Dogodki in oumevi
predavanj je bilo o najrazličnej&h vidikih elektronskega poslovanja, ki bi jih lahko razdelili v vsebinske sklope o poslovanju preko mterneta, o varnosti e-poslovanja In o njegovih koristih. Rdeča nit je, da je e-poslovanje v funkciji izpolnjevanja poslovnega nairta podjetja; če je ta pomanjkljiv, ga ne more nadomestiti nobena tehnika. Delovno mesto prihodnosti se bo močno razlikovalo od tega, kar poznamo danes m ni nemogoče, da bodo uradi "virtualno" odprti 24 ur na dan. Precej predavanj je bito namenjenih novim tehnologijam, tako napravam kot programom in videti je, da sta Java in XML Se vedno perspektivni področji. Vedno aktualne so teme. ki naslavljajo ekonomiko informacijske tehnologije ("total cost of ownership"). Rdeča nit v bistvu ni to, kako zmanjšati investiranje v informacij s ko tehnologijo, temveč kako investicije napraviti rentabilne. Z3 to ni receptov, vsak primer je treba obravnavati posebej, pomembno pa je vedeti. da je cena naprav kvečjemu tretjina vse investicije.
Opazno je bilo opozarjanje na zadovoljstvo kupca in po mnenju nekaterih predavateljev se začenja doba kupca. Upoštevati je treba, da si hodo informacije hitro izmenjevali ne te ponudniki, temveč tudi jwv-praševalci po dobrinah in bo zato vedno teže delati enkratne "dobre" posle In potem izginiti celo v prostoru, ki je velik kakor ie ameriški. Tudi v tem kontekstu je bilo izrečena opozorilo, da e-poslovanje ne prenese
improvizacije. Kakor bi lahko pričakovali, je bila pomembna tema pridobivanje in usposabljanje informatikov ter iskanje načinov, kako jih motivirati in obdržati, da se ne bi selili v Škodo delodajalca tn tudi v svojo v holj in bolj obetajoča in perspektivna okolja, ki pa rušo nujno vedno to, kar se zdijo od daleč. Rdeča nit sekcije o informatiki v državni upravi je bila, da je treba upravo približati državljanom, kar tudi za nas sicer ni več razodetje, zanimivi pa so pristopi, kako to narediti. Še vedno aktualno glavno priporočilo je oddajanje del po eni strani in denacionalizacija po drugi, ki pa jo ZDA razumejo nekoliko drugače kakor mi. V ameriškem okolju pomeni denacionalizacija to. da se iz državne uprave izločijo vse funkcije, ki niso nujno vezane na državo,
Aktualna področja, ki so jih obsegale sekcije, so bila Se upravljanje z znanjem, upravljanje odnosov s strankami, integriranje rešitev, pri dobivanje m razvoj najboljših rešitev, priporočljiva praksa in druga. Podat kovna skladišča so področje, ki se očitno razvija v smer praktične upo rabe in bodo kmalu na razpolago na delovnem mestu kot del operacijskega sistema. Zanimive so hile tudi geografsko usmerjene sekcije in med temi na| posebej izpostavimo tisto o prihodnosti telekomov ter primerjavo Evrope z ZDA.
Nlko Schlamberger
Tehnologije informacijske družbe
Konferenca v Helsinkih, 22. - 24. novembra 1999
Letno konferenco o informacijskih tehnologijah (Information Society Technologies - IST: Conférence and Exhibition) je Evropska komisija organizirala v Helsinkih. V tridnevni konferenci so bili plenarna zasedanja in delo v sekcijah, posebni sestanki, forumi in razstava tehnologij. Konferenca je zelo povezana z raziskovanjem v 5. okvirnem programu raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti Evropske Unije. Od leta 1999 so v tem programu države Evropske unije in 12 pridruženih držav, med njimi tudi Slovenija.
Stopnja razvoja tehnologij, ki so pomembne 2a informacijsko družbo, se povečuje s povezljivostjo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij in trgov. S tehnologijo se povezuje vsebina, ki sejo posreduje prejemnikom, zlasti teîevizija in publiciranje. Hrbtenična infrastruktura teh povezav je internet, zlasti storitve spletnih strani. Evropska unija v okviru 5. okvirnega programa raziskovanj, ki bo veljal naslednja štiri teta, odpira posebni program tehnologije informacijske družbe (Information Society Technologies - IST 1999). Ta program naj pomaga ustvariti uporabnikom prijazno informacijsko družbo z izgradnjo svetovnega prostora znanja, medijev in računalništva. Ta prostor naj bi bil splošno in brez omejitev dostopen vsem prek povezljivih, soodvisnih in dostopnih proizvodov in storitev. 5. okvirni raziskovalni program Evropske unije vključuje Program "Uporabniku prijazna informacijska družba" (User-friendly Information Society). Za program je odgovorna Generalna direkcija informacijske družbe Evropske komisije (Information Society Directorate General, European Commission). Proračun za program IST za obdobje 1998-2002 znaša 3.6 milijard EUR. kar pomeni 24 % od vsega denarja, predvidenega za raziskovanje v okviru 5. programa.
Program tehnologije informacijske družbe (Information Society Technologies - IST) zajema štiri medsebojno povezane glavne akcije (key actions):
■	Sistemi in storilve za prebivalstvo (Systems and services tor the citizens)
■	Multimedi|ska vsebina in orodja (Multimedia content and too!s}
■	Nove metode dela in elektronsko poslovanje (New melhods ot work and e-commerce)
■	Bistvene tehnologije m infrastrukture (Essentiel technologies and infrastructure).
