v ^revolucionarnih Josk1Ve^trtek bo parti- fc°/e L 7 ir* SiSkioZTvania- 1 V..c hstnjK ,a vredne ^zbenih KS* iuV0 i,li,ni rad K'"1J aukcija, snefni , »Kultura , ^ splošna jjfejgjbramba" *ferokftu Prv' VSe' tnu' Posvet o ^ilturi jn slo JU nov°meškem Domu ott i° začel° v sredo, ° ra> prvo vsejugo-na »ovanskn ’ p vseJ' temo K°, P°svetovanje Iia “i splošna node? °bramba“- Tridnev-400 str^° SrečanJe več kot lenih , ,Vnjakov in družic f?.cev bo začel % knm v izvrš- 84 Komiteja CK ZKS. ^tura°?rCePtu SLO imata ^fanio voU,mftnost’ w Ju “ nnr, Vsfkakor šteti za ^C^žbene repro Pomen ’ . Jemno vlogo in "ted (jn, J1 So v Sloveniji Hi 7®m potrdili tudi js.murusta oziroma ta“ Kai:°A!ek> delo, kultu. ^žanoct prav g°tovo ^ ^ Nor dedišči- ■'ostjo i{ar .s ^danjo dejav-Va°ju nnrir ? na Posveto-v°tnil(i t r vali tudi go-^ °b k°.Srnem° zapisati ZaMnega j,21!61?1 preblisku f Prispelo , i!a padiva, ki 1)0 na to t Vf m za ude‘ r 10 tribuno. sS®žen?e posveto-L tumih nria^tudi nekaj h °b kor, Tako °rani rv11 P^ega dne v ^a JLA Parti- Kar trikrat „Zlati Merkur” Visoko mednarodno priznanje „Zlati Merkur" sta med 206 dobitniki v svetu dobila IMV in Novoies, med 9 posamezniki pa je Jurij Levičnik, generalni direktor IMV 29. septembra so v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu svečano podelili 206 mednarodnih priznanj „Zlati Merkur". Letos je Jugoslavija kot država prirediteljica dobila 103 mesta za razdelitev, druga polovica priznanj pa je bila za ves ostali svet. Med 17 priznanji, podeljenimi letos v Sloveniji, je zasle- kN^n2lTEVSLU2B 1 & Za Z(£mi začela tudi S *h ^Vanjg skuPnih O SIS s itt8* združi dejavnosti. Na*Večjih ni Ja m Priča-C^ služh emtev del0‘ CMjie 7n ^asu Prva skrb slehernega meščana. Časi so ne Peči etnen^‘- Dobri „tobi“ je postal okras smetišč, pa j[e °bsodila škrtost in modernost stanovanja, torno še simbol idiličnega pozabljenega in Toda žaga še vedno drdra, ostri metre, njihov rezki zven pa draži stanovanj, ki plačujejo mraz in se radiatorji. Kolikokrat jih bo poslej še snežni metež, neodgovornost? (Foto: J. izjemne napore vsega kolektiva nedvomno pa ima za tak razvoj veliko zaslug generalni direktor Levičnik. Dve priznanji, po deljeni IMV, sta jasen dokaz, koliko IMV v svetu velja.“ Delegacija občinske skupščine je v torek čestitala tudi Novolesovcem, kajti tudi ta kolektiv si je visoko mednarodno priznanje zaslužil z delom, katerega dober glas seže daleč prek meja domovine. R. B. NOVA RTP - Letos, ko mineva 80 let, odkar je dobilo Kočevje elektriko, so za občinski praznik odprli novo 110/20 kV razdelilno transformatorsko postajo, ki bo omogočala nadaljnji razvoj gospodarstva v občini. (Foto: J. Primc) diti kar dva novomeška kolektiva: tovarno avtomobilov IMV in Novoies v Straži. Med posamezniki, dobitniki Zlatega Merkurja , pa sta letos v Jugoslaviji poleg predsednika Tita samo še Franc Nebec, generalni direktor ljubljanske Emone in Jurij Levičnik, generalni direktor IMV. Edinstven primer pa je, da sta IMV kot delovna organizacija in tudi njen generalni direk« tor dobila tako visoko mednarodno priznanje. Ob uradni čestitki predstavnikov novomeške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je predsednik Maijan Simič dejal: „IMV je zares izjemen primer razvoja in dosežkov, gre za Osrednja svečanost ob letošnjem prazniku občine Kočevje je bila v ponedeljek, 3. oktobra. Na skupni seji občinske skupščine Kočevje in družbenopolitičnih organizacij je spregovoril o dosežkih in načrtih občine predsednik inž. Savo Vovk. Ob tej priložnosti so prebrali tudi sklep o podelitvi letošnjih najvišjih občinskih priznanj, Šeškovih nagrad, ki sta jih prejela pobratena občina Dolina pri Trstu in Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, ki praznuje letos 25-letnico obstoja. Po seji, ki je bila v isti dvorani, kot leta 1943 Kočevski zbor, je bil za vse udeležence koncert moškega pevskega zbora iz Kočevja, nastopila pa je tudi skupina mladih recitatorjev Popoldne so na cestah vpadnicah v kočevsko občino - odkrili obcestne table, na katerih je napisano, da je občina Kočevje pobratena z občino Dolina pri Trstu. Osrednja svečanost ob odkritju teh tabel je bila na vpadnici iz smeri Broda na Kolpi in sicer v Petrini. Odkritja se je udeležila tudi delegacija pobratene občine Dolina. Svečanosti ob prazniku občine so se začele že v petek popoldne s tradicionalnim tekom pionirjev in mladine po ulicah Kočevja in z otvo- RIBNICA: TOPNIČARJI SLAVE Jutri, 7. oktobra, je dan topništva. Ob tej priložnosti slavi tudi Ribniška vojaška enota. Pripadniki JLA bodo imeli več svečanosti in prireditev, na katere so povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij in mladine. Razen tega bodo na sam praznik športna tekmovanja ekip JLA in drugih iz Postojne in Ribnice. Zvečer ob 20. uri pa bo v domu JLA koncert zagrebškega ansambla „Diamanti“ s pevcem Duškom Lokinom. Nastopila pa bo tudi humoristka Nela Eržišnik. ritvijo razstave likovnih del učencev osnovnih šol. V soboto dopoldne so odprli novo razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV, popoldne pa je bila v Pokrajinskem muzeju otvoritev arheološke razstave „Prazgodovinski depo Debeli vrh“. Svečanosti so se nadaljevale s torkovim koncertom moskovskega godalnega kvarteta in včerajšnjim gosto- ZA „BETI" DRUGA ZLATA KOŠUTA Na beograjskem sejmu mode, ki se je začel 1. oktobra in se bo končal v nedeljo, razstavlja tudi met liška „Beti ‘. Belokranjsko podjetje je ponovno dobilo lepo priznanje, zlato košuto, in sicer za bombažasto spalno srajco. „Beti“ ima tako že (kugo zlato košuto, prvo pa je dobila pred dvema letoma. TRAVNA GORA POD SNEGOM V nedeljo, 2. oktobra, se je ponovila slika izpred štirinajstih dni, ko je bil del ribniške občine pod snegom. Najbolj je snežilo na območju Travne gore, Loškega potoka in Glažute. Sneg je začel padati že v dopoldanskih urah in ga je po nekje do 15 centimetrov. VRTEC VABI Ob tednu otroka je sevniški vrtec Ciciban ponovno odprl svoja vrata tudi otrokom, ki sicer ne zahajajo vanj v varstvo. V torek popoldne so vzgojiteljice priredile za te malčke zabavne igrice na igrišču, danes ob 16. uri pa bodo uprizorile v prosto rih vrtca lutkovno igrico ..Zajčkova hišica". Soglasno -Marjan Simič Na petkovi seji vseh zborov občinske skupščine je bil enoglasno izvoljen za novega predsednika ObS Novo mesto Maijan Simič. Simič je bil na nadomestnih volitvah v volilni enoti občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij izvoljen za člana delegacije za zbor združenega dela in dobil vso podporo v postopku evidentiranja v organih občinske konference SZDL, krajevnih konferencah SZDL in OO sindikata. V obrazložitvi je bilo rečeno, da je Marjan Simič, diplomirani ekonomist, član ZKJ od 1950. leta, dolgoletni načelnik za gospodarstvo, moralno-politidno neoporečen, aktivni član mnogih organizacij in društev in da je do sedaj naloge vedno sprejemal in izvrševal s čutom odgovornosti, kije lasten pravemu komunistu. Umrl Mirko Jakše Ob zaključku redakcije smo zvedeli za žalostno vest, da smo Novo-meščani, hkrati pa vsa slovenska in jugoslovanska javnost izgubili Mirka Jakše ta. Izhaja iz napredne Jakšetove-Perove družine v Novem mestu, po poklicu pa je bil diplomiran pravnik. Po vojni je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v Beogradu bil je v diplomatski službi v Bruslju, v Pari- Najvišje priznanje Dolini in ZKGP Ob prazniku občine Kočevje odprli novo razdelilno transformatorsko postajo, v soboto pa bodo še dve farmi — Nova manifestacija bratstva med občinama Dolina in Kočevje vanjem Mestnega gledališča ljubljanskega. Zaključek svečanosti ob prazniku občine bo v soboto, 8. oktobra, ko bo Združeno KGP slavilo 25-letnico svoje delovne organizacije. Ob tej priložnosti bodo odprli hlev za 250 krav molznic in farmo za 15.000 bekonov. j pRIMC Knjižničarji o knjigi in o sebi Novomeška občina spet gostila slovenske knjižničarje — na Otočcu — Čopovo diplomo sta prejeli tudi Lea Grabrijan iz Črnomlja in Ema štrumbelj iz Kočevja Letošnje strokovno posvetovanje in 23. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije je bilo od 29. septembra do 1. oktobra na Otočcu pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka. Tega zborovanja se je udeležilo okoli 250 knjižničarjev iz raznih krajev Slovenije Gostitelji so zanje pripravili nastop dolenjskih besednih ustvarjalcev, koncert mešanega pevskega zbora Krke in izlet po Trdinovih poteh. Prvi dan so podelili tudi tradicionalne Čopove diplome, najvišje priznanje za področje knjižničarstva v Sloveniji. Dobitniki so: višja knjižničarka Lea Grabrijan, vodja Ljudske knjižnice v Črnomlju, višja knjižničarka lima Štrumbelj, vodja Ljudske knjižnice v Kočevju, višja knjižničarka Marija lskrenovič, vodja Knjižnice Ivana Cankarja na Vrhniki, višja knjižničarka - specialistka Miša Sepe, vodja republiške matične službe in višji bibliotekar -specialist dr.'Bruno Hartnam ravna- telj Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Na občnem zboru, opravljenem ob koncu strokovnega posvetovanja, so opravili nekatere stanovske dolžnosti in za novega predsednika Društva bibliotekarjev Slovenije izvolili Maksa Veselka, ki je to funkcijo opravljal že do zdaj. Strokovni posvet je bil na temo „Knjiga išče bralca, bralec knjigo," kar se vsebinsko ujema z akcijo ..Knjiga in družba", geslo pa se pri-le|w tudi letošnjemu mesecu knjige. Slišali smo nič manj kot trinajst obširno zastavljenih razprav. Po dobri predstavitvi stanja knjižnic v novomeški občini ob koncu leta 1976, kar je opravil upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca Bogo Komelj je še največjo pozornost pritegnila razprava Jara Dolarja tako zaradi ugotovitve o knjigi kot človekovi (še vedno najboljši) prijateljici, kot zaradi splošnih razmišljanj o neobhodnosti knjige v današnjem času in njeni ponudbi iz knjižnic. Ker pišemo o vsebini strokovnega posvetovanja in spremnih kulturnih prireditvah obširneje na drugih straneh, naj končamo to poročanje z ugotovitvijo, da je bil program na Otočcu najbrž prenatrpan, zato morda deležen tudi manjše pozornosti, kot je zaslužil. L Z. zu, v Adis Abebbi, nazadnje pa veleposlanik SFRJ v Siriji Vedno se je rad vračal v Slovenijo, zlasti v Novo mesto, kjer se je čutil domačina. Zadnja leta mu je predvsem razrahljano zdravje omogočilo službovati doma. Bil je pomočnik glavnega direktorja tovarne zdravil Krka, hkrati pa podpredsednik Gospodarske zbornice SRS. Za svoje požrtvovalno delo je prejel več visokih odlikovanj in priznanj. