tihaja v Cetovcu — Erscheinungscrt Ktagenfurt Posamein! !zvod l.!0 ši!.. mesečna naročnina 5 šHingov P. b. b. SnH Štev. 3t(t$68)}( Pripravljenost jugoslovanskih narodov, da branijo svobodo in mirno življenje V zadnjem ča:u je bito v tisku zastediti vrsto poroči! o ustaški teroristični skupini, ki se je preko Avstrije vtihotapita v Jugostavijo, kjer so jo potem iikvidirati ob podpori prebivaistva. Ob tej priiožnosti so razni tisti objavtjati tudi povsem tendenciozne vesti ter vedeti povedati ie o najraztičnejiih „uspetih akcijah", ki da jih je skupina izvedta v so-zednji državi, Jugostovanske obtasti so v zvezi s pojavom in tikvida-cijo te skupine objavite uradno obvestito, iz katerega povzemamo na-stednje podrobnosti. v spopadu s teroristi. ,Žrtve, ki so padle za obrambo svobode in neodvisnosti naše države in mirnega življenja delovnih ljudi, nas spodbujajo, naj si še bolj prizadevamo pri uresničevanje zamisli splošnega ljudskega odpora in naj stalno Pri diverzantski skupini je šlo za 19 teroristov, katere jedro so tvoriti znani ustaški teroristi in zločinci, ki so zaradi raznih kazenskih de- bedimo nad bratstvom in enotnost-nijo svobodo in mirno življenje na- j. naših narodov in drugimi prido- ših narodov. Ob koncu je v sporočilu govora o pripadnikih milice, vojske in [jud- janj pred časom pobegnili iz Jugo- ske obrambe, ki so zgubili življenje slavije. V skupini je bilo tudi nekaj oseb, ki so jih v novejšem času pritegnile znane ustaške organizacije; bili so to plačanci in izdajalci, ki so jih organizirala vodstva usta-ško-terorističnih organizacij in nekateri krogi, ki stoje za njimi. Skupina 19 dobro oboroženih teroristov se je v Jugoslavijo vtihotapila ob koncu junija, in sicer preko Avstrije. Svojo dejavnost je skupina začela na področju republike Bosna in Hercegovina, kjer je prišlo do prvega spopada, v katerem je zgubilo življenje 13 pripadnikov milice, vojske in teritorialne obrambe. Takrat so tolpo razpršili in se je nekaj članov skušalo skriti na Hr-vatskem; prav kmalu pa so jih ob aktivni pomoči prebivalstva odkrili 'n jih likvidirali. V sporočilu je rečeno, da je bila skupina že 48 ur po prihodu v Jugoslavijo razbita na manjše skupinice ter prisiljena, da opusti načrt, s katerim so jo poslali iz inozemstva. V tej zvezi je vsekakor značilno, da so nekateri listi v Avstriji vedeli točno poročati, kakšne .akcije" da so teroristi že izvedli, medtem ko je bilo v Jugoslaviji sporočeno, da je bila skupina razbita prej, preden je sploh mogla začeti z izvajanjem predvidenih diverzantskih akcij. Da so skupino lahko tako hitro izsledili in likvidirali, gre zasluga predvsem tamkajšnjemu prebivalstvu, ki je povsod aktivno sodelovalo. Teroristi so na vsem ozemtju, tudi v najbolj odročnih vaseh, v katere so prišli, naleteli na obsodbo ljudstva. Ljudje jim niso bili pripravljeni izkazati niti najmanjše Pomoči ati jim dati hrane, vode ali kakršnekoli informacije, temveč jih te preganjalo. To je diverzante popolnoma demoraliziralo. Na vsem Ozemlju, kjer so se skušali izogniti Organom javne varnosti in pripadnikom ljudske obrambe, so bili izpostavljeni stalnemu preganjanju, Odporu in sovraštvu ljudstva. Posebej je v sporočilu o izsleditvi in uničenju teroristične skupine poudarjeno, da se je teroristom Postavilo po robu prebivalstvo vseh narodnosti in vseh starosti. ,Rodoljubna zavest ljudstva je prišla popolnoma do izraza. Tudi tokrat je Organizirano in oboroženo ljudstvo najbolje odgovorilo diverzantom in ^sem tistim, ki so jih poslali