с®
Kratki znanstveni prispevek (1.03) Besedilo prejeto: 6. 1. 2014; sprejeto 20. 1. 2014 UDC 929Janežič S.
Vinko Škafar
Stanko Janežič (1920-2010), slovenski ekumenski teolog
Povzetek: V prvi številki revije Edinost in dialog, ki jo začenja izdajati Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, se spominjamo dr. Stanka Janežiča (r. 4. 8. 1920, Pavlovski vrh, sedaj Veliki Brebrovnik, župnija Sv. Miklavž pri Ormožu; u. 8. 9. 2010, Maribor), dolgoletnega urednika eku-menskega zbornika V edinosti, ki ga je izdajal Slovenski ekumenski svet, in zavzetega ekumenskega teologa ter praktičnega delavca na ekumenskem področju, saj »kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti ne zasluži« (bl. Anton Martin Slomšek).
Ključne besede: Stanko Janežič, ekumenski teolog, življenje in delo, ekumenska tradicija.
Summary. Stanko Janežič (1920—2010), Slovenian Ecumenican Theologian In the first issue of Edinost in dialog magazine (Unity and Dialogue) which is beginning to be issued by the Institute for Ecumenical and Inter-religious Dialogue at the Faculty of Theology of the University of Ljubljana we are hereby remembering Dr. Stanko Janežič (b. 4. 8. 1920 in Pavlovski vrh, now Veliki Brebrovnik, parish of Sv. Miklavž near Ormož-d. 8. 9. 2010 in Maribor), longtime editor of ecumenical collection of scientific papers V edinosti (In Unity), which was issued by the Slovenian Ecumenical Council and committed Ecumenical theologian and practical worker in the ecumenical field as »he who does not honour his famous ancestors does not deserve to be their valiant successor« (bl. Anton Martin Slomšek).
Key words: Stanko Janežič, ecumenical theologian, life and work, ecumenical tradition
Ekumenski teolog
Prvi čas duhovništva je Stanko Janežič preživel in deloval med primorskimi Slovenci na Tržaškem. Najprej je bil kaplan v župnijah Prosek in Kontovel, kjer se je predvsem posvečal otrokom in mladini. Leta 1950 je postal upravitelj župnije Osp (v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja). Leta 1954 se mu je uresničila želja po nadaljnjem študiju v Rimu.
Na Papeški univerzi Gregoriana in Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu je študiral vzhodno teologijo. Svoj študij je sklenil leta 1960 z obrambo disertacije pod mentorstvom češkega jezuita Tomaša Špidlika o ruski duhovnosti in velikem ruskem duhovnem pisatelju 18. stoletja, menihu, škofu, »starcu« in svetniku Tihonu Zadonskem. Leta 1962 je v Trstu izšla disertacija Imitazione di Cristo secondo Tihon Zadonskij v italijanščini in pred leti nekoliko prirejena v slovenščini, pod naslovom Ruski "starec" Tihon Zadonski, Posnemanje Kristusa v ruski duhovnosti (Maribor 2000, 204 strani).
Stanko Janežič je ostal vse do smrti zazrt v »Sveto Rusijo«, v njeno teologijo, ikonopisje, saj je bila njegova soba polna ikon, in v rusko pravoslavno cerkveno glasbo, ki jo je tako rad poslušal in prepeval. Že med rimskim študijem se je zaustavil v Parizu, kjer je širil svoje znanstveno in kulturno obzorje na zavodu Institut Catholique, predvsem na Institut Supérieur d'Etudes Oecuméniques (1973). Kot gost ruske pravoslavne Cerkve je pobliže spoznal tudi življenje, ekumenizem, teologijo in utrip te Cerkve, kar je popisal v samostojni knjigi Ekumenizem ruske Cerkve (Maribor 1994).