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz naše srede, še polnega snovanja novih načrtov. Mirko Jakše bo pokopan danes, 6. oktobra, 1977 ob 16. uri na ljubljanskem pokopališču Žale. OCENA ZA NAZAJ, UKREPI ZA NAPREJ V Brežicah se bo danes popoldne sestal komite občinske konference Zveze komunistov z namenom, da bi ocenili poslovanje delovnih organizacij v letih 1972 - 1976 ter se izrekel o razvojnem programu in nalogah, ki čakajo samoupravljalce, predvsem pa komuniste pri uresničevanju zastavljenih načrtov za obdobje 1976 - 1980. Na današnji seji bo razen tega tekla razprava o tem, kako uresničujejo svoje funkcije upravni organi občinske skupščine, o čemer je pripravila oceno osnovna organizacija ZK v skupščinski upravi PRAZNIK PAPIRNlCARJEV Tovarna celuloze in papirja v Krškem je bila gostiteljica udeležencev XIX. športnih iger slovenskih papirničarjev, ki so 30. septembra in 1. oktobra pomerili svoje moči v različnih športnih disciplinah. S tem srečanjem so se pridružili praznovanju petstoletnice Krškega in počastili zaključek programa modernizacije v tovarni „Djuro Salaj". ODLIKOVANA LOVSKA ZVEZA KOČEVJE Na nedavni proslavi ob 70-letnici lovske organizacije v Sloveniji, ki je bila v Ljubljani, so podelili več priznanj in odlikovanj zaslužnim lovskim organizacijam in lovcem. Eno najviš-jih odličij, red za lovske zasluge prve stopnje, je prejela tudi Lovska zveza Kočevje. TISOČ EVIDENTIRANIH Občinska konferenca SZDL Kočevje je doslej dobila v okviru priprav na volitve, ki bodo prihodnje leto, predloge za okoli 1.000 možnih kandidatov za razne dolžnosti Kar 800 predlogov je dobila iz 22 delovnih organizacij in tozdov, ki zaposlujejo nad polovico vseh zaposlenih v občini. Za četrtek napovedujejo padavine, v petek še nestalno vreme, proti koncu tedna izboljšanje. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedensfca mozaiki Predsednik republike Josip Broz Tito, ki nadaljuje izredno živahno državniško in diplomatsko dejavnost, se je v 'Beogradu pogovarjal s predsednikom vlade republike Paname, brigadnim generalom Omarjem Forrijosom. Pogovor je zajel običajen pregled dvostranskih odnosov ter mednarodno politično sceno. Pri tem sta državnika še posebej pozorno razpravljala o dejavnosti neuvrščenih in nekaterih kriznih žariščih. Torrijos pri Titu Sporazum med Panamo in Združenimi državami Amerike o vrnitvi panamskega prekopa sta oba državnika ocenila kot spodbudno znamenje in dokaz, da je mbgoče s strpnim pogajanjem na miren način doseči pravične rešitve tudi zamotanih mednarodnih problemov. Jugoslovanski predsednik je sprejel tudi bivšega predsednika britanske vlade in poslanca spodnjega doma Edwarda Haetha, s katerim se je dalj časa prijateljsko pogovarjal. KARDELJ V ZDA Medtem pa nadaljuje Edvard Kardelj svoj obisk v Združenih državah Amerike, kjer je imel doslej že veliko pogovorov - med drugim tudi z ameriškim predsednikom Jimmyjem Carterjem -in srečanj. Ta srečanja so potrdila, da so odnosi med dvema državama dobri in se ugodno razvijajo kljub temu, da imata o nekaterih mednarodnih vprašanjih sicer različna stališča, in kljub temu, da ostajajo še vedno v teh odnosih, žal, nekatere neurejene postavke - tako na primer delovanje Jugoslaviji sovražne fašistične emigracije v Združenih državah Amerike Ameriška stran je v pogovorih znova zatrdila, da spo- štuje in ceni delovanje Jugoslavije kot neuvrščene države in da dosledno podpira njeno neodvisnost, samostojnost in ozemeljsko nedotakljivost. Še posebej prisrčna pa so bila srečanja Edvarda Kardelja z Američani jugoslovanskega rodu, ki so pomemben člen v zbliževanju dveh narodov in držav. Ob tej priložnosti je Edvard Kardelj izrazil zahvalnost za podporo, ki jo je ves čas in jo še vedno izraža Jugoslaviji velika večina jugoslovanskih izseljencev. Rojakom je v krajšem nagovoru približal tudi znažilnosti našega notranjega razvoja in politike neuvrščenosti. NOVO OBDOBJE? Skupna ameriško-sovjet-ska izjava o Bližnjem vzhodu je tačas še vedno v ospredju pozornosti in to ne brez razloga, saj pomeni v zadnjih letih verjetno najpomembnejši korak naprej k dokon-žni ureditvi bližnjevzgodne-ga labirinta. V tej izjavi, ki sta jo objavila zunanja ministra Vanče in Gromiko po pogovorih v Washingtonu, je ameriška stran prvič priznala, da bo treba zagotoviti zakonite pravice palestinskega ljudstva. Združene države Amerike in Sovjetska zveza menita, da je v okviru trajne in pravične rešitve arabsko-izrael-skega spora mogoče urediti vse specifične postavke, vštevši problem umika izraelskih vojaških sil z ozemlja, zasedenega leta 1967, pale stinsko vprašanje vključno z zagotovitvijo zakonitih pravic palestinskega ljudstva, ustavitev vojnega stanja ter vzpostavitev normalnih mirovnih odnosov, nedotakljivosti in politične neodvisnosti. Izrael je izjavo takoj zavrnil in napovedal nekatere posebne ukrepe (celo uvedbo izrednega stanja), medtem ko jo je arabska stran sprejela z zadovoljstvom. JANEZ ČUČEK KLJUB PROTESTOM — Izraelci naseljujejo zasedeni breg reke Jordan kljub protestom svetovne javnosti in svojih zaveznikov, Združenih držav Amerike. Izraelska vlada le izjemoma kaj ukrene, da bi to preprečila. Na sliki: eden izmed redkih primerov, ko so izrealski policaji prisilili naseljence da so se umaknili z okupiranega ozemlja skupaj s montažno hišo, ki so jo tja kanili postaviti. (Telefoto: UPI) Ne le novo ime za stare odnose v Povezovanje proizvodnje in trgovine: brez celovitosti ne bo šlo Procesi, ki jih je sprožil zakon o združenem delu glede preobrazbe trgovine oziroma njenih novih odnosov s proizvodnjo in potrošnjo, so nedvomno že pokazali prve uspehe. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi lahko že govorili o bistvenih spremembah na tem področju. razvoja, pri delitvi prihodka in Ze površne ugotovitve tveganja na trgu. In ker šepamo kažejo, da so se na tem področ- takih konkretnih zadevah, je ju doslej očitno preveč ukvar- razumljivo še prevelik korak jali z organizacijskimi, tehničnimi ali pravnimi vprašanji, vse premalo pa so razmišljanja in predlogi prodirali v vsebino torej k idejnopolitičnim, ekonomskim in družbenim rešitvam. In ne samo to: mnogi pogovori so jasno pokazali, da so v teh dejavnostih preveč pričakovali pomoč od zunaj, od tako imenovane „politike“, namesto da bi se opirali na lastne noge. Ne gre pa seveda pozabiti opozoril o dokaj močnih odporih, o nepoznavanju bistva oziroma ustavne usmeritve ter lokalističnih in podobnih teženj, ki so nasprotovale slehernemu povezovanju preko določenih, zlasti občinskih meja. Pomanjkljivosti pri tem povezovanju je čutiti predvsem pri vprašanjih združevanja dela in sredstev, pri skupnih načrtih NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Jesenski dogovor za akcijo bi lahko dejali seminaiju, ki so ga organizirali republiška konferenca SZDL Slovenije ter svet Zveze sindikatov in Zveza socialistične mladine na Bledu. \ Najprej so zbrani aktivisti pozorno spremljali obširno razlago tovariša Sergeja Kraigherja, predsednika Predsedstva SR Slovenije, o izrednem pomenu dela tovariša Kardelja — Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. 0 Kardeljevi knjigi Tovariš Kraigher je med drugim poudaril, da se kaže nezadostna razvitost in negiranje političnega pluralizma kot dela našega pluralizma interesov v nepoplnosti delovanja naših družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, v nezadostni razvitosti družbenih organizacij ter društev ali podcenjevanju njihove družbene vloge, z druge strani pa tudi v politizaciji tistih interesov, ki bi se po svoji naravi lahko reševali tako na idejnem, kulturnem in znanstvenem področju, kot tudi reševanje problemov, takih, kakršni so po svoji vsebini in funkciji, in ne kot odnose med ljudmi, ki jih je treba reševati s političnimi sredstvi. O akcijskih pripravah na kongrese ZK je zbranim nato spregovoril tovariš Franc Šetinc, pri čemer je nanizal celo vrsto nalog, ki jih bo potrebno v času pred kongresoma reševati še bolj zavzeto, predvsem pa manj deklarativno. Član Predsedstva Slovenije tovariš Janez Vipotnik pa je v oceni naše varnostne situacije poudaril pomen, ki ga imajo pri varovanju našega ustavnega reda ljudje, saj je pri tem njihova vloga navkljub delovanju ustreznih specializiranih družbenih meha- nizmov nenadomestijiva ter zato neprecenljiva. Udeleženci seminarja so z veliko pozornostjo spremlajli tudi razmišljanje predsednika RK SZDL Slovenije, ki jim je orisal nekatere značilnosti mednarodne situacije in vlogo Jugoslavije pri tem. Seminaristi so sklenili posvetovanje z dogovorom o prioriteti nalog, INTERESI DELA IN ZNANJA Delegati republiške konference SZDL Slovenije ter republiškega sveta Zveze sindikatov so se sestali na skupni konferenci in ocenili uresničevanje delegatskega sistema ter priprave na volitve v prihodnjem letu. Najprej so poslušali tehtno razčlembo že prehojene razvojne poti ter njenih prihodnjih ciljev, del svojega referata pa je predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič namenil tudi nekaterim vprašanjem zunanje politike ter pri tem dejal: ..Opozoril bi samo še na pomembnost Kardeljevih razgovorov v ZDA, ki bodo nekako zaokrožili naše odnose z veliko trojko. Končal bi z mislijo, da Jugoslavija še nikoli pi bila trdneje zasidrana med množicami po svetu, njen ugled in vrednost še nikoli nista bila na višji ravni, da pa obenem, in prav zato, še nikoli ni bila s svojo pozitovno alternativo vojni, uničenju, blokoma, izkoriščanju in neenakopravnosti bolj izpostavljena pritiskom in vsakršnemu intrigiranju mračnjaških sil. V svojih sklepih, ki se nanašajo predvsem na volitve so delegati obeli družbenopolitičnih organizacij med drugim zapisali, da si je potrebno prizadevati, da bodo v delegacije izvoljeni ljudje, ki se aktivno zavzemajo za uresničevanje usmeritve družbenega razvoja. MILAN MEDEN ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ med teorijo in prakso. Statistični podatki sicer kažejo, da samoupravnih sporazumov med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami združenega dela niti ni tako malo. Vendar že površen pogled na vsebinske zadeve, kot opozarjajo strokovnjaki, jasno kaže, da so stopnje povezovanja in sodelovanja izredno različne. To bi bilo sicer že kar razumljivo ker se mora vsaka stvar graditi in se razvijati Bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da gre vse preveč le za obnavljanje starih kupoprodajnih odnosov, pri čemer so stare medsebojne pogodbe dobile le novo ime — samoupravni sporazumi. Mnoge zadeve, o katerih bi se morali povsem jasno dogovoriti, naj bi namreč bile, kot je možno velikokrat prebrati, urejene s posebnimi samoupravnimi sporazumi, ki naj bi jih sklenili kasneje. TELEGRAMI NEW DELHI - Uradna indijska agcncija Samacar je sporočila, da so v Delhiju aretirali bivšo predsednico vlade Indiro Gandhi. Indijska agencija še dodaja, da so Indiro Gandhi aretirali pod obtožbo, da je za časa svoje vladavine zlorabila uradni položaj. Skupaj z bivšo predsednico so zaprli tudi štiri bivše kongresne ministre in še sedem drugih oseb. ŽENEVA - Tu se nadaljujejo pogovori o izdelavi sporazuma o popolni in splošni prepovedi poskusov z jedrskim orožjem. Na pogovorih sodelujejo delegacije ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije. Pogovori o prepovedi jedrskih poskusov so se začeli že leta 1958. RAVALPINDI - Pakistanska federacija dela je od vojaške vlade zahtevala, naj takoj posreduje, da bi zajezila množično odpuščanje z dela, ki čedalje huje prizadeva delavski razred. Po podatkih iz časopisja se je samo v septembru prijavilo več kot 13.000 odpuščenih delavcev. DUESSELDORF - Vrhovno sodišče dežele Nordrhcin-Westfalen je obnovilo nalog za aretacijo teroristov Marka Krpana in Pavla Peroviča, ki ga je pred nekaj meseci izdalo na zahtevo Jugoslavije, da bi nevarna zločinca izročili SFRJ. Pred senatom deželnega sodišča v Duesseldorfu se namreč terorista že tretji teden zagovarjata zaradi do-skusa uboja vicekonzula Vladimirja Topiča. VVASHINGTON - Etiopska delegacija v Združenih narodih je objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da sc ne bodo začeli pogajati s Somalijo, dokler somaljske čete ne bodo opustile svojih ckspanzioni-stičnih namenov. V sporočilu tudi pravijo, da je Etiopija žrtev z ničimer izzvane agresije in da ima pravico, da sc brani. Čeprav je taka ocena nujno splošna,. pa je gotovo veijeti poglavitnim kritičnim opozorilom ki trde, da nam doslej še nikjer ni uspelo v tem sodelovanju zajeti celotne vsebine odnosov, ki temeljijo na zakonu o združenem delu. In ko ocenjujemo to povezovanje, ne smemo nikakor pozabiti na urejevanje odnosov med trgovino na drobno in potrošniki. Tukaj je uresničevanje zakona o združenem delu resnično šele v povojih, saj lahko doslej govorimo le o začetkih organiziranja potrošnikov v okviru krajevnih skupnosti in morda o določenih uspehih, predvsem političnih, pri odstranjevanju nesprejemljivega obnašanja do potrošnikov. Zato tudi nimamo nikakršnih praktičnih izkušenj, kaj šele samoupravnih sporazumov, s katerimi bi lahko potrošniki vplivali na promet in proizvodnjo blaga. In vendar bi bil veijetno prav ta pritisk, če nam bi uspelo organizirati ga v okviru SZDL, poglavitna prisila za vsebinsko urejevanje celovitega povezovanja med proizvodnjo in trgovino. JANEZ KOROŠEC POLITIČNO F0D? tre. L JE NE MIRUJE niti nutek in o tem mikane c minulega bolj prepričali M1^!' m z grozo op . ulicah v Rimu m ne^- , drugih mestih SP°Pkvic0 $o skrajno desnico m ^ spremenili pločnik ^ šča, kjer je tekla se je mešala z ognj*t ^ nih avtomobilov. T samo v Rimu podori uničili več kot dve cija je le z obvladovala P°^z^l’ nre«rr primerih pa je lah P ^ čila hujše rpaineop-skrajnimi levičff- streli in šisti le s n0vict solzilnim plinom. ,- Uo se je kar ujemala z oM japonskih Padnikov „RdeceovDajJi letala DC—°> ki , glavnem mestu zamenjali sto P0"l°s0 jih šest svojih kolego , n. morali izpustiti z g skega zapora m1 ^ teroristom. Ji P“ ■jrf tega dobili se sc ^ dolarjev. In ce k ^ mo.dazahodnonemMV^ cija še vedno ni P t pokriti ugrabiteljev . ^ dilnih zahod dustrijalcev, leJ a teV narodnega Pol‘n,c" ^0 rizma kar dobr ^ na... Nasilje, ki ne ničesar... *** IN ČE SMO BOLJ ALI SNJENIH ŽE pni dodajmo tem še eno, ima svoje korenine 't* I Sil drugje. V zambijs e ^ nem ^estuLusaki el _ čala zambijski P Kenneth Kaunda m P'tf. južnorodezijskega ^ p# nega režima lan govarjala sta se ^ ni-vidikih angloamenJVZ i,. črta za rešitev juznor.^ skega problema. s(a se nimivo pa je to, ^e- sogovornika pci ^ p p olnoma tajno daPagajepote*Ia logov iz doslej neznanih prekršil *** Iz zadnjega PAVLIHE - Kate, da skem področju, kriia... je nai novi direktor pr«! * , saj se ob tem, kar po t \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WwxVV (KM* i*"' .-O-"’ Jr vxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxvxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxvs> .xxxxxx" ASOm RBMKCt ib"?; 2 - Dobro, objavili bomo tvoj 61anek o neoag .^c« ^ ianju posameznikov v kolektivu, ampak P° ^ pa sam sebi! < XXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX | L ve«l V °mP' \ 1 ff*i 1 ‘e manj poškodb gomoljev, enimi ranami) v kleti, kjer 3. gttNM NAVDUŠILI - V Ponede-n '"'^i pni ,V .novomeški dvorani koncertiral J?1 mladih kvartet. Polno dvorano pred-, 1Ua-LoK ^s HfaIcev so umetniki navdušili z ? k kom«0?’ Šostakoviča in Borodina. Kon-\) entiral Silvester Mihelčič. (Foto: J. ŠTIPENDISTI IM V PODPISALI POGODBE - 1. oktobra so v IM V priredili srečanje s 126 novimi štipendisti. Štipendiste sta pozdravila Ivan Šantelj in inž. Božo Kočevar. Seznanila sta jih z dosedanjim razvojem IMV in načrti za prihodnost. Štipendisti so si ogledali tudi proizvodnjo. (Foto: J. Simčič) 27. SEPTEMBER - DAN PIONIRJEV: V večini dolenjskih osnovnih šol so imeli ob prazniku pionirjev odredne konference, kjer so si zastavili celoletne programe za bodoče delo. Dan so popestrili z ogledom kinopredstav, z obiskom Novega mesta (na sliki), ter športnimi tekmovanji. V LOKAH — Nedavnega ljudskega zborovanja v Delnicah se je udeležilo tudi 300 borcev 18. slovenske divizije. Domačine je v imenu borcev pozdravil Rade Pehaček. Borci so položili tudi vence k spomenikom padlih borcev v Fužinah, Lokvah in drugih mestih Gorskega kotora. (Foto: S. Nikolič) l«u7ADali--- 1 K me«rUpravljalLev v ■* i dnin ^ v Precejšnji ! Sktivdi Tm>. Vendar ne po ■ S spie^f1-'6 ^ Wiib usta- : J^nju n ^ Program o : Ntavnj ’ podPisani so bili : > C a ^MUmi o finan- : ?d tu ^prej pa i J^cij (2a.Cetftina delovnih : fcta^tev zn i? nakazala ! Uto. J?ub* ostali fe 5 ,do Podpisnike : ‘ahko uresničen. : L -BHi ‘ ■ Seimišča IJ^^uVbao3 p°ne‘ SsS?ta Polonc? ^r0danH ■20o^Ce so velili^ j tan nad pujeJ?h do 760 do "m. pa 500 do ‘ ^H PriPeljal- 3°9botn> sejem V!* J» zL 4 prašieev !"";a katere”lenJalo 226 I -Ji -110 KUnci nrlftol; Bančništvo: zdaj je čas za pripombe ^Okatete S0Venj° 226 0 31 din pci odšteli d,n ^ kilogram Preobrazba bančništva in novi odnosi na tem področju so proces, ki se sicer prebija k spremembam vse od sprejetja ustavnih dopolnil, vendar zanj doslej v javnosti ni bilo posebnega zanimanja. Staro je bilo kritizirano na več ravneh, vsebina novih odnosov pa niti zadnje čase ni tako vzvalovila razprav kot formalna plat zadeve. Koliko bank, kje bodo sedeži, kje temeljne banke, kje poslovne enote, kakšne poslovne enote? To so vprašanja, na katera zadnje dni naletimo povsod. V Novem mestu se je v dosedanji javni razpravi v združenem delu in na ravni občinskih družbenopolitičnih organizacij izoblikovalo stališče, naj bo na Dolenjskem ena temeljna banka za občine Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj. Novo-meščani predlagajo, naj bi banka spet nosila ime Dolenjska banka, ker bo združevala kapital s tega območja, čeravno bo povezana z združeno Ljubljansko banko. Dosedanje pripombe v javni razpravi se na novomeškem območju nanašajo zlasti na po- ^etijski nasveti pesti gomolje a ^PotM fridelelc^3*3 ~ kljub nenaklonjenemu vremenu S uje nobe J6 ?C v. kleteh; to pa ne pomeni, da kromj Sfro, °8ro?a £ b* več. Nasprotno, vse več skladiščnih R **a» 'P v kleteh; to pa ne pomeni, da krompir eč. Nasprotno, vse več skladiščnih O Saj' -“o, V; -*““** vplivom okolice se je pridružilo še stroj ojjj. zel° povečuje možnost za propadanje pri-\|i^.et'slcj]1 ]cj-a-'no bolj rani gomolje in s tem odpira pot za katerih lezni; ,I,oljčast , lij’ kj '1 °zirom ° ^ Je.nje, nastane vsled pretople in pres-\l% P°vzr0ii ^dišča; rjasto notranjo pegavost krom-LNh! raJ? Večkratno menjavanje suše in deževnega >Sih °st kro *’ zemUa ilovnata ali debelo peščena, i1 Has.^iUaih ki jo prav tako spodbuja prevelika ffl* Sle/ Z^.čnost Ueti. S te>ec njrn ni> ki nastajajo zaradi kvarnega vpliva okolica °je ukr\.v 'Ha loku’ Zadostno gnojenje s kalijevimi gnojili itd.) >Chn°ba inu na nekatere druge skladiščne bolezni, kot ^NljčasA?8*' Je posledica prevelike poletne *lti. »Žiri ' A yeč, odkar je zaradi strojnega spravila oz. 