iz tujine v Jugoslavijo, da bi se tukaj ukvarjali z zločinsko dejavnostjo. Celovita akcija je pokazala, kako neomejena je pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov, da bra- Graja veiesi! ZARADt OBOROŽEVALNE DtRKE Na razoroittveni konferenci v Ženevi sta biti obe vetiki siti — Amerika in Sovjetska zveza — znova „deteini" o-sfre graje. Tokrat sta bita posebno kritična predstavnika Švedske in Jugostavije, ki sta obe vetiki siti grajata zaradi njune odtočnosti, da nadatju-jeta oboroževatno dirko. Predstavnika omenjenih držav sta poudarita, da sporazumi med vetikima sitoma, sktenjeni v Moskvi, ne napovedujejo nikakršne namere obeh vetikih sit, da bt sprožiti pogajanja o prepovedi vseh jedrskih poskusov. Zavzeta sta se za sktenitev na-datjnjih sporazumov, tako o ustavitvi kvatitativnega razvoja ofenzivnega orožja ter o prepovedi podzemetjskih jedrskih poskusov. bitvami naše revolucije. Padle žrtve naših tovarišev v boju proti mednarodnemu banditizmu, prežetemu z najnizkotnejšimi in najbolj surovimi strastmi fašistične ideologije, ponovno opozarjajo napredno svetovno javnost, naj se zavzame za boj proti temu." Zanimive podrobnosti v zvezi s to skupino so objavili tudi posamezni jugoslovanski listi. Tako je beograjski list .Večerne novosti" poročal, da so teroristi prišli v Jugoslavijo preko Avstrije, in sicer v bližini Dravograda ali pri Gornji Radgoni. Oblečeni so bili v zelene uniforme ter imeti pokrivala, kot jih uporabljajo avstralske oborožene sile (znano je, da v Avstraliji zelo aktivno delujejo razne ustaško-teroristične organizacije). Na cesti proti Varaždinu so ustavili neki to Mir in sodeiovanje STA NEDEUtVA tN VELJAVNA ZA VSE V gAwMe?7! GeorgetowMK se pr;7?oJ?;j; ieJen zdce/<% ^OM/ereMC% wH?rsčrou w Jr;;g;7? preJstgfTM&ov več &ot 60 MeKvrsčen/T? Jrž%c ;z vse/3 Je/ov sveSg. AtŽMŽsfrs^r sesf%Me^ Me%vrščfH;ž? (?o v č%s%, &o je pr;š/o Jo precej spremenjenega :'n razmeroma ngoJnejšega ??;fd?MrodMfg% o-zračja fer obstajajo zato rea/nejše možnost;', Ja se poiščejo rešitve tnJ; za naj^o/j nevra/gtčna poJročja vojn ;'n ^r;'z na sveta. 7a razvoj potrjnje tnj; vse širšo Kpora^o nače/ tvornega ?n;'roijMj?Meg% sožitja, to je načei, za baterij? ave/javijanje v meJnaroJniA oJnosii? se neavrščene Jržave zavzemajo že oJ vsega začetka. Neavrščene Jržave so pozJraviie sporazamevanje in izZm/jše-vanje oJnosov mej ve/i^imi siiami, saj to oJpravZja možnosti za spore mej njimi samimi in je zato veZiZ: prispevek ^ ohranitvi mira. Narati pa poaJarjajo, Ja je zanesZjiv mir in trajno meJnaroJno soJeZovanje mogoče Joseči samo, če Z?oJo v tem „oJpiranja in spo-razMwet?dMjM" soJeZovaZe vse Jržave, če Z*oJo pozitivne težnje te nove smeri zajeZe vsa območja sveta. 5 tem žeZijo neavrščeni opozoriti, Ja niti mir niti soJeZovanje ne moreta Znti JeZjiva niti raz-Zična za posamezna območja, ampaZt enotna in spZošna. Torej je pričakovati, Ja se ko Jo neavrščene Jržave na svojem sestanka izrekZe proti poskasa, Ja se okrani sejanje stanje neenakopravnih? oJnosov, naJvZaJe, koZoniaZizma in rasne Jiskriminacijc ter veJno večje pogZaZ?Zjanje prepaJa meJ razvitimi in nerazvitimi. Smrt dveh ugtednih pohtikov V zadnjih dneh se je končalo življenje dveh osebnosii, ki sta zavzemali vidne položaje v polihčnem življenju Avstrije. Kratko pred dopolnitvijo 74. leta starosti je umrl bivši zvezni kancler dr. Alfons Gorbach. V politično življenje je stopit že pred zadnjo vornjak, s katerim so se potem pe- vojno, in sicer doma na Štajerskem, Prav tako v starosti 