E>opisi. Iz Ptujji- Govoril aem pred aekterimi tedai z aekim gospodora iz Bavarskega, kteri je tukaj potoval. Hodil je po večih krajih spodaega Stajarja ia ai vse aa taako ogledoval. Ko se aekaj časa pogovarjava, me vpraša, ali staaujejo a Mariborskem okrogu Nemci ali Sloveaci. Od kod tako sodi, ga vprašara, ia odgovori rai, ker sem povaodi aaael napiae ob cestah aa srejaskih tablab samo aemške. Razložim mu to zastavico ia povem, da je to storilo le okrajao uradaištvo brez ozira aa aarod, kteri je tam celo alovenski. To je veadar krivica mi odgovori ia me praša aadalje, ali ao ljadske šole sloveaske, all se pisari varadaijah vdomačem jeziku, kterega aarod zastopi. Žalostao mu razložiai naše ljadske šole, naše uradaije. V šolah namreč yse bolj po aeaiščiai diši, več ur na teden se morajo vbogi otroci mučiti z aemško ,,Sprachlehreu, večkrat stoji v tedaem šolskem redu ndeutsch lesea", kakor pa sloveaako. Uradaiki skoro vsi nemško pišejo, ao celo, kteri besede aloveaake ne zaajo. Ako bi prišel človek v aradaijo ia bi tirjal, naj 8e rau sloveaako piše, ker le to oa razumi, zareači uradaik aad ajim, da airomak trepeče, kakor šiba na vodi. Nekoliko me debelo aa to pogleda bavarski gospod in reče: To je žalostao za slovenski narod. Tako je tedaj ravnopravaost v vaši Avstriji, tako se spoštujejo pravice uaroda. Vse to pa še, kakor sem bral, hvalijo čaaaiki." (Hitro aem vedel, ktere časaike gospod bere.) ,,To ai aamo žalostao", govori dalje gospod ,,ampak celo krivica se godi, akosejegov materai jezik tako zaaemarja, ako povaodi sliši o postavah, ktere mu zagotovijo, da ima oa ravao tiste pravice, kakor vsi drugi aarodi v državi, kakor Nemci, Magjari itd. o kterih se zdaj toliko govori. Velika je gotovo potrpežljivost Sloveacev, da še svoje otroke v take šole pošiljajo, v kterib se v ptujem jezika uči! kako je prava omika potem aiogoča! Kaj bi le Duaajčaai rekli, ako bi se v ajihovib. Ijadskih šolah začelo slovaasko predaašati ia učiti. Omilujeai pa tudi gospode uradaike, kteri se štejejo med omikaae, ačeae državljaae, pa ae pozaajo, da to ai aaravao ljudera v tajem jeziku pisati, kterega ae razumijo, po takera bi se tadi labko v Avstriji, kitajsko pisalo, bi ravao tisto bilo. Omilajem pa tudi tiste, kteri so postavo dali, ker imajo tako malo veljave pri podložaih aradaikih, do celo postav ae spolaujejo, ampak celo drugače ravaajo. Pri aas aa Bavarskem bi je kmalu naačili. To je žalostao za vlado ia aarode, to ni ravaopravnost, ampak aadvlada jedaega aaroda aacl drugiai". Tako je sodil pošteai Nemec. Zapomaite si to vsi odpadaiki, vsi aemškatarji! Iz Ribnicc. Že častiti dopisaik od sv. Jakoba v slov. goricah je aekoliko aazaaail v nSlov. Gospodarja" stv. 14. t. 1. kako je aiaraberški okrajni urad občiaaai JaaževvrhArlica, sv. Aatoa ia av. Priaiož aa sloveaako vlogo za sloveaske dopise ia postave odgovoril. Naj takaj aekohko več iz te odloke poveia. Okrajai arad pravi: ,,da še ai dovoljeao, da bi Slorani v sloveaskem jezika vloge aapravljali ia vladi predložiti smeli, da je ravnopravaost sicer v uradu, šoli ia crkvi postavao izrečena; pa še veadar ai določeao v kteri jezikovi obliki se saiejo vloge ia odloke dajati, ali hrovaški — krajaski — ali jagosloveaski; jezik za aplošno pisaaje ai dosti izobražen, ia se v aradu ia šoli ae raore prizaati". Kako potrebao je tadi aradaikom aloveaake časaike čitari, se vidi iz te odloke, ko bi bil le povrhoam aaše sloveaske časnike bral pisatelj te odloke, gotovo bi vedel, da imarao vsi Sloveaci le ediao ea sloveaski jezik. Nameato da bi aam aa prošajo sloveaske postave poslal, 8e pa aa8laaja aa druge občiae, ki za aemške postave proaijo. Radi bi pa veadar vedeli ali se res za celo sloveasko štirsko ae tiskajo sloveaske postave? če