'i poškodovan. Udrte temne madeže, ki onom ir,':*111’ povzroča tudi nepravočasno škro-ie feti (g . Jedelci dosledno ne upoštevajo, da ga je zjutraj, ko so rastline sveže, in ne zvečer, ko frja: ukrepe v boju zoper skladiščne bole- ~ inojenje z < dozori, č: ipirja (z za (C5 pozabiti 7 6 stopici" kjer je primerna vlaga'in *®n) m; v . tudi prašenja s primernim zaščitnim sred-SaJ z apnom. Inž. M. L. S I s 5 slovne enote. Njihov delokrog, pravice in odgovornosti v zdajšnjih osnutkih aktov niso dovolj natančno opredeljeni, posebno pa ne glede poslovnih enot, ki bi delovale po teritorialnem načelu. Med korenitimi vsebinskimi spremembami bančništva je vsekakor planiranje. Tp bo v novih odnosih igralo prvo violino, anonimnega kapitala ne bo več, bistvene spemembe pa bodo tudi pri obrestnih merah. Č,e bo podružnica Ljubljanske banke v Novem mestu prerasla v temeljno banko, bo njen predvideni potencial nad 44 milijard dinarjev. Za bodoči obvezni sklad solidarnosti bo denarja dovolj, tako da združenemu delu ne bo potrebno dodajati kot ponekod drugod v Sloveniji. P. S, Kljub temu da gre za usodne novosti, med katere spada tudi nova organiziranost finančnih služb v delovnih organizacijah, pa je bila na nedavnem posvetu o teh vprašanjih silno slaba udeležba. Vabljenih je bilo čez petdeset ljudi, prišla pa jih je komaj tretjina. R. BAČER Med 200 velikih V najnovejši številki Ekonomska politika v posebni prilogi predstavlja 209- največjih jugoslovanskih delovnih organizacij, bank in skupnosti zavarovanja v lanskem letu. V skupini 130 proizvodnih OZD je tudi 24 slovenskih. Med prvimi desetimi je TAM na osmem, Združeno podjetje slovenske železarne pa na devetem mestu. SOZD Slovenija papir, ki vključuje tudi krško tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj, je na 41., IMV na 64., Krka pa na 124. mestu. Med prvimi petimi OZD s področja prometa in zvez je Železniško gospodarstvo Ljubljana (Železniško transportno podjetje) na tretjem Banko bliže delavcu Javna razprava o bančništvu v Posavju je bila naravnost zgleden primer enotnosti, ki je sicer v regiji ni tako lahko doseči. Kako velik je interes delovnih ljudi za združevanje denarja na tem območju, je pokazala zaključna razprava sredi minulega tedna v Krškem. Delegacije tozdov in organizacij združenega dela iz krške, sevniške in brežiške občine so se brez oklevanja izrekle za temeljno banko kot naj-prikladnej.M' obliko bančne organiziranosti na tem območju. V njej bodo delovne organizacije in interesne skupnosti zdru zevale svoj denar in soodločale o razpolaganju z njim. Delegati so utemeljevali tako odločitev kolektitov z željo delavcev po tem, da bi imeli banko čim bliže. Vsi po vrsti so izražali zadovoljstvo nad poslovanjem sedanje podružnice, ki je delala z velikim posluhom za potrebe posavskega gospodarstva prav zaradi tega, ker sc ni odmikala združenemu delu. Vpliv delavcev so sklenili še povečati. Razpravljalei so opo. zorili, da bo treba bančno organiziranost dopolnjevati in vsak dan širše odpirati vrata samoupravni preobrazbi bančnega sistema. Le tako bo postal kapital združenega dela predmet neposrednega odločanja tistih, ki ga ustvarjajo. Zaključni razpravi v Krškem je prisostvoval tudi generalni direktor Ljubljanske banke, Metod Rotar, ki je prisotne seznanil s potekom javnih razprav po Sloveniji. J. TEPPF,Y >\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WWNV\\\\\\\\\\\\\Vv^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\ y mestu, sicer pa sta med dvajsetimi največjimi še dve slovenski podjetji. V družbi petdesetih največjih organizacij s področja trgovine gostinstva in turizma je tudi trinajst slovenskih; Slovenijales je na drugem, Emona pa na sedmem mestu. Med šestnajstimi bankami, ki so imele lani plasma nad 1 milijardo dinarjev, je Ljubljanska banka na tretjem, mariborska Kreditna banka na 14. koprska pa na 15. mestu. Zavarovalnica Sava je na tretjem mestu med devetimi največjimi skupnostmi zavarovanja, Zavarovalnica Maribor pa je sedma. Mali, a zavzeti Ob celjskem sejmu obrtništva je bilo tudi posebno posvetovanje o malem gospodarstvu, kot po novem pravimo obrtništvu, tokrat pa je veljala posebna pozornost pogodbenim organizacijam združenega dela. Pozdi so se uveljavili marsikje kot dobro dopolnilo ostalega združene-. ga dela, bodisi da gre za manjše serije ali enostavno usluge, ki jih, kot pravimo, ni in ni. Pred nedavnim je oddelek za gospodarstvo sevniške občinske skupščine povabil vse delovne organizacije te občine na razgovor o možnostih sodelovanja z obrtno zadrugo „Bohor“. Le-ta namreč že doslej uspešno sodeluje z več kot sto kooperanti, žal seveda v glavnem daleč izven meja občine. Na razgovor pa je prišel le predstavnik GIP Betona-Zasavje, tozd Gradbena operativa Sevnica, ki že doslej sodeluje z „Bohorjem“! Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je zato izkoristil priliko na zadnjem razširjenem sklicu sveta, kjer so sodelovali vsi direktorji tozdov, in dal besedo predstavnikom „Bohorja“. Seveda je bilo spet nekaj taktiziranj v smislu: kdo naj ponudi sodelovanje - gora ali Mohamed? Nekaj pa si je le obetati. Res je namreč, da gre po starem stran mnogo milijonov, ki jih še kako manjka dokaj revni sevniški občini, predvsem pa njenim obrtnikom. A. Ž. DERATIZACIJA V METLIKI OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI METLIKA Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 15/72) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij METLIKA, GRADAC in SUHOR v dneh od 11. do 17. oktobra 1977. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto Mej vrti 5, tel. št. 21—253 y $ PTT podjetje Novo mesto \ ekonomski tehnik s prakso v vodenju finančne operative. „2ito" Ljubljana TOZD JMPERIAL" KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno mesto VODJA FINANČNO-GOSPODARSKE SLUŽBE Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomsko-finančne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali — srednja strokovna izobrazba ekonomsko-finančne smeri in 8 let delovnih izkušenj; — moralno-politične kvalitete. Posebni pogoji: poznavanje organizacije podjetja ter ekonomike, pravilen družbenopolitični odnos do socialistične revolucije in zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov ter pravilen odnos do dela in sodelavcev. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev (diplomo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku) v roku 8 dni na naslov: „Žito" Ljubljana - TOZD Jmperial" KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja \ objavlja | prosto delovno mesto REFERENTA ZA FINANCNO-OPERATIVNE POSLE \ ž Za navedeno delovno mesto se zahteva višja ekonomska šola \ ali ^ I. stopnja ekonomske fakultete I ali f Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo na splo ^ šni sektor PTT podjetja v Novem mestu. Novi trg 7. i Za dodatno pojasnilo kličite na telefon 21—380. r ^ i \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ /j DOLENJSKI LIST Teden otroka „Srečen otrok v zdravem okolju!" naj ne bo le geslo Sedemdeseta leta je OZN proglasila za desetletje razvoja in zahtevala, da je treba do 1979, ki bo mednarodno leto otroka, zagotoviti vsem otrokom iz dežel v razvoju pitno vodo, prehrano, zdravstveno varstvo, vzgojo in izobrazbo. UNICEF, mednarodna organizacija za pomoč otrokom pri OZN, že poltretje desetletje načrtuje za svetovni dan otroka posebne akcije in spodbuja odrasle, da bi kar najbolje skrbeli za vsakršen razvoj otrok. Tokratna ackija poteka pod geslom „Vodo vsem otrokom sveta!" To ni nič naključnega spričo dejstva, da več ko 500 milijonov otrok občuti pomanjkanje zdrave vode in da 5 milijonov otrok umre pred enim letom starosti zaradi zstrupljene vode. V Jugoslaviji razširjamo dan v teden otroka in danes samo sredi letošnjega, ki poteka od 3. do 10. oktobra pod geslom „Srečen otrok v zdravem okolju!" Pravimo, da je otrok naše bogastvo, bodočnost. Cilj tukajšnje družbe je srečen otrok. Z delom hočemo doseči pogoje za zdravo in srečno otroštvo bodočih oblikovalcev socialistične družbe. Otrok raste v okolju; to pa ni le čisti zrak, bistra voda ali urejena soseska, okolje so tudi starši, vzgojitelji, učitelji, sploh družba. Naloga slednjih je, da s tej družbi primernimi odnosi pri delu, v družini, na cesti, povsod in do vsega dajejo zgled otrokom, jim zagotovijo zdravo okolje, pač takšno, da bodo v njem lahko dozorevali v celovite osebnosti. D. R. OBLETNICA PRVEGA TEČAJA STROJEPISK Slovensko društvo stenografov in strojepiscev bo v soboto, 22. oktobra, v Črnomlju organiziralo tovariško srečanje v počastitev partijskih in Titovih jubilejev. To srečanje, v okviru katerega bo tudi tekmovanje strojepisk, bo obenem tudi počastitev obletnice prvega partizanskega tečaja strojepisk, ki je bil 1944 na osvobojenem ozemlju v Črnomlju pod vodstvom Francke Dolenc. TE2AVE Z GRADNJO NA VINICI Na Vinici jc žc dalj časa posebno pereče vprašanje, kako ljudem zagotoviti stavbna zemljišča. Pomanjkanje gradbenih parcel privatniki dobro izkoriščajo in prodajajo zemljo po skoraj nedosegljivi ceni. Zazidalni načrt za Majer je sicer izdelan in sprejet, vendar ie zemlja last tujega državljana. Treba bo začeti razlastitveni postopek in seveda zagotoviti denar za plačilo zemljišča. V petih občinah ista raven Regionalna zdravstvena skupnost združuje sredstva za dodatni program — Ocenili so dobre in slabe lastnosti gradiva o novem zdravstvenem sistemu 29. septembra so delegati skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto sprejeli sporazum o solidarnostnem združevanju sredstev za uresničevanje dodatnega programa. Za vse zavarovance bo ista raven zdravstvenega varstva, združili pa so tudi sredstva za investicije širšega pomena. Seja se je začela z vprašanji, nedavnega ni bilo ljudi, ki bi to ki so bolj izzvenela v zahtevo, da bi prihodnjič obravnavali že večkrat zahtevano poročilo zdravstvenega centra. Kot je pojasnil dr. Albin Pečaver predstavnik te delovne organizacije, nihče nič ne skriva, saj je bilo poročilo objavljeno v internem glasilu novomeškega zdravstva, pač pa je do kratkega stika prišlo največ zato, ker do pripravili. Delegati so obravnavali tudi gradivo za štiri nove samoupravne akte, ki jih je dala v razpravo Republiška zdravstvena skupnost. Pri tem so poudarili — na osnovi razprav po občinah - da je med prednosti novega sistema šteti zlasti usklajevanje dohodkovnih mož- nosti zdravstvene skupnosti in zavarovancev, da pa bi bilo potrebno gradivo dopolniti. Predlagali so enotno doplačilo za vse zavarovance, naj zobozdravstvo ostane med pomembnejšimi zdravstvenimi storitvami in še nekaj drugih sprememb. Pri tem so delegati poudarili, da novega sistema kot celote ne gre zavreči, ampak poskrbeti, da bo v gradivo vneseno to, kar delovni ljudje želijo. VARNOSTNI INŽENIRJI IN TEHNIKI NA OBISKU V IMV -Pretekli teden je Industrijo motornih vozil v Novem mestu obiskala delegacija varnostnih inženirjev in tehnikov iz Nove Gorice. V spremstvu vodje varnostne službe v IMV inž Branka Koširja so si ogledali proizvodnjo avtomobflov v Novem mestu in proizvodnjo prikolic v Brežicah. (Foto: J. Simčič) Varnostniki obiskali IMV Obisk varnostnih inženirjev in tehnikov medobčinske zveze v Novi Gorici — Koristna