Stanko Janežič in škof Maksimilijan Držečnik
Janežiča je glede ekumenske naravnanosti potrdil in mu odprl nova obzorja 2. vatikanski cerkveni zbor (1962-1965), predvsem z osveženim naukom o Cerkvi (ekleziologiji) in na poseben način koncilski dokument Odlok o ekumenizmu. Po vrnitvi v Slovenijo, leta 1969, je postal profesor za osnovno in ekumensko bogoslovje na mariborski Enoti ljubljanske Teološke fakultete, kjer je predaval še po upokojitvi do 1995. S posebno hvaležnostjo se je Stanko Janežič spominjal koncilskega mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika, ki je bil tako ekumensko odprt, da so ga jugoslovanski škofje izvolili za prvega predsednika Ekumenske-
ga komisije pri Jugoslovanski škofovski konferenci (izvoljen septembra 1970). Janežič je zborniku Škof Maksimilijan Držečnik (Maribor 2003, 108-113) ob 100-letnici rojstva in 25-letnici smrti posvetil poseben članek Škof Držečnik in ekumeni%em, kjer mu priznava ekumensko naravnanost. Za razmah ekumenizma na Slovenskem pa je posebno pomembna ustanovitev Slovenskega ekumenskega sveta, ki so ga slovenski škofje ob zavzetosti škofa Držečnika ustanovili že v času koncila, 7. julija 1965. Prav ta organ slovenskih škofov, v katerem je bil Stanko Janežič po vrnitvi v Slovenijo zelo dejaven, je goreče in uspešno usmerjal molitev in delo za edinost Cerkve v slovenskem prostoru vsa desetletja po 2. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru. Janežič je bil Držečniku še posebej hvaležen, da je z veseljem sprejel in podprl zamisel teoloških ekumenskih simpozijev v Jugoslaviji, za katere so dali pobudo Slovenski ekumenski svet in Teološka fakulteta v Ljubljani z Enoto v Mariboru, konkretno Stanko Janežič sam. Ekumenski simpoziji, prvi je bil leta 1974 v Mariboru, so bili vse do leta 1990 v izmenični organizaciji ljubljanske (katoliške), zagrebške (katoliške) in beograjske (pravoslavne) teološke fakultete vsako drugo leto. Ekumenski teolog in ekleziolog Ja-nežič je na njih zavzeto sodeloval.
Ekumenski leksikon in Ekumenski dialog
Kot najbolj zrel sad Janežičeve ekumenske misli sta njegovi ekumenski monografiji Ekumenski leksikon (Celje 1986) in Ekumenski dialog (Maribor 2006).
V	Ekumenskem leksikonu je Janežič obdelal gesla, ki zajemajo zgodovino razdorov in zedinitvenih naporov v vesoljni Cerkvi, prikazal značilnosti posameznih krščanskih skupnosti, posebno razlike v nauku, osvetlil takratne odnose med kristjani in skušal usmerjati pogled v prihodnost. Na kratko je predstavil tudi nekatere zgodovinske osebnosti in sodobne ekumenske delavce, vendar le umrle. Vsa gesla, ki jih je okrog 240, se med seboj dopolnjujejo in sestavljajo celoto. Čeprav bi jih bilo mogoče še izpopolniti, izbrati druga in dodati nova, tudi takšna kot so, so opravičila izid prve tovrstne knjige na Slovenskem in v takratni Jugoslaviji. Zato je bil Ekumenski leksikon v teoloških krogih takrat zelo dobro sprejet.
V	Ekumenskem dialogu pa je Janežič želel predstaviti sodobni ekumenski dialog med krščanskimi Cerkvami, njihov teološki nauk, značilnosti in
razlike, začetke pogovorov, prehojeno pot in dosežke, pa tudi poglede v prihodnost medkrščanskega teološkega dialoga in z njim povezano temeljno nalogo krščanskih Cerkva, ki je: uresničenje vesoljne edinosti med kristjani, med vsemi ljudmi, z vsem stvarstvom, predvsem pa s tro-edinim Bogom. V Uvodu Janežič upa, da iz knjige odseva hrepenenje po vseedinosti in želi, da bi kristjani za zaupanjem in veseljem skupaj z Bo-gočlovekom Kristusom, križanim in vstalim, zidali božječloveško kraljestvo resnice, pravice, edinosti, miru in ljubezni«. V Sklpu na njemu lasten način trdi, da bi vesoljna Kristusova Cerkev naj bila kraj Resnice, Svobode in Ljubezni. »V bistvenih stvareh naj bi bili vsi edini, v vsem drugem svobodni, vselej pa polni ljubezni, da bi tako mogla v vseh krščanskih skupnostih in v vesoljni Cerkvi zaživeti edinost v različnosti«. Janežič pa vidi ob potrebnem teološkem dialogu tudi pomembnost duhovnega ekumenizma in zato poudarja pomembnost spreobrnjenja in molitve.