73 let je umrl tudi znani marksistični publicist in nekdaj vodilni ideolog avstrijske komunistične partije Ernst Fischer. Politično se je začel udejstvovati v socialistični stranki, pozneje pa je prestopil v komunistično partijo, kjer je imel visok položaj. Med zad- Ijali skozi Hrvaško, po Dalmaciji do Mostarja in Jablanice ter mimo Prozorja v Bugojno. Na hribu Ra-duza v bližini Grahanice so se zbrali v majhni kapelici, kjer so krvno prisegli po starem ustaškem običaju. Pozneje je prišlo do spo- njo vojno je deloval v moskovski kjer je bil vodja takratne domovin- centrali Kominterne. Takoj po o- ske fronte. Med drugo svetovno svoboditvi Avstrije je bil nekaj ča-vojno je bil interniran v koncentra- sa prosvetni minister, potem pa več cijskem taborišču Dachau, po vojni pa se je udejstvoval na vodilnih položajih v UVP. Skozi četrt stoletja je pripadal parlamentu, kjer je več let zavzemat tudi položaj pada s pripadniki milice, vojske in tretjega predsednika. V letih 1961 ljudske obrambe, med katerim je bila teroristična skupina razpršena. Večino teroristov so likvidirali že pri prvih spopadih, zadnje člane do 1964 je bil zvezni kancler, leta 1965 pa je kot kandidat OVP nastopil na volitvah zveznega prezi-denta. Dr. Gorbach je veljal za skupine pa so nekoliko pozneje predstavnika sporazumevanja izsledili na Hrvatskem in jih prav tako uničili. sodelovanja med obema velikima strankama. let komunistični poslanec v parlamentu. Ob kominformovskem .napadu* na Jugostavijo je prispeval literarno obsodbo .velike izdaje", v poznejših letih pa je tudi sam prišel v .spor" s tako imenovano moskovsko linijo. Zaradi njegove ostre obsodbe sovjetske intervencije na Češkoslovaškem je bit leta 1968 izključen iz KPA in je v zadnjih letih svojega življenja veljal za zagovornika demokratizacije v komunističnem gibanju. VES SVET OBSOJA ZLOCtNE V EVDOKHNl Če bo Amerika še naprej bombardirala jezove v Severnem Vietnamu, bo prebivalstvu te težko preizkušene dežele grozila strašna katastrofa: zaradi poplav in lakote bo ogroženo življenje 15 milijonov ljudi. S tem resnim opozorilom se je obrnila na svetovno javnost stockholmska konferenca o Vietnamu, ki je deležna odkrite podpore švedske vlade in ki je brez kakršnegakoli dvoma zavrnila trditev Washingtona, da v Severnem Vietnamu ne bombardirajo civilnih objektov. Ne nazadnje tudi po zaslugi omenjene konference je svetovna javnost zvedela za strašne zločine, ki se jih poslužujejo ameriški vojaki v Vietnamu, da bi ^kaznovali" tamkajšnje ljudstvo in zatrli njegov boj za osvoboditev domovine. Ker pa je mednarodna javnost zaradi teh zločinov vedno bolj ogorčena, raste živčnost ameriških voditeljev, ki zgubljajo še zadnji ostanek razsodnosti. To se je zelo jasno pokazalo prejšnji mesec, ko je tudi glavni tajnik OZN Wa!dheim pozval Ameriko, naj preneha z bombardiranjem nasipov v Severnem Vietnamu: najprej zunanji minister Rogers, potem pa še predsednik Nixon sta na ta poziv odgovorila tako ostro in žaljivo, da sta naletela na odpor celo v Ameriki sami. Pri tem Nixonu še posebno zamerijo histerični ^spodrsljaj", ko je zagrozil, da bi Amerika Severni Vietnam lahko izbrisala v enem samem popoldnevu. Senator McGovern je Nixona zaradi te izjave primerjal s Hitlerjem. „Človek, ko ti mirno spiš, grozi drugemu na- rodu uničenje. Ali si se tako navadil na vsakdanjost nasilja, da se ti zdi to v Vietnamu povsem navadno in je od tvoje usode daleč stran." To je bistvo stockholmskega poziva svetu, ob apelu najširši javnosti in vladam