške policije, šest stavkajočih so streli pokosili, 50 je bilo ranjenih. V sodnem procesu so, da bi prestrašili druge, še pet stavkajočih ljudi obsodili na smrt, trojico pa na
Kako bom praznovala prvi maj?
MARIJA PUDJA, uslužbenka obrata IMV Črnomelj: ,.Proste dni za prvomajske praznike sem v mislih že razdelila. Praznični dan bomo doma počastili s priboljškom v hrani, morda bomo šli v trtje na izlet, medtem ko o daljših potovanjih ne razmišljam. Preveč stanejo. En dan bom gotovo porabila zato, da bom staršem v Obrhu pri Dragatušu pomagala delati na njivah. Ker sem gospodinja in mati dveh otrok, bom proste dni kaj lahko porabila tudi za delo doma, saj mi časa za gospodinjske opravke vedno zmanjkuje."
dosmrtno ječo. Toda tri leta pozneje je prvi kongres Druge internacionale ta dan proglasil za mednarodni delavski praznik.
Kmalu bo od tega zgodovinskega datuma preteklo že sto let: ponekod je pr-
Vesela
družba
EDO KLEMENČIČ, elek-trovarilec iz Prilip: „Kam za prvi maj? “ Če bo lepo vreme, jo bom mahnil na Šentvid. Tam bo gotovo zbrana vesela družba kot vsako leto. Doma bom ostal le, če bo vreme prekrižalo načrte prvomajskim izletnikom."
vomajsko praznovanje prešlo v navado, postalo tradicija, veselo doživetje.
Z otrokom
ZVONKO ŠUMLAJ, strojni tehnik in izmeno-vodja iz Dobove: ,»Praznike bom preživel doma. Oba z ženo se voziva v službo, zato sva najbolj zadovoljna, če prebijeva proste dni z otrokom. Pa tudi najbolj poceni je tako praznovanje."
prijeten občutek, drugje se še vedno krvavo borijo za to staro praiiico: praznovati svoj prvi maj, svoj praznik dela.
Kaj je danes ostalo od tistega prvega prvega maja? Ža nekatere ne dosti več
»Jaz bom v zidanici«
MARTIN VEMDIŠMANje najstarejši delavec v obratu IMV Semič, obenem pa tudi vodja. Možak je šegav, o svojem prvem maju pa je takole povedal: „Ta dan nikdar ne delam. Prav gotovo bom praznoval delavski praznik v svoji zidanici v Gorenjcih. Navada je že, da me obiščejo prijatelji iz Črnomlja in Novega mesta, pa se ob jedači in pijači poveselimo. Tudi pojemo glasno, da se sliši v dolino. Če bo slučajno dež, ne bomo ob zabavo, kajti snidemo se, četudi preklje padajo."
kot številka, kot prvi dan meseca maja. Mar nismo ljudje postali že tako brezbrižni in brezčutni in samo pogledamo na koledar in preštejemo rdeče natisnjene številke, ki oznanjajo proste dni? Pri nas chica-ške žrtve gotovo niso bile zaman: imamo zasluženo l plačilo in nekajdnevni praznik za nekdanji krvavi : boj in za danes dobro opravljeno delo.
Kljub temu ne moremo in ne smemo brezbrižno praz-
novati. še vedno velja stavek, naj se proletarci vseh dežel združijo. Zato ne smemo brezbrižno gledati proletarcev-soborcev drugje, v drugih državah, kjer se še vedno bojujejo za svobodno praznovanje prvega maja. Prav v tem našem svobodnem praznovanju praznika dela je naš ponos in prav v tem moramo iskati tudi našo bodočnost.
Prvi maj kot nagrada pravzaprav ne pride v poštev. Preveč najrazličnejšega dela še imamo, da bi smel že zdaj ta naš prvi maj postati zgolj navada.
Smisla za borbo, za uresničitev idej praznika dela nam ni treba iskati: takrat, ko so v Chicagu padale žrtve, so delavci svoje zahteve sporočali kratko in jedrnato s tremi osmicami.