izmenjava izkušenj NOVO MESTO: STARA NAVADA . .. Na zadnji seji občinske zdravstvene skupščine je dr. Kvasič razpravljal o preventivi in poudarjal škodljivost kajenja z navedbo praktičnega primera. ,Če nekdo pokadi v delovni organizaciji vsako uro eno samo cigareto, pomeni, da med delovnim časom dela uro manj. V kolektivu z več sto ljudmi dobimo izračun, da cela brigada zaposlenih ne dela zaradi kajenja. “ To je navedel poleg zdravstvenih argumentov. Nekaj zatem pa je predsednik skupščine Roman Čelesnik pozval k odmoru z besedami: „Oddahnimo si vsaj pet minut za ,čik‘ pavzo ... “ V četrtek, 29. septembra, so' obiskali Industrijo motornih vozil v Novem mestu in njen tozd v Brežicah predstavniki društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Nove Gorice. Najprej so; si ogledali proizvodnjo avtomobilov v Novem mestu, potem pa so odpotovali v Brežice, kjer so si ogledali proizvodnjo prikolic. Po tem so se pogovarjali o organizaciji varnostne službe v IMV. Ugotovili so, da bi se za boljše varstvo pri delu morale prizadevati tudi družbenopolitične organizacije, med njimi najbolj sindikat in Zveza komunistov. Tako se ne bi dogajalo več, da bi skušale delovne organizacije povečati produktivnost na račun zmanjševanja stroškov za varnostna sredstva. Dobro delujoča varnostna služba lahko samo prispeva k zmanjšanju stroškov proizvodnje in časa. Tako so lani v IMV zmanjšali za 40 odst. število poškodb, kar pomeni pridobitev 5000 delovnih dni. Tako velik uspeh so lahko dosegli, ker so sproti reševali vsa vprašanja s področja varstva pri delu. Med temi prizadevanji velja omeniti veliko skrb za izobraževanje. Inž. Branko Košir, ki v IMV vodi službo za varstvo pri delu, je povedal, da poteka- jo tečaji iz varstva pri delu v IMV vse leto. Potrebe po izmenjavi izkušenj se kažejo tudi na Dolenjskem. Vendar pri nas še nimamo društva, čeprav izpolnjujemo pogoje in to terjajo tudi potrebe po izboljšanju varstva pri delu- J. SIMČIČ POBUDA OD SPODAJ Krajevne skupnosti ob cesti Brod na Kolpi-Cabar (se pravi iz občin Kočevje, Delnice in Cabar) so sklenile, da bodo posredovale pri svojih občinskih skupščinah, naj čimprej izdelajo tehnično dokumentacijo za posodobitev te ceste. Cesta je namreč ozka in nevarna, posebno pozimi, ko je včasih komaj prevozna ali celo neprevozna. Krajevne skupnosti so tudi nakazale možnost, kako bi to cesto lahko hitro uredili, in način financiranja. Praznik, rojen med NOB V spomin na tragične dogodke pred 25 leti so občani KS Otočec praznovali krajevni praznik V spomin na tragične dogodke pri Beceletovi jami v jesenskih dneh 1942 praznuje krajevna skupnost Otočec 23. september kot svoj krajevni praznik. Tako je bila v soboto, 24. septembra, ob 19.30 v obnovljenem kulturnem domu na Otočcu proslava, s katero so družbenopolitične organizacije v sodelovanju s krajevno skupnostjo in osnovno šolo dostojno obudile spomin na dogodke iz narodnoosvobodilnega boja, ki so neločljivo povezani s prebivalci otoške krajevne skupnosti. V kulturnem nrogramu so nastopili učenci osnovne tole, osrednja Odločata volja in organiziranost Sama vroča želja še ni porok za uresničitev programa — V Dolnji Straži poslej drugače Pretekli torek je bil v Dolenji Straži razširjen sestanek vaškega odbora SZDL, kateremu so prisostvovali tudi predstavnik Občinske kon- ZBORNIK PRIPRAVLJEN, FILM POSNET Le kratek čas je še do največje slovesnosti v letu, do proslave petstoletnice mestnih pravic v Krškem. V pripravljalnem obdobju je bilo napravljeno ogromno delo in občani so posvetili temu svoje moči na vseh delovnih področjih. Mesto kaže obnovljeno zunanjost, dograjen je delavski dom in vrsta drugih objektov, napisan pa je tudi obsežen zbornik, ki bo izšel v 4.000 izvodih. Sedanjo podobo Krškega in njegov delovni utrip bo prikazal dokumentarni film, ki so ga posneli v barvah. DOLENJSKI LIST ference SZDL Uroš Dular in predstavniki krajevne skupnosti. Pobudo za sestanek, ki jc rodil mnogo obetavnih in čvrstih sklepov, sta narekovala stanje v vaškem odboru SZDL in slaba seznanjenost krajanov Dolenje Straže in Podgore z delom krajevne skupnosti. Resnici na ljubo povedano, je slednje tudi krivda vaščanov samih. Največ pozornosti jc zaslužila komunalna ureditev kraja, posebno asfaltiranje ceste od Straže do Prečne. Ugotovljeno je bilo, da je pričel delati vaški odbor SZDL z zamudo, po svoji vesti in z dobro voljo posameznikov ob nesodelovanju večine vaščanov. Izraz malodušnosti je prav gotovo tudi podatek, da precej vaščanov še vedno ni plačalo niti članarine. Nezdrav odnos so pokazali nekateri Dolcnjcstražani tudi pri akciji posodobitve električnega omrežja. Čeprav bi morali zbrati skupno le slabo tretjino sredstev, so, potem ko so bila dela žc pri kraju, skušali nekateri spreminjati dogovorjeni pri- spevek, postavljati pogoje, neplačanih obvezbosti pa jc še vedno 35.000 din. To dokazuje, da jc bila akcija med vaščani slabo organizirana in da nobena akcija KS ne more roditi uspehov brez tesnega sodelovanja vseh krajanov. V srednjeročnem programu za posodobitev ccstncga omrežja jc zapisano, da bo v letu 1977 dokončan prvi odsek občinske ceste Bršljin -Straža od Bršljina do Prečne. Ta odsek jc žc dobil asfaltno prevleko. Preostali del ceste pa naj bi bil dokončan do konca 1978. Pripravljalna dela naj bi stekla že jeseni. Po-■ udarjeno pa jc bilo, da bo program postal resničnost v dogovorjenih rokih le z dobro organiziranostjo in podporo slehernega vaščana. Povzemimo šc zaključke seje, ki pomenijo korak naprej v odnosih med vaščani in pri reševanju posodobitve kraja: povečal naj bi se vaški odbor SZDL in tako zadovoljil frontno in teritorialno načelo, imenovan je bil gradbeni odbor, čimprej pa naj bi sc ustanovil tudi aktiv Z K. I. VIZJAK kulturna točka večera pa je bil obisk moškega pevskega zbora z Ruperč vrha. V govorih je bil ponovno oživljen dogodek pri Beceletovi jami, bolj podrobno pa je bil orisan lik domačina, komunista Alojza Gregorčiča, ki je bil z drugimi ujet. pri Beceletovi jami, nato zverinsko pretepen in mučen ter ustreljen v Krašovčevcm gozdu pri Pljuski 23. 9. 1942. V okviru praznovanja krajevnega praznika je bila v nedeljo, 25. septembra, ob 15. uri na Vrhu pri Pahi še ena prireditev: svečana predaja gasilske črpalke gasilski desetini Vrh pri Pahi. S tem je še ena vas v krajevni skupnosti dobila prepotrebno opremo za reševanje ljudskega premoženja pred ognjem. V kratki slovesnosti pri predaji jc sodelovala pionirska gasilska desetina iz Otočca, ki je vaškim gasilcem prikazala vajo v ravnanju z gasilsko opremo. Tudi na ta način se pripravljamo na splošno ljudsko obrambno vojno in prav ob takih akcijah postaja pomen vseh dejavnikov v krajevni skupnosti še večji: ne samo skrb za komunalne probleme, tudi razvoju kulture in organiziranosti na področju SLO in DS mora biti v nadaljnjem delovanju krajevne skupnosti posvečena večja pozornost. S praznovanjem krajevnega praznika so bila v Otočcu zaključena praznovanja ob Titovih in partijskih jubilejih, ki so sc začela s proslavo ob dnevu JLA v dcccmbru 1976, nadaljevala pa s praznovanjem dneva mladosti 25. maja 1977., veliko proslavo ob 70-lctnici gasilstva v Otočcu 3. julija, slikarsko razstavo Mirana Hočevarja v kulturnem domu 2., 3. in 4. julija ter lovsko proslavo ob 70-letnici lovstva v Sloveniji na Starem gradu in pri Beceletovi jami. Vseh osem proslav in prireditev je uspelo zaradi uglašenega sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami, osnovno šolo in krajevno skupnostjo. l-RANC KIRN J''XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' l TREBNJE: Nič več odlašanja Občinski izvršni svet jc predlagal delegatom zbora združenega dela občinske skupščine glede ureditve poslovanja v tozdu Industrije gradbene keramike v Račjem selu pri Trebnjem kar troje priporočil. V prvi vrsti morajo sprejeti odločne ukrepe znotraj tozda, ki jih jc treba tudi vestno izvajati. Gre za boljšo organizacijo dela, zmanjšanje stroškov, boljšo organizacijo prodaje in zmanjšanje zalog, nagrajevanje po delu, boljšo kakovost izdelkov, kadrovske okrepitve ipd* J’**’ drugo so zapisali nujno potrco° po tehnološki dograditvi toW-nc. Glede tega sta dolina d. tuji dobavitelj opreme m J uvoznik storiti vse P°u<*na„ dnja, a nič manj pomembna ug tovitev pa jc povezovanj0 go organizacijo zdruzc"^ia.i ^ ki bo sposobna zagoto najhitrejšo sanacijo taM drovskem, finančnem ut . loškem pogledu, da bo ttsodob; na tovarna gospodarno P . la. Izvršni svet bo po« tozda spremljal sproti, ra ko pa bo tudi še nadalje daj* pobude za rešitev. .v^xxxxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXVV'' ‘ ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCETA SELAKA upokojenca, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ^ Šmihela in dobrim sosedom, ki so ga obiskovali v c: ^ mučne bolezni, ga bodrili in nam stali ob sttani v naj rjjUjerno ter pokojnemu poklonili toliko cvetja. Posebej delavce"1 kolektivu Industrije motornih vozil Novo mesto, najo ^oVOdstva, Tchnoservisa, plansko-analitskega oddelka m ra- besed?-gasilskemu društvu Šmihel za številne vence in posio ^ |ntjuStxije Prav tako se zahvaljujemo sindikatu podružnice iskre^ elementov in zabavne elektronike IEZE - Stegne,, ko j^jene novodstva ter stanovalcem bloka 8 z Mestnih njivCj. vence. Na koncu se zahvaljujemo župniku za lep po&*_ oetje. & ter moškemu zboru gasilskega društva Šmihel za uor ^ nani enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zaanji ustno ali pismeno izrazili sožalje. Žalujoči: družini Selak in Polimac V SPOMIN 8. oktobra 77 mineva za nas je v najlepšem cxvf.|H.-pn; sjn vedno zapustil naš ljublj ^NENAD - NEN0 ^NEGOVANOVft Zahrbtna in neozdravljiva bolezen nam ga je lf5fnričakova*', ko se je življenja najbolj veselil in od njega veju^ žalosti inj^ ga vec, v naših srcih pa ' ’~1'" * n veselil m od njega vcu*-r m Kr i je ostala globoka brazda čiove#* spomini na fantiča, katerega so odlikovale vse naj omjtijaj° lastnosti. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se ga r ven) tihe mu prinašajo šopke rož in prižigajo sveče o D domu. £e(Jo Žalujoči: mama Božena, oče Radojica in ra Milan z družinama ZAHVALA ti zapus,lla Po dolgi in težki bolezni nas je v 65. letu st^° ■ sestra nadvse draga žena, mama, stara mama, t NEŽA PAVLOVIČ iz Gor. Pirošice 34 Od pokojnice smo sc poslovili v nedeljo, 18. sep najtefllh. „u vasi. Iskrena hvala sosedom za nesebično pom . m (capi ^ nutkih, doktorju Nemetu za lajšanje bolečin, z p koje)ctivoi>!. l za opravljeni obred in poslovilne besede, delovn*™ s0 just*°v izrečeno sožalje in podarjene vence in vsem, » nami . družin*10* Žalujoči: mož Franc, sinovi in hčerke z drugo sorodstvo zahvala . . v 21' n«1 iOStU Kruta usoda je v letu, 17. avgusta sinu’ življenja našemu ljube^atl3ncu vnuku, nečaku m frE^ • 7id- n,° iz Okroglic, Loka pn 7.,hvaiJ“ . iskn.,n° ti#? Ob njegovi nenadni, boleči in tragični izgubi'^ (janc®*11’ pav jemo vsem sorodnikom, prijateljem in številnim cvetjft nJ*,||vaJju' pospremili na njegovi zadnji poti, mu darova* . >scde- ~~n skr11, najtežjih trenutkih izrekah sožalje in tolažilne ''obu- jemo sc tudi župniku za opravljeni obred, za*' 0jprtc’”^tjt- $ ki nam jo je posvečal, ter za poslovilne besedo_°joVjlnc ** fi/r Hvala tov. Camlohu za poslovilne besede. Za p ‘ jt;i darovano cvetje iskrena hvala tudi Pionirju hv#|a I dinski organizaciji Razbor-Okroglice. Iskren [ Zidanega mosta. mC* Vedno nanj misleči: mama Elizabeta. a!‘*seStra Janko in sestri Silva ter Jožica z druitoanU'g z možem Tončijem, stara mama ter drug St. 39 (1 ':70) 0 v LY L' kV\V*YV kik v k k w 4 iii A k o. s™ v \ 'j V 'j ■ i ‘j '• 1» DELOVNA MESTA p..,,celuloze in papirja ■jUURO Salaja Krško- transport - javlja Slednja prosta delovna mesta: J ijElO VODJA ‘ADMINISTRATOR DELAVCEV za delo pri premogu ^°9oji: Pod *|. stroi POpo*n? sre^nja ali delovodska šola transportne 02. de|Qv\.srneri< sposobnost organizacije dela in vsaj 5 let 35 |et Skušenj, odslužen vojaški rok, starostna meja do Pod 2* nimi P°P°!na administrativna ali ekonomska šola z delov-tU^' 23 voc*en*e korespondence v TOZD iin!kValificiran delavec za delo pri premogu. Prednost anc*idati z vozniškim dovoljenjem ..B" kateaoriie. odsinj ,u,.ua« z vozmsKim dovoljenjem „B Za vsevoiaški rok, starostna meja do 30 let. v*6 veli ' stai Pismen *a P°s*cusni rok 3 mesece. Stanovanja nimamo. služba LP.I.iiave na Prosta delovna mesta sprejema kadrovska ! Turnšek, *Ana fr’ G fWt0lj’ CUka r8- Tinka okviru nedavne- J^Vosvoih pripravile kSf^l’'>red- ^tdov, ’ kvačka rij in žali!? Vefi izdeiv ^ e<^na Prikaza. kot^_ ov iz koščkov s» ^^vnikj0 ~Vratnice torbice Cže žakard ?,}*}'3vnikom Cdv usnia T - 2111 so iz v^.F^obne i, J ?,,je novost Pri butiki 8601 ^la ta V tujih m V ®®°8radu pa &^ nl°dnih revijah,“ je e&Pslo, n° Pa Pokazala na ob n-ienih ®o zrna poga- svIS?K0JENKE - Ribniške upokojenke so z nedavno s# ^jma prijetno presenetile obiskovalce fotografiji: Ivanka Šmalc s svojimi izdelki. ■ ^ bila v avli OS «Sji blatita ivl-ova Y ayn us dneva GOVORIL NAM JE POLKOVNIK Učence sedmih in osmih razredov OS Žužemberk je 23. septembra H9vNljivo7„ 80dovinskek-toJJanju pri”.Vzttajn° delo C)>ih oK^tev ob leto-delo t?lcah kipec “‘Čiča. a^denlskega FRANCE BRUS Kočevje J $ 2 7t US' Vjj JMehom sAte -1«« *. = Posipani so ^itv^ bobnel ušem. V se u°v°d smcl>a in ^5« »KS C sL*0 W oKStl Pri te- S&Sptf11£ V°P^ti w?-e E lave so 11 koristnemu za "S* grahek 'teranu krožek OS Grm Žužemberka, zato nam je opisal veliko zanimivih dogodkov iz zadnje vojne. Želimo si še več takih srečanj. ALENKA CAJNKO 8. b, OŠ Žužemberk PRVA V02NJA Z LETALOM Vsak dan počitnic je bil lep, najraje pa se spominjam prvega, zato vam ga bom opisala. Tedaj sem se prvič v življenju peljala z letalom v domovino. Na letališče v Stuttgart so me spremljali starši. Bila sem nestrpna, strah sc je mešal z radovednostjo, pričakovanjem. Ko se je letalo dvignilo, je strah splahnel. Vreme je bilo sončno, tako da sem skozi majhno okno videla prelepe hribe in pokrajine. Prelepo je bilo in prehitro smo pristali v Zagrebu, kjer so me že čakali domači. Vsa prevzeta sem bila od tega dogodka. Pre-liitro jc bilo konec tudi lepih počitnic. Zdaj imam spet pouk, pa nič zato. Spomini na lepe dogodke med počitnicami mi dajejo moč in veselje do učenja. MARJANCA CEROVŠEK 8. razred, Reutlingen 5«. _ 3k 3li/Jiv P°djetja 10 dni po objavi. ^>\\\V.VX\X\X\XVSXXV^VXV>XV>X\XXXVXSXXXVCS.'WVXXX\X'WvXVX\.NXX'Wv'OwXXV Ž ^jjne roke upokojenk •n dobra volja sta tudi med upokojenimi ča, košček do koščka poglej in občuduj/1 Na vprašanje, če razstavljene izdelke tudi prodajajo, se je hitro in z ribniško šegavostjo odrezala: „Seveda tudi prodamo. Vse. Še mene, če me kdo ku-pL“ Tako je dokazala, da se je v 44 letih življenja v Ribnici nalezla tudi šegavosti Ribničanov, oziroma postala ena izmed njih. Na kratko pa se je predstavila tako: „Sem rojena na Vrhniki, kjer sem končala enajsto šolo pod mostom. Nazadnje sem delala v ribniški Manufakturi, zdaj pa sem upokojenka. Koliko sem stara? Toliko, kolikor se počutim. Sicer pa vedno delam, kar 30 let pa sem tudi igrala na ribniškem odru in nisem imela časa za staranje.*4 JOŽE PRIMC MOJE POČITNICE Počitnice sem preživel pri stari mami in atu v Sloveniji. Tam imam že veliko prijateljev. Vsako leto se z njimi igram vojake ali v gozdu nabiramo gobe. S starši smo se trije bratje odpeljali tudi v Cerknico, kjer gradimo hišo. V Sodražici sem pomagal pri sosedih. Peljali smo se s traktorjem po seno. Večkrat sem dobil denar za sladoled. Drugo leto si zopet želim na počitnice v Slovenijo. ANDREJ DROBNIČ 6. razred, Reutlingen IZLET OSMOŠOLCEV 21. septembra je bilo sto učencev osmih razredov OŠ Žužemberk na literarnozgodovinskem izletu po Gorenjski. Obiskali smo Kranj, Begunje, Dosloviče, Vrbo, Radovljico, Kropo, Dražgoše in Visoko. Najbolj nam je bil všeč spomenik v Dražgošah. Na izletu smo ponovili in dopolnili znanje o slovenskih literatih in o naši preteklosti. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov. MARTA KOCUTAR 8. b, OŠ Žužemberk PRIDNI DOMA IN V SOLI V začetku septembra so se ponovno odprle šolske duri. Začelo se je novo šolsko leto, peto po vrsti, in z njim predmetni pouk. Na umiku so kar trije novi predmeti in ure učenja bodo tako še obilnejše. V razredu nas je petindvajset, manj deklic kot fantov, ki so zveči-na bolj poredne narave. Jesenski dnevi so venomer krajši in ob obilici učenja in pomoči na polju minevajo skoraj neopazno. Pospravili smo otavo, pobrali krompir, pravkar smo obrali še grozdje. Poleg vsega tega me čaka sleherni dan paša. S prijatelji kurimo ogenj in se igramo razne igrice. Zelo je zabavno in lepo. Jesen je zares nadvse lepa in bogata. MAJA GREGORČIČ NOVINARSKI KROŽEK OŠ ŠMARJETA PRAZNOVANJE PIONIRSKEGA DNE Letošnji dan pionirjev 29. september smo praznovali še posebno slovesno, saj mineva 35 let od ustanovitve pionirske organizacije. Vsi šolarji smo se vneto in pridno pripravljali za naš praznik. Nestrpno smo se stlačili v telovadnico. Kulturni' del konference so pripravili pionirji, ki so letovali v novem pionirskem naselju v Nerezinah na Malem Lošinju. Predstavili so se s pevskim zborom, recitacijami in pravim žehtnikom. Vodstvo delovnega dela konference je bilo zaupano meni. Najprej sem prebrala pozdravno pismo predsednice ZPM Krško tov. Rezi Pirc, potem pa je bilo na vrsti izčrpno poročilo o delu predsednika in posameznih krožkov. Na koncu smo izvolili še novega predsednika in odbor, tov ravnateljica pa nas je seznanila s potekom priprav za gradnjo družbenega centra XIV. divizije. Preden smo sc razšli, smo sprejeli še delovni program za novo šolsko leto in sklenili, da ga s skupnimi močmi tudi uresničimo. LOTI PAVLIC NOVINARSKI KROŽEK OŠ XIV. DIVIZIJE SENOVO PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA Pred kratkim so mladi na sestanku predsedstva osnovne organizacije ZSMS Šentjernej sklenili, da bodo poskušali z organizacijo pohodov v naravo v vrste delavnih mladincev pritegniti čimveč vrstnikov. Odločili so sc, da bodo s pohodi obujali spomine na narodnoosvobodilno vojno in 24. septembra so s pomočjo predstavnikov rezervnih vojaških starešin pripravili pohod po poteh Gorjanskega bataljona. Pohod jc pripravila komisija za sodelovanje z rezervnimi starešinami in domicilnimi enotami, člani komisije za informiranje in propagando pa so poskrbeli, da jc o akciji 00 ZSMS Šentjernej zvedelo kar največ mladih. Tako jc iz Šentjerneja krenila mladinska četa na Javorovico, obiskala je špileijcvo špico in ko^la pri Miklavžu. Nato so krenili proti domu, in sicer čez Pcndirjevko. V Gorjanskem bataljonu so bili člani OO ZSMS Šentjernej in OO ZSMS Iskra. M. B. $ PIONIRSKA KONFERENCA — Pionirji OŠ Katja Rupena so na pionirski konferenci pregledali delo in uspehe svojega odreda v preteklem šolskem letu. V novem šolskem letu so pred njimi nove naloge, ki se jih bo treba lotiti z vso vnemo, če se hočejo uspešno vključiti v tekmovalni program jugoslovanskih pionirskih iger. (Foto: Janika Zupančič) Pojasnila opeharjenih praktikantov Razoglavi strokovni vodje — Trnova pot do obračunov — Boljša pomoč delavke Opehaijeni praktikanti se ne strinjajo z odgovorom tovarne zdravil „Krka“, zato dodajamo še nekaj pojasnil. Res je, da je „Krka“ dobila parktikante z razpisom na plakatih in da je pripravila kratek seminar, na katerem smo se seznanili z delom in nevarnostmi pri delu. Naše delo so nadzirali strokovni vodje, tehniki. Ob nejasnostih smo jim praktikanti postavljali vprašanja, na katera pa večkrat nismo dobili odgovora. Tudi o nagradah nam ni nihče vedel nič povedati. Kar se tiče pokrivanja s kapicami, je res to, da jih vsi praktikanti niso dobili, pa tudi strokovni vodje niso upoštevali predpisov in niso bili pokriti. Odgovor „Krke“ sploh ne zadeva prave izmene opeharjenih praktikantov. Ni res, da si je lahko vsak praktikant ogledal obračun nagrade. 