po svetu, naj dvignejo svoj glas in zahtevajo ustvaritev uničevanja Vietnama. Pri ameriškem vojskovanju v Vietnamu gre dejansko za načrtno uničevanje dežele in njenega prebivalstva. Za resnico o strahotnem rušenju Vietnama imata posebne zasluge tudi dva ameriška znanstvenika — biolog Arthur Westing in zoolog E. W. Pfeiffer. Objavila sta vrsto podatkov o uporabi kemičnega in drugega najmodernejšega orožja. Za kakšne strahote gre, najbolj potrjuje podatek, da je bil vsak 35. Vietnamec ubit, vsak 15. je iznakažen, vsak 7. pa je pobegnil iz svojega rojstnega kraja. Zemljo so bombe dobesedno preorale ter računajo, da je v Vietnamu 26 milijonov kraterjev. Ti kraterji so ses premenili v mlake in so postali leglo okužb. Od leta 1965 do zdaj so nad Indokino odvrgli 12 milijard kilogramov eksploziva. Ta moč je enaka moči 450 jedrskih bomb, kakršno so Američani leta 1945 vrgli na Hirošimo. Na enega prebivalca v Indokini pride povprečno 265 kilogramov eksploziva; vsako sekundo so vrgli na Vietnam 45-kilogramsko bombo. Poleg tega je uporaba kemičnih sredstev povzročita genetske spremembe v živalskem in rastlinskem svetu. Politika „požgane zemlje", ki jo uresničujejo Ame- ričani v Vietnamu, bo imela strašne posledice za več generacij. Ob takih dejstvih je razumljivo, da v mednarodni javnosti nenehno raste ogorčenje in se množijo obsodbe ameriških zločinov. Na tem ničesar ne morejo spremeniti vsa izbegavanja ameriških voditeljev, niti njihova zagotovila, da hočejo doseči mirno rešitev vietnamskega vprašanja. Danes ves svet ve, da se hočejo washington-ski strategi iz besa, ker so s svojim marionetnim režimom v Saigonu doživeli polom in ker s svojim nasiljem nad civilnim prebivalstvom niso izsilili kapitulacije vietnamskega ljudstva, poslu-žiti tudi še najbolj strahotnega in nečloveškega sredstva pritiska — uničenja nasipov, kar bi o-grozilo življenje milijonov ljudi. Tak zločin je v novejši zgodovini že zapisan: niirnberško sodišče, ki je sodilo glavnim nacističnim zločincem, je uničevanje jezov na Nizozemskem po nacistih med drugo svetovno vojno uradno obsodilo kot vojni zločin. Ali ni ironija, če pomislimo, da so pri takratnem sojenju sodelovali Američani, predstavniki tiste države, katere vojaki danes počenjajo iste stvari v Vietnamu! Predsednik Nixon je na zadnji tiskovni konferenci med drugim spet obljubljal, da bo napravil konec vojni v Vietnamu, in sicer še pred letošnjimi predsedniškimi volitvami v Ameriki. Vprašanje je samo, kdo mu še verjame, ko pa je take obljube dajal že vsa leta, odkar je postal predsednik. Javnost mu bo verjela šele tedaj, ko bodo besedam sledila tudi dejanja. BORENJSK) SEJEM V KRANJU bo !etos v cetoti v Savskem !ogu 22. Gorenjski sejem v Kranju, ki danes siovesno odpira svoja vrata, siavi pomemben dogodek na poti izpoinjevanja gospodarskih in druibenih naiog na Gorenjskem. Dosiej je bii razbit na več točenih razstavnih prostorov, ietos pa je z vsemi deii, z razstavnim kakor tudi z gostinskim in zabavnim deiom, združen na iastnem sejmišču v Savskem iogu, ob nov) obvozni cesti in v neposredni biižini mestnega središča. Ta dosežek, čeprav še ne predstavijo dokončne reaiizacije ureditvenega načrta Savskega ioga, brez dvoma daje Gorenjskemu sejmu nove impuize in možnosti, da v bodoče še učinkoviteje manifestira dosežke domače industrije, obrti in turizma ter da se razvije v še močnejši čien povezovanja gospodarstva gorenjskega prostora z gospodarstvom drugih območij, ziasti pa tudi z gospodarstvom sosednjih dežei. To