Zahtevali so osem ur de-
Praznik
doma
LOJZE SLAK, elektro-varilec, doma iz Dečnih sel: „Najbrž bom praznoval kar doma pri družini. Dokler sem bil sam, sem več hodil okoli. Zdaj smo štirje in se teže odpravimo od doma. Najmlajši sin je star komaj leto in pol in ga je težko vzeti na izlet. Pa tudi posebnih želja nimamo. Oddih je najlepši in najcenejši v družinskem krogu."
Šla bom k stricu
MAJDA IVANČIČ, delavka iz Novega mesta: „Proste dni bom izkoristila za obisk strica v Mokronogu. Res, da bo treba kaj pomagati, vendar se bom vseeno odpočila, če ne bo dežja, se bom odpravila v goro v Lakenc, tam bo pa že bolj prijetno. Težko že čakam na praznike, saj sem že kar potrebna spremembe. Prepričana sem, da mi bo ostalo še nekaj časa, da bom posedela pred televi-zoijem, saj drugače tako ni veliko časa.“
Morda se bom kopal
BOGDAN MALI, delavec iz Novega mesta: „Če se bo kaj segrelo, bom pobasal šotor in grem na Kolpo taborit. Ker pa okrog 1. maja ni kaj prida vreme, računam tudi na drugo možnost, da odrinem v planine. Čeprav sem bil lani pri vojakih, sem prvomajske praznike prijetno preživel, bil sem namreč doma. Prepričan sem, da se bom tudi letos imel prijetno/'
la, osem ur počitka in osem ur, posvečenih kulturni dejavnosti. Prav v borbi za uresničitev teh treh osmič je gotovo dovolj idej in dovolj bogate vsebine za naše delo. Le z akcijo vseh ljudi, vseh samoupravljavcev naše družbe, ki se tako hitro spreminja, bomo lahko uresničili tudi željo maršala Tita, ki je že neštetokrat poudaril, da je de-
Stara
tradicija
STANISLAV KRŽAN, vajenec iz Brežic: „Odločil sem se, da bom šel s prijatelji na Šentvid, kjer se Bre-žičani za praznik dela zbirajo že iz predvojnih časov. V naravi je praznovanje najlepše. Pekli bomo čevapčiče in jih zalili z dobro kapljico. Upam, da nas vreme ne bo prikrajšalo za prvomajsko veselje."
lovni človek osnovno gibalo napredka v družbi, ki je že na zgodovinskem zasedanju AVNOJ poudaril, da bo delovni človek rezal pogačo, za katero je plug, setev in žetev pripravil sam in da bo delovni človek moral občutiti, da je tudi naša današnja najnovejša ustava njegova ustava, da je to ustava vseh nas, ker prav na nas tudi temelji naša socialistična skupnost.
še vedno nam ostaja borba, da bomo delovni ljudje resnično razpolagali s presežkom dela in tako uresničili najpomembnejši pogoj pri osvobajanju človeka.
K bratu na morje
JANKO DRNIKOVIČ, delavec iz Sromelj: .Namenil sem se na obisk k bratu v Dalmacijo. V Splitu služi vojake. Pričakoval me bo, sva se že dogovorila, da bom izkoristil za potovanje proste dneve prvomajskih praznikov. Najbrž me bo spremljal kolega. Tako bo pot prijetnejša."
Za tak prvi maj glasujejo vsi, takih praznikov dela se bo gotovo veselil v proletarsko-socialistični državi vsak. Za take prve maje pa bo treba delati še bolje in še več, če hočemo
■'
N
$
*
*
*
I
S
*
N
\
*
S
S
S
s
s
■
Za rezervne dele
V letu 1970 je zaradi razširjenega proizvodnega programa in povečane proizvodnje dostavnih in osebnih
avtomobilov ter prikolic močno naraslo povpraševanje po rezervnih delih. Zato je bilo potrebno povečati zaloge: prostor, v katerem smo
imeti čvrsto in bogato Slovenijo v čvrsti in bogati Jugoslaviji.
Šele takrat, ko bomo vse to uresničili, bomo lahko tudi govorili o sreči vseh delovnih ljudi.