Ekumenski zbornik Kraljestvo božje, V edinosti
Razen navedenih samostojnih publikacij pa je Janežič bil urednik Eku-menskega zbornika Kraljestvo božje, ko je živel še v Rimu in Trstu (1957— 1968) in v Mariboru Ekumenskega zbornika V edinosti (1970-2009), ki je prinašal domačo ter vesoljno ekumensko problematiko. Več kot 50 let je pisal uvodnike v Ekumenski zbornik (Krajestvo božje in V edinosti) in tako uglaševal slovenske bralce na vsakoletni ekumenski utrip v vesoljni in domači krajevni Cerkvi. Vse do smrti je pisal uvodnike v ekumenski zbornik V edinost. Zato so mu prijatelji (Vinko Škafar, Fanika Krajnc Vrečko, binkoštnik Franc Kuzmič in evangeličanski duhovnik Evgen Balažic) po smrti, v Ekumenskem zborniku 2010, izrazili hvaležnost in spoštovanje. Kdorkoli bo hotel pisati o ekumenskem gibanju na Slovenskem bo našel prav v Ekumenskem zborniku neizčrpen zaklad za svojo raziskavo.
Ekumenska bibliografija
Samostojne publikacije
Vzhodni bratje. 1961. Trst: Knjižice, 32 str.
Imitazione di Cristo secondo Tihon Zadonskij, Tesi di Laurea. 1962. Trieste, 226 str.
Radost življenja. 1966. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 264 str.
Edinost med brati. 1969. Ljubljana: Knjižice, 48 str.
Eno v Kristusu, Ekumenske meditacije. 1975. Celje: MD, 120 str.
Ekumenski leksikon. 1986. Celje: MD, 276 str.
Slomšek in naš čas, Smarnice 1992. 1992. Maribor: Slomškova založba, 148 str.
Ekumenizem ruske Cerkve. 1994. Maribor: Slomškova založba, 112 str.
Poti cerkvene edinosti. 1998. Maribor: Slomškova založba, 190 str.
Ruski "starec" Tihon Zadonskij. 2000. Maribor: Slomškova založba, 204 str.
Znanstveni in strokovni sestavki
Venceslav Ivanov, mislec in poet. 1958. Kraljestvo božje 17:105—112.
Nauk o brezstrastju v vzhodni asketiki. 1960. Krajestvo božje 19:43—57.
Veličina krščanskega Vzhoda. 1967/68. Krajestvo božje 24:32—38.
Kaj ve povedati Konstantin-Ciril današnjemu svetu. 1970. V edinosti, 26-32. Ljubjana-Maribor.
Ekumenska naloga Slovencev. 1970. V edinosti, 109-16. Ljubljana-Maribor.
Pogled v rusko duhovnost. 1971. Bogoslovni vestnik 31:138-163.
Ekumenska dimenzija Cerkve. 1972/73. Cerkev kot božje ljudstvo (raz-množ.). Ljubljana, 129-147.
Ruska pravoslavna Cerkev. 1972. V edinosti, 57-71. Ljubljana-Mari-bor.
Patriarh Atenagora se je poslovil. 1972. V edinosti, 102-104. Ljublja-na-Maribor.
Ekumenizem danes in jutri. 1972. V edinosti, 107-113. Ljubljana-Ma-ribor.
Božji sodelavci smo. 1973. Bogoslovni vestnik 33:118-123.
Anglikanizem. 1973. Bogoslovni vestnik 33:296-305.
Ekumenska razsežnost molitve. 1973. Cerkev v sedanjem svetu 7:173174.
Reformirana Cerkev. 1973. V edinosti, 29-31. Ljubljana-Maribor.
Avtonomna verska gibanja. 1973. V edinosti, 42-52. Ljubljana-Maribor.
Stiki Tajništva za edinost kristjanov z nekatoliškimi kristjani. 1973. V edinosti, 75-90. Ljubljana-Maribor.
Človek-ustvarjalec. 1973. Znamenje 3:493-499.
Ekumenizem 10 let po koncilu. 1975. V edinosti, 58-69. Ljubljana-Maribor.
Mešane komisije o evharistiji in duhovniški službi. 1975. V edinosti, 70-75. Ljubljana-Maribor.
Vera in sreča. 1975. Znamenje 5:246-255.
Vera in mladost. 1976. Bogoslovni vestnik 36:176-185.
Pregled pokoncilskega ekumenskega prizadevanja. 1976. Bogoslovni vestnik 36:324-333.
Ekumenski svet Cerkva. 1976. V edinosti, 39-51. Ljubljana-Maribor.
Jezus Kristus osvobaja in zedinjuje. 1976. V edinosti, 71-76. Ljublja-na-Maribor.