viogo sejmu v Kranju narekujejo gospodarska struktura Gorenjske v enaki meri kakor geografska iega in odprtost meje za neposredno gospodarsko izmenjavo med državami v prostoru Aipe-Jadran, torej predvsem med Jugosiavijo, Avstrijo in ttaiijo. Vse te značitnosti so vplivale na razvoj specializiranih sejemskih prireditev v Kranju, izmed katerih pripada tradicionalnemu Gorenjskemu sejmu še naprej značaj osrednje, izrazito komercialno-potrošniške prireditve; aktivirale pa so tudi prizadevanja sejemske uprave in merodajnih gospodarskih krogov, da se Gorenjski sejem z ostalimi specializiranimi prireditvami v bodoče še bolj afirmira kot činitelj gospodarskega povezovanja doma in preko meje. Gospodarske vesti H Izvoz avstrijskega rezanega lesa je v prvem polletju tekočega leta dosegel 1,55 milijona kubičnih metrov, kar je za 39.042 kubičnih metrov ali 2,6 "/a več kot v istem obdobju lanskega leta. Glavni odjemalec je bila spet Italija, kamor je šlo 973.048 mh to je za 47.497 mS ali 5,1 "/a več kot v prvem polletju lani. H V dneh od 19. do 27. avgusta bo v Mariboru sejemska prireditev z naslovom .Mariborski teden 72". Na mariborskem sejmišču se bodo predstavila podjetja in tovarne s severovzhodnega dela Slovenije. Zastopane bodo tekstilna in konfekcijska industrija, prehrambena industrija, nadalje podjetja s krznenimi in usnjenimi izdelki, pa tudi poljedelski stroji bodo pritegnili zanimanje obiskovalcev. Vsak dan bo na sejmišču ples. H Kako močno nazaduje v Avstriji število kmečkega prebivalstva, kaže naslednja primerjava: leta 1934 je bilo v kmetijstvu še 1,842.000 ljudi ali 27,2 "/o od celotnega prebivalstva; leta 1951 je kmečko prebivalstvo štelo 1,516.000 ljudi ali 21,9 °/#, leta 1961 je bilo v kmetijstvu le še 1,155.000 oseb ali 16,3 odstotka celotnega prebivalstva, leta 1971 pa je število kmečkih ljudi padlo že na 940.000 oseb, to je le še 12,6 "/o skupnega prebivalstva. H Pred nedavnim so v Brežicah odprli nov most preko Save. Dolg je 360 m, ima 7,5 metra široko vozišče in dva hodnika za pešce, široka po 1,5 m, tako da znaša skupna širina mostu 10,5 m. V novi most so vgradili okoli 2500 kub. metrov betona, 350 ton jekla, 50 ton ali 130 km kablov. Gradnja je trajala 18 mesecev, medtem ko so gradbeni stroški za most sam in za dovozne rampe dosegli 14 milijonov dinarjev. Kakor je sporočil direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn na ljubeljski tiskovni konferenci novinarjem koroških časopisov, stoji sejemska uprava sedaj pred realizacijo druge etape izgradnje sejemskih prostorov, ki vključuje tudi ureditev zunanjih sejemskih površin, tako že obstoječih, kakor novih, ki letos še niso v uporabi. K temu sili upravo povpraševanje domačih in tujih razstavljavcev, ki so vsebolj zainteresirani za večje površine razstavnih paviljonov. Ko bo zaključena izgradnja te etape, bo Gorenjski sejem lahko v polnem obsegu izpolnjeval naloge, pred katere ga postavlja gospodarstvo gorenjskega prostora. Zaradi pomanjkanja prireditvenega prostora je obseg razstavne površine letos nekoliko manjši kakor v preteklem letu. Upoštevajoč še ostale specializirane prireditve, kot so spomladanski kmetijski, jesenski obrtniški in novoletni sejem, pa je površina pokritega izložbenega prostora relativno porasla od 12.680 m^ leta 1971 na 16.500 letos. Podoben je položaj tudi na področju u-deležbe domačih in tujih razstavljavcev. Za- radi pomanjkanja prostora je število razstavljavcev na letošnjem Gorenjskem sejmu nekoliko manjše. Upoštevajoč še specializirane