Čoln, Krka
in ribe
FRANC ŠINKOVEC, iz-menovodja iz Novega mesta: „Lanski 1. maj sem preživel na Krki. Ker sem prišel do novega čolna, bom letos spet šel ribe lovit, seveda če bo vreme primemo. Računam, da se mi bo spet obesila na blestivko zajetna ščuka. Kakšen dan jo bom mahnil tudi v vinograd pri Ha-rinji vasi, kjer imam tudi zidanico. Če bo deževalo, se bom odpočil pred televizijskim ekranom, če bo seveda program kaj prida."
imeli centralno skladišče in prodajo na drobno, je postal pretesen.
Delovni pogoji v skladišču so bili zelo težki, pa tudi stranke se negodovale zaradi nesodobne postrežbe. Za centralno skladišče je bil nujno potreben nov dodatni prostor. Ta prostorje bil dodeljen prodaji rezervnih delov konec leta 1970, toda brez ustrezne opreme. Zaradi časovne stiske ter visokih izdatkov za nakup sodobne opreme smo se poslužili enostavne rešitve. Za centralno skladišče smo v lastni režiji izdelali in postavili police, s katerimi je skladišče še danes opremljeno.
Za drobno prodajo rezervnih delov smo razširili zmogljivosti v dotedanjih skupnih prostorih.
FRANC ŠMID vodja prodaje , rez. delov
Iz avtomobilske industrije Jugoslavije
Revija AVTO ocenjuje KOMBI
V 8. številki jugoslovanske avtomobilistične revije Avto je bil 5. aprila letos test našega vozila IM V 1600 super B — turist. Na 6 straneh so z barvnimi fotografijami, z meritvami, tehničnimi podatki in rezultati ocenili videz, prostornost, upravljanje, vidljivost, hitrost, pospeške, porabo goriva, lego na cesti, udobje, motor, zavore
in opremo tega našega avtomobila. Najbolj so hvalili prostornost, hitrosti, pospeške, lego na cesti ter motor. Končna ocena je bila, da na zunaj ni lep, daje požrešen pri porabi goriva, da je njegova oprema razmeroma Spartanska, zato pa je izjemno prostoren, hiter, z odličnimi pospeški, nadpoprečno lego na cesti ter s trpežnim motorjem.
Ugotovili so, da doseže motor največjo moč že pri 4700 vrtljajih v minuti, končne hitrosti pa so v posameznih prestavah razmeroma visoke. Testniki so največjo hitrost zmerili na 115,5 km na uro, tedaj je avto imel 450 vrtljajev.
Mariborsko
poslovanje
Lani je tovarna avtomobilov in motorjev v Mariboru vložila 62 milijonov dinarjev v osnovna in 80 milijonov v obratna sredstva. V tovarni so naredili 7.221 avtomobilov, 21 več kot je bilo v načrtu. Izpolnili so tudi proizvodni načrt rezervnih delov, pod planom pa je ostala proizvodnja motorjev, delov za kooperacijo in druge usluge, ki pa predstavljajo manjši del skupne proizvodnje tega podjetja. Skupaj so načrtovali, da bodo naredili za 1,12 milijarde dinarjev različnih izdelkov, naredili pa so za 1,16 ali 3 odstotke nad planom. Podjetje je imelo 1.461 milijonov dinarjev skupnega dohodka in 136 milijonov dinarjev skladov. Preko svoje prodajne mreže je TAM uresničil 60 odstotkov prodaje glede na skupno realizacijo podjetja.
Mešana
družba
Sredi marca so v Parizu podpisali pogodbo o skupnem vlaganju denaija za razširitev proizvodnje in ustanovili mešano družbo TOMO S-ISKR A-CITROEN. Mimo teh treh partnerjev nastopa tudi mednarodna kor-.poracija za investicije v Jugoslaviji. Koprski TOMOS in ISKRA iz Nove Gorice bosta vložila 51 odst. začetnega kapitala, CITROEN pa 49 odstotkov. Začetni kapital bo znašal okroglo 200 milijonov dinarjev. V Novi Gorici bodo zgradili tovarno za spačke, amije in citroene GS, v obratih v Senožečah, Buzetu in Kopru pa bodo izdelovali avtomobilske dele za Citroen ove tovarne v Franciji. Leta 1975 naj bi proizvodnja avtomobilov znašala 18.000 vozil, vrednost izvoza pa mora biti najmanj 18 milijonov dolarjev.