se? kako ae bi raogle dobiti? Glede aa to, kako uradaiki z aašimi aaj svetejšimi pravicami ravaajo; so aas pač zlo razveaelile odločbe v slo veaskeai taboru v Ljatoaieru. Podal seai se s vrliai doaiorodceai Jaaez Ozvaldom aa prvi sloveaski tabor vLjatomer, ia aaoreai tukaj očitno 8poznati, da se takega aavdašeaja za aašo stvar poprej aisva nadjala. Zatoraj slava vsem doaiorodcem! Upam, da se borao skoraj aa drageai sloveaskem taboru spet aošli! L. D. Viašekov. Iz Beča. Slavao c. k. miaisterstva kmetijstva je osaovalo a aiiaisterstvom aka podak umaega kmetovaaja i poljedeljstva za učitelje v Beču, ter odločilo šest tedaov i poklicalo 200 učiteljev iz kroaovia ceaarstva. 15. avgusta o 12. uri se saidejo ačitelji v krasai i velikaaski dvoraai kmetijske družbe spodaoavstrijaaske. 0 Jl stopi slavaa gospoda miaister grof Potocki, Dr. Herbsf, opat Helfersdorfer v dvoraao. Prvi pozdravi opat Helfersdorfer zbraae ačitelje s krepkim govorom pravega keršaaskega crkveaega duha ter poziva: Človek dela, Bog pa je, ki da svoj blagoslov. Potera razloži miaister grof Potocki aamea šesttedaega učiteljskega podaka, miaiater dr. Herbst razloži kako ravao šole zastraa amaega kaietovaaja z aaj boljšiai vspehom aapredovati, zamorejo. Dr. Loreac kmetijakega ministerstva tajaik nazaaai red podaka i imeaaje slavae učitelje, koji bodo voditelji. Zahvalo za oeaovaaje podaka učiteljev izgovori v imeau vsih aasočih ravaatelj mariborskega učiteljskega pripravništva. Za ajim ae zahvali prav krepko neki tirolski učitelj. — Učitelji so razdeljeai v tri razrede. V prvem so učitelji kiaetijstva, učiteljskih pripravaištev i učitelji realk; v drugeai so glavaih šol ačitelji; v tretjem učitelji deželaib* trivialaib šol. Predaašajo se razai oddelki kmetijatva, aaravoslovje, kemija vsak dea od 8.—12. ure, popoldaa so pogovori o predaašaaih razaih predmetib i učitelji obiskajejo razae posestviae, kjer praktičao vidijo umao kmetovaaje. Iz lavaatiaske škofije so po visokem škofijstva pozvaai k temu poduku: Jaaežič ravaatelj učiteljakega priprav- aištva, Irgolič učitelj predmestae mariborke šo!e, Tribaik učitelj Sevaiški i Jamšek učitelj mozirski. Političai ogled. Iz štajarakega deželaega zbora. 22. t. m. ae je odprl štaj. dež. zbor s tim, da je ob 10. uri bila alovesaa maša, ktero je bral dr. Karlmaa Hieber, opat admoaski v viteški sobaai. Škola aista bila aasoča, ker še birmata. Ob Ł11 uri je g. deželai glavar grof Gleiapah, ko predsedaik atopil aa avoje mesto ia si je aaprosil gg. poslaaca dr. Grafa ia Feyrera za perovodji. V svojeai precej dolgem govoru je posebao povdarjal aove poatave, ki so zvezaae z deželao postavodajo, dalje postavo o gaaaatvu (šubu). Omeail je izdelovaBJeRudolfove železaice aa Štajarskeai ki je aekoliko že tako daleko aapravljeaa, da se bode odprla še to jesea. Glede aa rudarsko držarno poaestvo v Eiseaercu, ki se bode prodalo, je deželai glavar rekel, da se ae boji toliko, kakor aekteri, ki aiislijo da bo bovo društvo (čalo se je, da je botelo aeko aagleško druatvo Eiseaerc kupiti) aapravilo aevarao aamotržje v deželi ; po Bjegovih aiisli bi aiogla založaa glavaica tega draštva (kakib. 20 miljonov gld.) deželi marsikaj pomagati, veče aamotržje tadi Bi mogoče, kakor je bilo dozdaBJe. Nevaraost za deželo bi le bila, če bi ae po prodaji gozdje izrekali; tema pa se v pogoju lahkovokora pride. Govoril je tudi o delavaosti deželaega odbora ia posebao omeail bovo delavaico, raširjeai vrt pri splošai bolaišaici, kmetijsko šolo v Krotteadorfu pri Gradcu, popravo aorišaice, olepšaaje deželne hiše. — K sledajerau je klical alavo cesarju, kar so storili tadi poslaaci. C. kr. namestnik baroB Meczery pozdravi deželae poslaabe ia pravi, da mora deželai zbor s časom dobro gospodariti, ker bo ae zborovalo le kratek čas. Vlada bode avoje dolžaosti deželi aasproti Ba taako ia vestao spolaovala. Po tem izroči vladiae predloge: osaovo postave, po kteri aaj Beha političao dozvoljeaje k zakoau; osaovo postave v zadevah volilaega prava, o premembah sreajske postave po deželi ia mestih Gradca, Maribora ia Celju, o okrajaib cestab, realaib šolab, o aebaaju kuratorije na Johaaeuaiu ia o šolskim aadzorništva. Deželai glavar aapove prihodajo sejo aa poaedeljek 24. t. m. ia aazaaai 9 toček, ki dojdejo aa daevai red, potem koača sejo. 2. 