sejemske prireditve pa je tudi tu zaznamovan pozitiven premik. Predvsem močno je poraslo število inozemskih razstavljavcev, ki je od 129 v lanskem letu letos poskočilo na 180. Tuji razstavljavci prihajajo iz skoraj vseh evropskih držav, nekaj pa jih je tudi iz Azije in Amerike. Okoli vprašanja udeležbe tujih podjetij je prišlo na tiskovni konferenci do izraza, da zanimanje tujih razstavljavcev trenutno bremenijo preskromna devizna sredstva, ki ne zadoščajo za odkup vseh eksponatov tujih razstavljavcev. O čedalje večji vlogi in o pomenu Gorenjskega sejma za gorenjski gospodarski prostor govorijo podatki, ki se nanašajo na število obiskovalcev in vsakoletni sejemski promet. Razširitev prireditvenega programa na več specializiranih prireditev je razumljivo vplivala na število obiskovalcev osrednje sejemske prireditve. To število je lani v primerjavi z letom 1970 padlo za okroglo 20.000 na 175.000 obiskovalcev. Manjkali so predvsem interesenti za specializirane sejme, medtem ko je bil zabeležen močan porast deleža inozemskih obiskovalcev. Kljub razširitvi prireditvenega programa pa komercialni uspeh Gorenjskega sejma nenehno raste. Lani je dosegel nov rekord v višini 57 milijonov novih dinarjev; od tega je odpadlo 12 milijonov samo na promet iz uvoza in izvoza. Uprava sejma računa, da bo letos kljub prostorninskim omejitvam o-stal promet na isti ravni. To zlasti pričakuje od prometa iz uvoza in izvoza, za kar ima sejem na razpolago devizna sredstva v enaki višini kakor lani. Za obiskovalce iz Koroške je Gorenjski sejem privlačen tako v pogledu na svoj ko-mercialno-potrošniški značaj, kakor tudi spričo svojega kvalitetnega kulturno-zabav-nega programa; v enaki meri pa Korošci cenijo tudi kulinarične posebnosti gorenjskih gostincev. e/ Tovarni Steyr in Gorenje iščeta možnosti sodelovanja Štajerska tovarna Steyr in siovensko podjetje Gorenje v Veienju proučujeta možnosti proizvodnega sodeiovanja, in sicer v proizvodnji srednje težke kmetijske mehanizacije. V ta namen je prejšnji mesec obiskaia tovarno Gorenje veččianska deiegacija tovarne Steyr, katere generaini direktor Rabus je po ogiedu podjetja in po razgovorih s predstavniki tovarne Gorenje izjavi), da z zadovoijstvom ugotavija, da je Gorenje sodobno in dobro vodeno podjetje, kot tako pa resnično zažeien partner Steyra. Hkrati je izrazi) prepričanje, da bo že kmaiu prišio do konkretnega sodeiovanja. Prav tako pa je tudi generaini direktor TGO Gorenje Ateišek nagiasii, da so res števiine možnost) za proizvodno sodeiovanje med Steyrom in tovarnami Gorenja. Med pogovori so biie omenjene števiine obiike in možnosti sodeiovanja, osnovni skupni interes obeh podjetij pa je, da bi se v prihodnje pojaviio na avstrijskem in jugosiovan-skem tržišču še več traktorjev. V Veienju na podiagi teh razgovorov računajo, da bo proizvodno sodeiovanje med Sfeyrom in Gorenjem stekio najpozneje v začetku prihodnjega ieta. To sodeiovanje naj bi se v giavnem nanašaio na proizvodnjo srednje težke kmetijske mehanizacije oziroma traktorjev. V to proizvodnjo naj bi poieg nekaterih tovarn Gorenja, ki že iz-deiujejo kmetijsko orodje in eiemente za kmetijske stroje, vkijučiii še druga podjetja v Sioveniji. S tem bi tudi v Sioveniji širše povezali proizvodnjo strojev za kmetijstvo, kar bo nedvomno ugodno vpiivaio tudi na nadaijnje preusmerjanje in speciaiizacijo kmetijske proizvodnje oziroma kmeti) na Siovenskem. V Hale??? čdw je razvoj žn<ČK-stržje gžC%/o ?-dZt?oj% ce/oCKpnegg gospotCtrsstva, razvoj gr<2t/CeMe