Jugoslo-
vanska
avtomobili-
stika
Lani smo v Jugoslaviji naredili za 37 odstotkov več osebnih avtomobilov kot predlanskim. Skupna proizvodnja je znašala 113.217 avtomobilov, čista nacionalna proizvodnja pa 62.167 avtomobilov. Uvoz se je močno zmanjšal, ker smo lani uvozili 43.000 avtomobilov, predlanskim pa še 61.000. Letos pričakujemo, trdijo jugoslovanski strokovnjaki, nadaljnjo normalizacijo položaja na trgu potniških avtomobilov. Domača industrija bo svoj položaj še učvrstila.
Zaradi številnih težav (predvsem s kooperanti) ter zaradi vprašanj glede kreditiranja prodaje se je proizvodnja kamionov lani slabše obnesla. Mesečno poprečje 1.100 kamionov ne zagotavlja, da bi uresničili ambiciozne srednjeročne načrte proizvodnje v Jugoslaviji.
Beograjski avtomobilski salon
Zaradi tega, ker so se mnogi bali, da bo letošnji beograjski salon avtomobilov prestavljen ali celo odpovedan zaradi pojava črnih koz, je uprava beograjskega sejma pri štabu za borbo proti karantenskim boleznim pri mestnem sekretariatu za zdravstvo in socialno politiko mesta Beograda dobila naslednje obvestilo:
odpoved salona avtomobilov in podobnih gospodarskih in drugih manifestacij ne bi bila opravičena, ker je sedanji epidemiološki položaj v Beogradu pod kontrolo zdravstvene službe, zaščitne akcije za cepljenje prebivalcev pa so bile hitre in uspešne.
S tako široko zastavljeno akcijo je epidemija črnih koz zaustavljena in že v začetku aprila ni bojazni za črne koze v Beogradu.
Giede na to je uprava beograjskega sejma potrdila, da bo letošnji XI. mednarodni salon avtomobilov od 15. do 23. aprila.
O tem, kako se je jugoslovanskemu trgu na tem največjem domačem avtomobilskem sejmu predstavila naša tovarna, bomo podrobneje poročali v naslednji števili Kuriija.
Pogled na karosemico v novomeški tovarni
POROČILA IZ IMV SVETOVNE PRODAJNO-SLRV1SNE ORGANIZ U UL
Bo ADRIA letos v Holandiji prehitela vse?
Vsi vedo vsaj nekaj zanimivosti o mali evropski deželi rož, predvsem tulipanov — o Holandiji. Toda Holandija je znana tudi po industrijskih izdelkih, na primer po električnih izdelkih (matična tovarna Philipps v Holandiji), ladjedelništvu itd. Za nas, proizvajalce prikolic, je najbolj zanimivo to, da ima Holandija tudi sama zelo močno industrijo vseh vrst prikolic. Njihova industrija se želi predvsem uveljaviti na domačem trgu.
Prikolice ADRIA se pojavljajo na holandskem trgu že od leta 1967. Prodajati smo jih začeli preko samostojnega trgovca Caravan Import Dick Wissink, ki je vse do leta 1970 posloval pod svojim imenom. V tem času je prodal:
1967. leta - 107 prikolic, 1968. leta 666 prikolic, 1969. leta 1354 prikolic in 1970. leta — 1244 prikolic.
Ko smo ugotovili, da ta organizacija ne daje popolne zanesljivosti za večjo prodajo prikolic zaradi premajhnega števila trgovcev in preslabe reklame, smo lastniku prodajne organizacije dovolili, da je ime firme spremenil v IMV-ADRIA CARAVAN, Nederland N. V... . Pod tem imenom je kot samostojni trgovec posloval vse do decembra 1971, ko smo se sporazumeli z lastnikom, da firmo prevzame in odkupi Industrija motornih vozil ter sprejme pod svojo popolno kontrolo.
Od julija lani pa do danes smo uspeli prodati kar 2.000 prikolic. Če primerjamo podatke, lahko brez težav ugotovimo, da smo s prodajo dokazali, daje bila odločitev o osnovanju lastne prodajne organizacije ADRIA v Holandiji popolnoma upravičena.