Evharistija in končna dovršitev. 1977. Božje okolje 1:171-174.
Vera in svoboda. 1977. Bogoslovni vestnik 37: 66-76.
Tomaž Akvinski in edinost Cerkve. 1977. Bogoslovni vestnik 37:125129.
Priprave na vsepravoslavni koncil. 1977. V edinosti, 127-129. Ljublja-na-Maribor.
Novo soglasje angükansko—katoliske komisije. 1977. V edinosti, 130-136. Ljubljana-Maribor.
Ustvarjalnost in prenova. 1977. Znamenje 7:9-16.
Teologija zakona in problem mešanih zakonov. 1978. V edinosti, 8286. Ljubljana-Maribor.
Kristusova navzočnost v Cerkvi in svetu. 1978. V edinosti, 82—86. Ljubljana-Maribor.
Pesimizem in optimizem.1978. Znamenje 8:155—162.
Bog nekrščanskih verstev. 1978. Znamenje 8:503—510.
Bog v katolicizmu, protestantizmu in pravoslavju. 1979. Bogoslovni ve-stnik 39:176-179.
Krščanstvo kot temelj človeške skupnosti. 1980. Bogoslovni vestnik 40:137-147.
Koncil mladih in skrb za edinost na Slovenskem. 1980. V edinosti, 36-41. Ljubljana-Maribor.
Radost skupnega ustvarjanja. 1980. Znamenje 10:215-220.
Vloga Svetega Duha v krščanstvu. 1981. V edinosti, 94-100. Ljublja-na-Maribor.
Ekumenska razsežnost verovanja. 1981. Znamenje 11:28-36.
Različne oblike vernosti. 1982. Bogoslovni vestnik 42:1-8.
Evharistija in ekumenizem.1982. V edinosti, 114-120. Ljubljana-Ma-ribor.
Soodgovornost in sodelovanje v Cerkvi. 1982. Znamenje 12:34-38.
Sedanji ekumenski utrip. 1982. Znamenje 12:185-187.
Mir-poroštvo prihodnosti.1983. Bogoslovni vestnik 43:23-32.
Ekumenski svet Cerkva. 1983. Bogoslovni vestnik 43:141-148.
Ekumenska razsežnost Svetega pisma.1983. Bogoslovni vestnik 43:293314.
Katoliško-pravoslavni dialog. 1983. V edinosti, 62-64. Ljubljana-Ma-ribor.
Pogovor, ki združuje in gradi. 1983. Znamenje 13:221-226.
Sveti Leopold Mandić. 1984. V edinosti, 7-11. Ljubljana-Maribor.
Prispevek profesorja Grivca k spoznavanju sv. Cirila in Metoda. 1985. Bogoslovni vestnik 45:206-210.
Pota in cilji ekumenizma pri nas. 1985. Bogoslovni vestnik 45:270 -276.
Trubar in sodobni ekumenizem. 1986. V edinosti, 85-89. Ljubljana-Maribor.
Tisoč let ruske Cerkve. 1988. Celovški zvon 19. Št. 6:39-42. Ruska Cerkev danes. 1988. V edinosti, 31-38. Ljubljana-Maribor; ponatis: Ruska Cerkev. 1988. Ljubljana: Knjižice, 36-44. Newmanova obletnica. 1990. V edinosti, 10-12. Ljubljana-Maribor. Anton Martin Slomšek (1800-1862). 1991. Dom in svet 4:130-136. Literarno delo v mariborskem bogoslovju do druge svetovne vojne (1859-1941). 1991. V: 130 let visokega šolstva v Mariboru, 240-255. Maribor-Celje: MD.
Ekumenska misel med mariborskimi bogoslovci 1859-1941. 1991. V edinosti, 56-63. Ljubljana-Maribor.
Ekumenski dialog o duhovniških službah. 1991. V edinosti, 162-166. Ljubljana-Maribor.
Začetki ekumenskega gibanja. 1992. V edinosti, 67-71. Ljubljana-Ma-ribor.
Ekumenski simpoziji v Jugoslaviji. 1994. Bogoslovni vestnik 54:367378.
Teološki temelji sprave in strpnosti. 1995. V edinosti, 92-99. Maribor. Življenjska pot škofa Tomažiča. 1996. V: Škof Ivan Jožef Tomažič,
9-18. Maribor: Slomškova založba. Slomšek in edinost Cerkve. 1996. V: Škof Anton Martin Slomšek, 5965. Maribor: Slomškova založba. Prvi slovanski papež na poteh ekumenizma. 1996. V edinosti, 20-36. Maribor.