8 e j a 24. t. m. Naj prej se prečita zapisaik prve seje. Deželai glavar ozaaai, da je dr. Schloffer predložil, naj se odpošlje zabvalaica do cesarja za državao O8aovao ia verae poatave ia da je 33 poslaacev že ta predlog podpisalo. Predlog se odkaže opravao-redaemu izdelovaaja. Na daevai red dojde aaj prej predlog g. poal. Pfeiffera zastraa prodaje Eiseaerca ia odstraajeaja §. 41 deželaega reda. Prvi predlog je g. Pfeiffer aazaj vzel, drugega je veadar zagovarjal — predlog se veadar celo ai podpiral. G. Stremeyer je za tim v imeau deželaega odbora sporočeval o 6 aovih volitvib, ktereje odbor vae kakor veljavae priporočal. — Ker se je veadar pri volitvi g. dr. Heschela ia dr. Scbaiidta, maogo aapak storilo predložl G. Schreiaer aaj se te dve volitvi poaebaemu odboru od pet člaaov izročite, ki ju aaj pretrese ia pri pribodnji aeji o ajiaia sporočuje. Predlog se prime. G. Streraeyer po tem sporoča o dr. Domikuševi volitvi ia aavede več vzrokov, zastraa kterih jo je odbor za neveljavao pripozaal. Tudi ta volitev se izroči oaemu istemu odboru, kakor prvi dve. Volila sta ae po tira dr. Baier ia dr. Nekermaa za perovodji. — Za poverjevavce zo izvoljeai dr. Baltl. g. Attems, dr. Mihel, Paaer. V odbor, ki ima prošaje pregledati ia o ajib eporočevati so voljeai gg. Fraak, Neupauer, Waaisch, Hescbel ia Coarad. — V odbor, ki ima pregledati volitve ao došli gg. Schreiaer, Altmaa, Schloffer, Vošajak, Fraak. V fiaaačBi odbor so voljeai gg. Altaiaa, Baier, Graf, Feyrer, Kaiserfeld, Tuaaer, Lipold, Lohfliager, Sehlogel, Schloffer, Scbreiaer, Syz. V odbor, ki ima vravaaaje stvari, ki se tičejo odveze zemljišč 80 voljeai: gg Coarad, Kribaber, Paaer, Neapauer ia Baltl. — V odbor za pregledovaaje račaaa deželaega odbora so dosli: gg. Razlag, Mulley, taaaer, Auersperg, Feyrer, Nekermaa, PlaBkeasteiaer, fc>yz, Schreiaer. — V odbor, ki ima uravaavo stvari, ki 8e tičejo okrajaega zastopaištva ia sreaj so voljeni: gg. Baier, Heschel, Frank, Kaiserfeld, Scholz, Lamberg. Pairhuber, Rak, Rechbauer, Seidl, Waai8ch, Lipold in Braudstetter. Koaec seje | aa 2, prihodnja seja je v četrtek. Na daevem reda so deželai predlogi in sporočila deželaega odbora. V Česki deželni zbor 80 22. t. m. narodni poslaaci poslali protest, kterega jih je podpisalo 81 ia aiso došli v zbor. Veliki deželai maršal kajez Aaersperg je bil aa koaca svojega govora tako ziaotea, da je rekel nŽivio cesar Jožef prvi!" V Ljubljaaakem deželaem zbora je Warzbab aagovoril poslaace v aemakem jezika, deželai poglavar Conrad pa v aemškem ia sloveaskem. V Brau 22. t. m. federalisti ia škofi aiso došli v deželai zbor, ia se je zatoraj zbor moral odpuatiti za ta daa Vpolakem deželaeai zbora je 22. t. ra. poslaaec Zyblikiewicz predložil, da ae aaj z aova pregleda ustava ia ta predlog je aarodai odbor sprijel. Sniolka pa je predložil, naj se laaski sklep, da se aaj pošljejo poalaaciv državai zbor, zdaj zavrže, ia aaj ae državai poslaaci svojega poslaastva odpovejo. Ta predlog se veadar ai podpiral, ia aa to se je poslaaec Krzeczuaowiecz taki poslanstva odpovedal. Vlasbruka 8ov deželaeai zbora predlogi liberalae straake padli. Iz Hrvaške se piše, da se aarodaa straaka z uaioalsti ne bo aiogla pogoditi.