Odločujoče je; da so delavci firme IMV ADRIA CARAVAN
NEDERLAND N. V. predstavniki matične tovarne v Novem mestu in da prodajajo po načrtni prodajni politiki, ki jo narekuje centralna prodajna služba in interesi kolektiva v Novem mestu. Vodstvo te firme je v zelo kratkem času povečalo obseg novih prodajnih mest, ki s svojimi prodajnimi področji zasedajo vso Holandijo.
Važen prodajni in reklamni argument je, da je v kraju sedeža firme, to je v mestu Keste-ren, zelo dobro organizirana servisna delavnica za kontrolo prikolic pred prodajo kupcem in za popravilo vseh vrst defektov na prikolicah. Tako odpravimo vse pomanjkljivosti naše proizvodnje in transportne poškodbe in s tem uspevamo zagotoviti, da kupci dobe brezhibne prikolice.
Tako je ADRIA dobila visoko mesto v borbi s konkurenčnimi domačimi in tujimi
proizvajalci. Zadnje statistike kažejo trdo borbo največjega domačega proizvajalca prikolic „KIP“ z ADRIO za prvo mesto po številu prodanih prikolic. To je velikanski uspeh za naše izdelke, še posebej, ker je tržišče v Holandiji oddaljeno od naše tovarne več kot 1.000 km in moramo plačevati visoke prevozne stroške.
Zato mora kolektiv IMV narediti vse, da čimprej usposobimo montažno tovarno v Belgiji.
S tem bomo zmanjšali prevozne stroške prikolic, ki jih bomo izvažali v delih montažni tovarni v Belgijo. Zagotovili si bomo enakovrednejšo konkurenčno tekmo in boljšo prodajo. Morda bo to omogočilo, da bo ADRIA prihodnje leto po številu prodanih prikolic v Holandiji na prvem mestu.
STANISLAV BLATNIK, vodja zunanjetrgovinskega sektoija
državah^Tudi *v H olandij^ j ih mdfkup ujejo °	n°V°meŠki KaPitelJ- Sicer Pa M*« srečate take prikolice po vseh zahodnoevropskih
V razvojnem programu Industrije motornih vozil ima pomembno mesto in vlogo tudi naša servisna delavnica.
Od nas v programu razvoja ni veliko napisanega, toda z nalogami, ki so nam naložene, igramo pomembno vlogo v tem velikem kolektivu. To so:
na prvem mestu je popravljanje napak na proizvodih v garancijski dobi in prevzemanje drugih nalog, ki bi ovirale redno delo proizvodnje.
— Servisiranje in tekoča popravila vozil.
-	Vzgoja kadrov za potrebe proizvodnje in servisne službe se začne s šolanjem vajencev, konča pa z izpopolnjevanjem kadrov za zahtevnejše naloge.
-	Remont. motorjev in
menjalnikov ter nasploh vozil IM V.
Te naloge izpolnjujemo v servisni delavnici v Novem mestu in s terenskimi servisnimi ekipami v pogodbenih servisih ali pri kupcih.
Naloge so naštete v obratnem zaporedju, kot jih je imela servisna delavnica pred leti, ko smo skrbeli predvsem za generalna popravila vozil z nalogo, da ustvarimo čimveč dohodka in smo predstavljali vidno mesto v celotnem dohodku IMV. Takrat smo vab ih vse stranke na popravila v Novo mesto, kar je bilo razumljivo za tedanji položaj, toda hkrati je škodilo prodaji IMV izdelkov, ker kupec raje kupi vozilo, za katerega ima servis v bližini. Zato je razumljiva odločitev centralnega delavskega sveta, da se prodajno
servisna mreža na terenu razširi in temu ustrezno specializira servis IMV v Novem mestu.
Prostori nekdanjega Agro-servisa so bili dolgo časa edini delovni prostori, kjer je komaj polovica delavcev delala pod streho, drugi pa na prostem, na blatnem dvorišču v snegu in dežju, mrazu in vročini.
Postopoma smo izboljševali delovne pogoje. Lani je servisna delavnica veliko pridobila: novo orodje, naprave, dvigalke zavozila in sklope ter nazadnje montažno stavbo za pranje, mazanje in popravilo laka. To je velika pridobitev za bolj urejeno in zdravo delovno atmosfero v servisni delavnici in za boljše rezultate pri delu.
Vodja servisne delavnice: ANTON CEFARIN
Novomeška servisna delavnica