Pomen ekumenskih simpozijev za spravo in mir na Balkanu. 1997. V
edinosti, 89-92. Maribor. Blaženi Slomšek in edinost Cerkve. 1999. V edinosti, 44-53. Maribor. Pomembno teološko soglasje. 1999. V edinosti, 89-93. Maribor.
Poljudnoznanstveni sestavki
Ekumenski dialog. 1978. Mohorjev koledar 1979, 52-54. Celje: MD. Ruska cerkev nekdaj in danes. 1984. Mohorjev koledar 1983, 109-111. Celje: MD.
Srbska Cerkev in srbski samostani. 1984. Mohorjev koledar 1985, 4445. Celje: MD.
Slovanska apostola. 1985. Celovški zvon 7. Št. 3:23—26.
Bolgarska in romunska Cerkev. 1986. Mohorjev koledar 1987, 48—49. Celje: MD.
Glagoljaštvo. 1986. Mohorjev koledar 1987, 49-50. Celje: MD.
Slovenski evangeličani. 1987. Mohorjev koledar 1988, 42-44. Celje: MD.
Veliki inkvizitor in sodobni ekumenizem. 1990. Koledar Goriške Mohorjeve družbe, 48 -52. Gorica: MD.
Veliki vzhodni razkol. 1995. Mohorjev koledar 1996, 48-49. Celje: MD.
Veliki zahodni razkol. 1996. Mohorjev koledar 1997, 50-51. Celje: MD.
Sprava med kristjani. 1997. Mohorjev koledar 1998, 62-64. Celje: MD.
Sveti Duh - Veliki Zedinjevalec. 1998. Mohorjev koledar 1999, 60-61. Celje: MD.
Slomšek, apostol cerkvene edinosti. 1999. Mohorjev koledar 2000, 4446. Celje: MD.
(Sestavki v Mohorjevem koledarju vsako leto od 1977-2000) Recenzije, ocene, poročila
Ekumensko romanje v Carigrad. 1970. V edinosti, 145-147. Ljublja-na-Maribor.
Ekumenska konferenca v Vodicah. 1973. V edinosti, 124- 126. Lju-bljana-Maribor.
Ekumenski simpozij v Mariboru. 1974. Bogoslovni vestnik 34:156-157.
Ekumensko potovanje v Rusijo. 1976. Znamenje 6:452-456.
Ekumenizem v Palestini. 1978. V edinosti, 107-113. Ljubljana-Mari-bor.
Tretje ekumensko zborovanje evropskih Cerkva. 1985. V edinosti, 99-103. Ljubljana-Maribor.
Kraljestvo božje 1927-1941. 1987. V edinosti, 7-12. Ljubljana-Maribor.
Slovenska pisma iz Rusije. 1989. V edinosti, 11-20. Ljubljana-Mari-bor,
Novi moskovski patriarh Aleksij II. 1990. V edinosti, 24-26. Ljublja-na-Maribor.
Novi carigrajski patriarh. 1992. V edinosti, 15-16. Ljubljana-Maribor.
Anglikansko-katoliški dialog. 1993. V edinosti, 51-52. Ljubljana-Ma-ribor.
Slovar ekumenskega gibanja. 1993. V edinosti, 102-103. Ljubljana-Maribor.
Anton Ilc - s srcem v Rusiji (1923-1998). 1998. V edinosti, 168-170. Maribor.
Ruska knjiga profesorja Štruklja. 1999. V edinosti, 165-167. Maribor.
Sklep
Iz vsega tu zapisanega izhaja, da je Janežič dolga desetletja delal pogumne ekumenske stopinje tako na teoretični kot na praktični ravni. Posebno ljubezen in raziskovalno vnemo na teoretični ravni je ves čas svojega znanstvenega dela kazal do ruske pravoslavne Cerkve. Na praktični ravni je gojil ekumenizem zlasti z avtohtono evangeličansko Cerkvijo na Slovenskem, s srbsko in makedonsko pravoslavno Cerkvijo ter z binko-štno Cerkvijo. Kot profesor pa je poznal in predaval celostno ekumensko problematiko zadnjih desetletij dvajsetega stoletja. Do smrti je bil dejaven član Slovenskega ekumenskega sveta. Za Stanka Janežiča lahko rečemo, da je bil človek ekumenskega in posledično tudi medreligijskega dialoga. Zato je upravičeno dobil novoustanovljeni Inštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani po njem tudi svoje ime.