V letu 1999 je program IST v okviru akcije nove metode dela in elektronsko poslovanje ponudil enajst usmeritev:
1.	Nova področja dela in poslovanja
2.	Upravljanje znanja v organizaciji
3.	Oblikovanje delovnega mesta
4.	Timsko delo
5.	Dinamične omrežne organizacije
6.	Digitalno oblikovanje in upravljanje življenjskega cikla proizvodov in storitev
7.	Novi sistemi tržnega posredovanja
8.	Izboljšanje razmerij potrošnik - dobavitelj
9.	Identifikacija in overjanje
10.	Varne elektronske transakcije
11.	Prenos digitalnih objektov
Za vse navedene usmeritve se poudarja potreba po multidisciplinarnem raziskovanju, tehnološkem razvoju In preizkušanju (prototipiranju) rešitev v praksi. Najboljše izkušnje naj bi bile predstavljene kot modeli, vzorci možnega. Posebno pozornost naj se nameni m ah m podjetjem.
•qxmltmINFORMATIKA
1999 Številka a letnik VI!
Naslednji razpis v okviru 5. programa bo v januarju 2000. V zvezi s pripravo tega razpisa je bil sklican sestanek 1ST odbora dan pred konferenco v Helsinkih. Na njem jc sodelovala tudi slovenska delegacija.
2a organizacije iz držav, ki se vključujejo program, kot naprimer Slovenija, je priporočljivo, da sodelujejo v projektu in no prevzemajo vodenja projekta. Z vodenjem je namreč vetiko dela in odgovornosti, V vsakem predlogu morata biti vključeni najmanj dve državi, od tega ena izmed držav Evropske unije.
Prijavitelji naj bi zlasti upoštevali naslednja priporočila:
■	UpoStevanje izboljšanja poslovnega procesa, v katerem naj bi bila tehnologija uporabljena.
■	Izrabljanje konkurenčnosti Evrope (izraba komparativne prednosti).
■	Vključevanje malih in srednje velikih podjetij (SMEs),
■	Jasna opredelitev uporabnosti rezultatov.
« Jasna opredelitev načinov posredovanja spoznanj. « Jasna vloga sodelujočih uporabnikov bodoče rešitve.
■	Zagotovljena raziskovalna zmogljivost predlagateljev za uresničitev predlaganega projekta.
■	Na področju (Key Action) novih metod dela in elehtronskega poslovanja sta bila poudarjena pomen povezovanja z gospodarstvom in vključevanje malih podjetij.
Svoj preliminarni interes za sodelovanje v programu 1ST zainteresirani lahko sporočijo na naslov: h ttp://www.cordis.lu/ist/eoi.htm. Podrobne informacije in dokumentacija so na voljo na mternetu na naslovu: http;/Aw/w.cordiš. I u/ist/home. html, V Sloveniji sta povezovalni osebi področja informacijskih tehnologij dr. Andreja Umek-VenLurini (Andreja.Umek@mzt.si), Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, http:ZAvww.mzt.si in dr. Jože Gričar, Fakulteta za organizacijske vede, Univerze v Mariboru (Gricar@uni-lj.si).
Jože GrUar
Slovensko društvo INFORMATIKA
prireja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije Združenjem za računalništvo in informatiko
posvetovanje z mednarodno udeležbo
DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2000
Grand hotel Emona, Portorož, 19. - 22. april 2000
Delovni naslov posvetovanja Dnevi slovenske informatike 2000 (DSI 2000), rdeča nit in ključne vsebine tega, že sedmega posvetovanja slovenskih informatikov je Informatizacija in uspešnost poslovanja. V tem smislu bo organizirana tudi predkonferenca s podobnim delovnim naslovom - Informatizacija In uspešnost poslovanja - nove vloge sodelujočih, na kateri bodo udeleženci opredelili vlogo države In priložnost informatizacije za gospodarstvo. Tematska področja neposredno zadevajo prehod Slovenije v informacijsko družbo in Evropo in identificirajo področja, ki ponujajo razmišljanja in posredujejo izkušnje ter informacijske rešitve za prenovo in Informatizacijo poslovanja, obravnavanja poslovnih priložnosti, ki jih nudi Informatizacija, obravnavajo za to potrebno informacijsko tehnologijo in infrastrukturo ter metodološka izhodišča informatizacije poslovnih, upravnih, proizvodnih in izobraževalnih procesov.
Predkonferenca:
Informatizacija in uspešnost poslovanja nove vloge sodelujočih Sekcije;
1.	Metodologija, informacijska tehnologija in pristopi
2.	Poslovna informatika
3.	Internet m elektronsko poslovanje
4.	Informacijske rešitve in uvajanje IS
5.	Izobraževanje in usposabljanje na področju informatike
6.	Operacijska raziskovanja
Okrogle mize:
1.	Informatizacija in uspešnost poslovanja
2.	Oddajanje del v informatiki
3.	Modra knjiga - informatika v Sloveniji
4.	Slovensko izrazje za informacijsko rabo
Delavnice:
1.	Java in omrežne storitve
2.	Upravljanje z znanjem
3.	Objektne tehnologije
Na posvetovanje bomo povabili tudi predstavnike mednarodnih združenj, katerih član je Slovensko društvo INFORMATIKA: Mednarodna zveza za obdelavo podatkov (International Federation for Information Processing, IFIP), Konferenca evropskih profesionalnih združenj za informatiko (Conference of European Professional Informatics Societies, CEPIŠ), predstavnike društev za informatiko iz sosednjih držav ter predstavnike Association for Computing Machinery (ACM), s katero smo vzpostavili stike in tudi že sodelovanje. Posebna kvaliteta posvetovanja je tudi to, da vzpostavlja, ohranjuje in poglablja strokovne in osebne stike s strokovnjaki slovenskega rodu, ki delujejo na tujem.
1999 ■ številka 4 - letnik VII
i qxrmbi itd HFORMÂTIKA