11. avgusta sta obračun hoteli videti dve praktikantki. Najprej jima je v izobraževalnem centru neka uslužbenka dala takole pojasnilo: „Mene hodijo spraševat. To je ,skuhala* ona, pa naj jim ona razloži.14 Od neke magistre so ju poslali v računovodstvo, kjer pa niso imeli obračunov nagrad za vse praktikante; v obračunih tudi niso bile plačane režijske ure. Praktikantkam so pojasnili, da jih tehniki niso pisali zato, ker praktikanti niso dosegali norme. Vemo za napako računovodstva. Tiste praktikantke, ki so zapakirale največ brinerdina, so dobile manjšo nagrado kot tiste, ki so zapakirale znatno manj. V Galeniki je naše delo vodila delavka, in to dosti bolje kot strokovni vodje. Zato se sprašujemo, zakaj „Krka“ napada to delavko, češ da nam je pisala več (tudi režijskih ur), kot pa smo naredili. Saj so vendar lahko vse izračunali! Če je bila ugotovljena napaka, zakaj ni to navedeno? Za ogled tovarne, pravi „Krka“, smo dobili plačane režijske ure, toda žal nas več praktikantov sploh ni videlo celotne „Krke“. Z nasveti pri delu so nam pomagale delavke, in naš čla- Natečaj za štipendiste Zvezni sekretariat za narodno obrambo je razpisal natečaj za štipendiranje študentov nekaterih visokošolskih zavodov. V tem šolskem letu lahko postanejo štipendisti študentje strojne fakultete pod pogojem, da obiskujejo odsek za balistiko in termotehniko, študentje elektrofakultete z elektronskega in energetskega odseka, redni študentje tehnološko-metalurške fakultete, študentje z prirodo-slovno-matematične fakultete pa samo, če obiskujejo predavanja iz metercologijii. Prav tako lahko dobe štipendije zveznega sekretariata gradbinci, ki so se usmerili v nizko gradnjo in hidro* tehniko, ekonomisti, ki imajo veselje za statistiko, kibernetiko, ekonomiko in organizacijo dela, finančno računovodstvo eko nomsko politiko in planiranje. Natečaj zadeva tudi študente medicine farmacije in veterinarske fakultete. Višina štipendije je do 1770 do 1920 din in je odvisna predvsem od leta študija Študentje prejemajo štipendijo vseh dvanajst mesecev, pripada pa jim tudi nagrada za študijske potrebščine v vsakem šolskem letu. Ta nagrada je v višini mesečne štipendije. Prav tako pripada štipendistom nagrada za prakso in diplomska dela, nagrada na koncu šolskega leta pa je odvisna od povprečne ocene in se giblje med 600 in 2000 din. Štipendistom pripada še brezplačna zdravstvena zaščita. Natečaj velja do 31. oktobra, prošnje pa sprejemajo občinski organi za narodno obrambo, kjer je moč dobiti še podrobnejše informacije. DUŠKO MARAŠ V ŠE DVA REKORDERJA - Marsikdo z letošnjo gobjo letino ni zadovoljen niti zdaj, ko morda je že posušene. Vseeno tudi res zadovoljnih ni manjkalo. Med temi je Stanko Klenovšek iz Bošta-nja, ki je našel pravcato družino osmih jurčkov (na sliki se jih vidi le sedem) ali mali Andrej Jesih in Jože Žive iz Sevnice, ki sta našla tegale, težkega 1,5 kg. (Foto: Železnik) nek, ki je bil pozneje objavljen v Dolenjskem listu, smo jim prebrali v pakirnici tabletnega oddelka. Vse so se strinjale z njim. Praktikanti tabletnega oddelka POJASNILO V članku „Tri četrt vpisanih glasovalo ZA“, ki je izšel 10. junija 1976 smo med drugim objavili, da je tov. PAVLE DEBELJAK iz Mahovnika javno glasoval, listek dvignil in ga kazal volficem na volišču, iz česar bi se dalo sklepati, da jih je prepričeval, naj glasujejo proti. Kasneje se je izkazalo, da ta trditev ne drži v tistem delu, ki pravi, da je bilo takrat na volišču več volilcev (bilo jih je namreč le 5: 3 člani volilne komisije in PAVLE DEBELJAK s sinom Jožetom), zato PAVLE DEBELJAK ni imel namena koga prepričevati tako, da bi dvignil in kazal glasovalni listek. Res pa je, da je glasoval brez besede pri mizi, kjer je sedela volilna komisija, in ne pri za to določeni mizi, kjer so glasovali ostali, ter nato volilni listek normalno spustil v skrinjico. OGLED POUČNE RAZSTAVE 17. septembra smo si člani šolskega biološkega društva in mladi gobarji iz Ribnice z mentorji ogledali v Ljubljani razstavo gob, sobnega cvetja, dreves s sadeži in ptičev. Spoznali smo mnogo novih rastlin in živali. Želimo, da bi ribniška gobarska družina, ki nam je omogočila ogled razstave še naprej sodelovala z nami, pripravljala pre davanja, ki bi mlade biologe in gobarje bogatila z novimi spoznanji. Zavedamo se, kako potrebno je ljubiti naravo in se boriti proti uničevanju njenih lepot. BIOLOŠKI KROŽEK IN MLADI GOBARJI OŠ RIBNICA 29. SEPTEMBER -NAS PRAZNI K V četrtek, 29. septembra, smo imeli pionirji na osnovni šoli v Mokronogu pionirsko konferenco. Povabili smo predstavnike KS, direktorje tovarn v našem kraju in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Zelo veseli smo bili, ker so se odzvali našemu vabilu. Ker smo letos praznovali 35. obletnico ustanovitve pionirske organizacije, smo za ta jubilej pripravili še posebno svečano proslavo. Ob tem dnevu je izšlo tudi naše glasilo Plamenčki. Po proslavi smo imeli pionirsko konferenco, na kateri smo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program dela za naslednje leto. V tem letu se bomo še tesneje povezovali z drugimi dejavniki v kraju. Vabili bomo predstavnike družbenopolitičnih organizacij na naše sestanke, na proslave itd. Ob koncu nam je tov. Tone Krese čestital za praznik, in želel, da bi še naprej sodelovali kot smo do sedaj. Po konferenci smo imeli malico, nato pa smo odšli na krajše pohode. Pionirji O. Š. Mokronog pisma in odmevi poslej delo potekalo hitreje. (Podobno razpravo je ured- organizacijami Težave so jih kalile Združeno KGP Kočevje slavi srebrni jubilej — Odpirajo novo farmo za 250 krav in farmo za 15.000 bekonov Skupne naložbe oziroma združevanje dela in sredstev z lesno industrijo, mlekarnami in mesarji 25-letnico obstoja slavi letos Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje. Občinska skupščina Kočevje je 3. oktobra na svečani seji ob letošnjem prazniku občine sklenila, da podeli Združenemu KGP za njegove uspehe pri delu in premagovanju težav, ki jih v 25-letnem obdobju ni manjkalo, svoje najvišje priznanje — Šeškovo nagrado. Ta nagrada bo ZKGP izročena na proslavi kolektiva to soboto. Gozdni in kmetijski delavci so imeli na Kočevskem že kmalu po vojni svoji ločeni organizaciji. V obdobju 1945 — 1952 je dala Kočevska ogromen prispevek za obnovo in razvoj porušene domovine. Ta prispevek je znašal v povrečju Tz družbenih gozdov okoli 350.000 kubikov lesa na leto, iz zasebnih pa še nadaljnjih 100.000 kubikov. Ves ta ogromni posek in spravilo so opravili gozdni delavci predvsem z ročnimi žagami in sekirami ter konjsko vprego, med delom pa so bili nastanjeni v zasilnih bivakih iz desk in lubja ali pa v najboljšem primeru v kočah oz. barakah. Vse to niti ni primerljivo z današnjimi podatki, ko posekajo na območju Turjaka do so mnogokrat pripomogli tudi zunanji činitelji. V začetku so na Kočevskem sejali žito, sadili krompir (ki so ga 1.000 vagonov na letp izvozili v Dalmacijo) itd. Šele postopoma so prešli na specializirano kmetijstvo, živinorejo na osnovi trav-ništva. Kmetijstvo se postopoma uvršča med delovne organizacije, kjer poteka proizvodnja normalno. Pri tem mu pomaga tudi družba s premijami in regresi. Kočevsko kmetijstvo je po izgubah v letih 1974 - 1975 izdelalo sanacijski program. Mlečno čredo so osredotočili v dolini okoli Kočevja, v bolj oddaljenih krajih pa redijo mlado in plemensko živino. Ugotovili so tudi, da je treba je v štirih občinah in zajema 99.123 ha površin. Danes je poraslih z gozdovi 65.275 ha, medtem ko je bilo na istem območju leta 1896 le 35.873 ha gozdov. Sečnja poteka po načrtih. Gozdarski kolektiv uvaja vedno novo tehniko in izboljšuje organizacijo dela. Pred vojno so bili sekači iz Kolpske doline in Loškega potoka znani po vsej Jugoslaviji in izven nje. Danes pa prihajajo sem delavci iz drugih republik. Zanje je treba priskrbeti primerno nastanitev, prehrano in prevoz na delo. To rešujejo z gradnjo delavskih središč. Posebno pozornost posvečajo obveščenosti delavcev. V tozdu Rog je od meje do meje območja po cestah tudi po 100 km daleč. Delavci delajo na zelo težko dostopnih območjih, pa morajo kljub temu biti kar najbolj redno obveščeni o vsem kar se dogaja v kolektivu. Zato izdajajo vsak mesec posebna obvestila. Zdaj pa se pripravljajo, da bodo uvedli radijske zveze. Tako bo obveščanje še hitrejše in boljše. Novi hlevi v Koblarjih že čakajo na vselitev govedi. Kolpe na leto blizu 200.000 kubikov lesa v družbenih gozdovih in preko 92.000 kubikov v zasebnih gozdovih. Danes je delo in spravilo mehanizirano in motorizirano. Gozdarji žive že v prvem delavskem centru v Glažuti, v kratkem pa bodo še na Marofu pri Kočevju. V takih središčih je poskrbljeno za dobro prehrano in nastanitev delavcev (to sta prava hotela) ter za prevoz z avtom— kombijem na delo. OD KROMPIRJA DO 2IVINE Podobno je bilo tudi v kmetijstvu* „Zagnanost ljudi je bila v prvih povojnih letih velika. V svobodi je bilo lepo delati in veliko je bilo narejenega, čeprav v takih pogojih, ki si jih mlajši sploh ne morejo zamisliti. Vendar pa sem prepričan, da bi tudi današnja mladina zgrabila za delo z isto vnemo in samood-povedjo, če bi bilo to potrebno," nam je povedal eden izmed najstarejših članov kolektiva ZKGP. Družbeno kmetijstvo na Kočevskem in tudi drugod v Sloveniji ni imelo tradicij. Prvi povojni kmetijski strokovnjaki ZKGP so preizkušali, kaj bi pridelovali na kočevski zemlji in kako. V kmetijstvu ni šlo vedno vse gladko. K spodrsljajem pa bolje izkoristiti travnike in najti rešitve, ki bodo zagotavljale proizvodnjo mleka in mesa z osnovno krmo z domačih površin. Ta krma je seno in silaža. Prizadevni kmetijski strokovnjaki so že našli zelo dobre rešitve v proizvodnji silaže. V primerjavi s silažo v letih 1973 — 1974 je letošnja kar za 100 odstotkov boljša. Mlečnost krav se povečuje, čeprav porabijo za krmo vedno manj umetnih krmil. Tako so leta 1974 porabili za 100 I mleka 48 kg umetnih krmil, letos pa le še 33 kg ali pa kar 15 kg manj. > Kmetijstvo je napravilo velik napredek na področju gradnje novih proizvodnih objektov in tehnologije, na področju gradnje stanovanj in urejanja življenjskih pogojev članov kolektiva pa je storjenega premalo. Še preveč kmetijcev biva v neprimernih stanovanjih. Za to je krivo dejstvo, da so zaradi slabih razmer v kmetijstvu in majhnih osebnih dohodkov ljudje bežali iz kmetijstva, še naprej pa so ostajali v stanovanjih ZKGP. Na podeželju pa je bilo grajenih tudi občutno premalo stanovanj, kar bo zdaj začela popravljati nova občinska stanovanjska SIS. OBVEŠČANJE PO RADIU Združeno KGP Kočevje delu- HOTELI ZA DELAVCE V srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije so dobili tudi načrti ZKGP svoje mesto. Tako načrte gozdarstva usklajujejo z lesno industrijo in papirničarji. Še posebno usklajujejo skupno načrtovanje in delo, odkar je ustanovljena SIS za gozdarstvo, ki razen gozdarjev in lesarjev vključuje še zasebne lastnike gozdov. Usklajeno načrtovanje in delo pa krepi medsebojno sodelovanje tudi na področju investiranja. V gozdarstvu so investicije zelo drage, saj velja samo zgibni traktor 1,300.000 din, amortizirati pa ga je treba v dobrih petih letih. Za gozdne ceste porabijo na leto okoli 17 milijonov dinarjev. Pred vojno je bilo na območju gozdov GG le 213 km cest, sposobnih za vožnjo z gumarji. Danes so vse te že obnovljene, razen tega so zgradili še 454 km novih traktorskih in kamionskih cest (od tega 270 km v zadnjih desetih letih). Za vzdrževanje vlak namenjajo na leto 1,5 milijona dinarjev. Ceste in vlake so potrebne saj pocenjujejo spravilo lesa. V sodelovanju z Inlesom Ribnica bo GG prihodnje leto zgradilo skladišče za lupljene iglavce v Ribnici, kar bo veljalo okoli 40 milijonov dinarjev. V srednjeročnem programu je še gradnja podobnega skladišča za listavce pri Liku Kočevje, ki bo veljala tudi približno toliko. Na Marofu pri Kočevju bo prihodnje leto dokončan delavski center, pravi hotel, katerega gradnja bo veljala 25 milijonov. Delno bo dograjen in vseljen že letos (kuhinja, jedilnica in 60 ležišč), delno pa prihodnje leto (še 60 ležišč, rekreacijski objekti itd.). Letos bodo začeli graditi še upravno stavbo tozda Transport gradnje. Veljala bo 4,5 milijona, dokončana pa bo prihodnje leto. Vsako leto prirodno in umetno obnove okoli 150 ha gozda, za kar porabijo do pol milijona sadik. Za nego in varstvo gozdov vlože na leto okoli 100.000 delovnih ur. KMALU 30.000 SVINJ Tudi na področju kmetijstva se možnosti za investiranje v zadnjih letih izboljšujejo, posebno odkar sodi kmetijstvo med prednostne panoge. Do leta 1980 je predvidenih kar za 200 milijonov dinarjev investicij, in sicer 50 milijonov za govedorejo, 100 milijonov za prašičerejo in 50 milijonov za mesarijo, agroservis, stanovanja itd. Prav v soboto, ko bo praznovalo ZKGP srebrni jubilej, bodo odprli hlev za 250 krav-molznic v Koblarjih. Vseljujejo tudi že prve plemenske živali v novo pitališče za 15.000 bekonov pri* Klinji vasi. Letos bodo dokončane tudi nekatere investicije v klavnici oziroma mesariji, in sicer bodo izmenjane kotlovne naprave, stroji in urejena nova prekajevalnica. Z Ljubljanskimi mlekarnami in njihovim tozdom Mesarija Jesenice je tozd Prašičereja ZKGP podpisal samoupravni sporazum o izgradnji hlevov za pitanje naslednjih 15.000 prašičev. Ta farma bo zgrajena že do konca prihodnjega leta. Tak sporazum (o združevanju dela in sredstev) ima tudi tozd Govedoreja z Ljubljanskimi mlekarnami. NAGRAJEVATI PO DELU Na področju uresničevanja ustave in zakona o združenem delu je ZKGP med tistimi delovnimi doslej napravile največ. Zato so prejeli junija letos tudi priznanje Zveze sindikatov Slovenije in sindikatov Slovenije, katerega utemeljitev se med drugim glasi, da so ga prejeli „za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov". V ZKGP so ustanovili tozde že konec leta 1973. Imajo 5 kmetijskih tozdov (Govedoreja, Prašičereja, Mesarija, Agroservis in Kmetijska kooperacija), 8 gozdarskih (od tega 5 čistih gozdarskih, ki imajo sedeže v občinah Kočevje in Ribnica ter v Velikih Laščah; tozd Transport—gradnje, tozd Gojitveno lovišče ..Medved" in tozd Gozdarska kooperacija, ki združuje poleg delavcev tega tozda še okoli 6.000 kooperantov z vsega območja) in še enovito delovno organizacijo Gramiz (gradbeništvo, mizarstvo). Razprave o prilagajanju zakonodaje in aktov zakona o združenem delu so se začele v ZKGP že junija lani. Letos so se lotili praktičnega reševanja, vendar večji del nalog še ni opravljeri. Glavni poudarek dajejo zdaj dohodkovnim odnosom in nagrajevanju po delu. Delavci pričakujejo že rezultate, oziroma da bo nagrajevanje po delu čimprej zaživelo, saj so o tem razpravljali na vseh dosedanjih sestankih. Pred kratkim je tudi uredniški odbor „Glasila" ZKGP organiziral pogovor o temi „Kako nagrajevati po delu in rezultatih dela". Tako so vsi člani kolektiva seznanjeni z dosedanjim delom na tem področju in s težavami, dano je tudi zagotovilo, da bo je poiuiui> — * kolektivu veliko bolj ali r“‘,,c' vali. Teh in jih verjetno zmanjkalo, ker pojavi nova, izmed ništvo organiziralo » ^ „Gospodarjenjeznotr jsk( in „Kako izboljšati zivj pogoje delavcev . ^jo Dohodkovne odn°*„ * urediti znotraj ZW*r zven. Zlasti velja to ^ področjih kjer delavc^..^ znotraj delovne J? ^čni K izven nje prodajajo ^ izvod pod skupno i# je treba urediti tejodnJ^ zven predvsem z lesn ^ j0 in trgovino. PO*®",* iredili dohof°«™.£$0 za področje kmetj žaV0,J pa so naletel, na katero še ne vedo, ka dJ * premagali. Gre “ L po svojem prePJ ^ ustvariti moznost ^ m praven start za roma člane kolekt ■ , Razgovor ob * leju Združenega iw> iaSih' (, je pokazal, da ki5ol^ kolektivu veliko teža Z* ^ manj uspesn ^ ^ h težav je $e verietno ne jo # H ker a«" °fflar I izmed stf.lh‘k0|ektW Prtr Porok za t° le U^ iz nf lektiva, ki je ustvaril vse, kar ajo Za svoje de^e pfiž< ZKGP prejel 'r dj Nekatera smo že zKgP jamo pa še. da J sode'0^ letos za do #»] kipec bronaste J toZd j. skupnosti Koč J q darstvo R°? p rUCiarj3 znanje, Gozdarski center »Glažuta “ nudi delavcem iz bratskih republik vso izvedbo raznih tečajev in seminaijev. varnostni pas: ne le okras ali nujno zlo ^ l ■■ ----------------------------------------------------------------------------------------------------- eestah se je od 20. aprila do 1. septembra smrtno ponesrečilo 81 oseb - Ob uporabi varnostnega pasu bi se njihovo število zmanjšalo na največ 20 * se ^\orai w tedne je, odkar pričela velika Sl?* Varnostni pas -K r>ahTS! Vpr°metu“’ prav slovemki tyoin „ za Preventivo in fen ip Cestnem Prometu. Na-nPoL ^€n: osves^i voznike todo n. 6 \ avtomobilih, da se 5 zavedeli> da ima- tyenjn S%!J>aS zato’ ^ rešuie ft* imamo že cele %j0t v’ ki to le še po-ankete’ ko "iii na ^ vozniki in pot-, nostne nJ*6 "j*. sedežih var-^ porazni n j 5*,^* “porabljajo, 1 .P°tnikr»"v t- ‘^00 voznikov - - jjj —**, Mpeljaji °n’*c*,so v enem dnevu L črpalk? •S!°Venske bencin-1.670 To Pepetih ^ od dajemo še en fe"“"ek: VrT se en Sje^ ?-aprila do 5-ju* >tno D" sl°venskih cestah S2&re,eUo 23 vozni- J* Od fPu 5)V na Prvih se- 7ZVaHlOStn'Je ^ eden Pri' . *a uVod flm P^om- p" I Lojene ant 4ne^aJ rezultatov l H«r£ete: 62,1 odstot-ne Da?« VOz^ Je imelo k°v je ■,£}*,* odstotka s*-til1 V> * V t* i :nir°’ dajihred-f^b vozi;L0dstotka- Velika teV wJ,e ob tem p°- le na dalff-u 1J3J° varnostni ^ vožnjah, med- tem ko ostali menijo, da so pasovi v določenih okoliščinah nevarni. Slednjim ni težko dati odgovor: Glavni pomislek, da v primeru požara voznik ali sopotnik ne more dovolj hitro zapustiti avtomobila prav zaradi uporabe varnostnega pasu, je izvit iz trte. Nesreč, pri katerih bi se vozilo takoj vnelo, je sorazmerno malo; ponavadi nastane požar šele takrat, ko eksplodira bencinski tank. Ob takem udarcu pa ostane nepripet voznik največkrat huje poškodovan. Kdo se bo torej prej rešil iz gorečega avta: nezavesten voznik z zlomljeno hrbtenico ali drugimi poškodbami ali voznik, ki ga je varnostni pas obvaroval pred najhujšim. Da odpnemo pas zadošča v večini primerov že pritisk na rdeče obarvani gumb, v najslabšem primeru pa ga odpremo z ročico. Nadalje: kako se bn rešil voznik, ki je pripet, če pade v vodo? Odgovor je enak. Tudi pri padcu v vodo ima pripet voznik več možnosti, da se izogne hudim poškodbam. Nekateri menijo, da če se avto skotali po bregu, preživijo le tisti, ki popadajo iz vozila. Odgovor: statistični podatki, zbrani z najstrožjimi metodami, dokazujejo, da je možnost preživetja najmanj petkrat večja, če smo pripeti, in torej ne pademo iz vozila. kravji humor (za bike je brezplačno) hUt bf ktih <\dnf kulturnega m • , /o , 4' Stevilka > Z’0* tokrat izdala JStAR- b?*®«ori akošvk°°Pe- ZSoZT ™°ta, ribniški* le m etom’ foto- tjffc Pnspeval France CUis • ?aJ ima ,|ePosvečen živi-ja < _ Podnaslov „kravja Cei 0 2HrKBVoda po dogo ke rNS rezplač«o! ki*1«! je “™nu 1« Števil nik P“e na bo Pašna skupnost STAR— LEV-GOR podelila priznanja, diplome, nagrade, krstne liste ali pa obsodbe vsem, ki so karkoli zakrivili za napredek živinoreje. In že je bral iz lično oziroma umetelno na lesu vžgane diplome verze, namenjene osemenjevalcu Tonetu: o povedal: živini" način pospešu- ,Z.abaven ^°rejo. j?.^ora/tj^k^iko zamis-fc^icaie J. in priznal: Je C kal j a največji 1 vsak j.. objema wed *ti r Z njima se ■Vei4vRibSllleti’ ko sta - ’ Pride ,Cjjten 'm r-Jienge r.\ betico in $Lle 'ielo na SL ^«o Stroške“ Je ozirom -mco vseh (Q>v. °ma izdajateljev teS* p»knsz t «nAnt0n; ^ dau’ ^ URBAt/ fance: iT \'S Hi * kaj^ j Jtenga, ne bi ‘ mi^d°8aja. Kravar u Moramo kaj po- bikov živijo !“jil! VSi štirie med te nukrprrebili na tri' 0nzulu° e' Pile Je SS» Punc, ■ Je itlS l te kličejo!“ . °zi mikrofon krave, bike ter oznanil, da UREDNIK IN GLASILO -Glavni urednik Pile (Andrej Debeljak) s kravjo izdajo Urbana. Prve tri številke Urbana so imele le list, zadnja pa kar II strani Njeno izdajo so omogočili razni botrčki in botri. „Gregorič je brihtna glava, saj to ve že vsaka krava, fantje rihtajo device, on pa krave in telice. “ Tako so obrali vse, ki le kaj veljajo na področju živinoreje od Ribnice do Kočevja in Ljubljane in vsakemu za tolažbo podarili lične plakete z verzi in slikami ter umetelne pastirske palice. V pesmi kočevskim mesarjem stoji med drugim: „ Vsi ljudje bi izumrli, če bi samo regrat žrli. “ RIKU: „RJKO dela štenge, pluge, V zadnjem času se ob varnostnem pasu vse pogosteje omenja še naslonjalo za glavo. Prometni strokovnjaki celo svetujejo, da bi slednje morah obvezno vgrajevati že proizvajalci avtomobilov. Izkušnje namreč kažejo, da si v mnogih primerih vozniki in potniki na prednjih sedežih ob trčenju zlomijo vratna vretenca. Varnostni pas takšnih poškodb ne more preprečiti. . Države, ki so uporabo varnostnega pasu že predpisale, so z doseženimi rezultati lahko več kot zadovoljne. Tako se je na Švedskem zmanjšalo število poškodb za 51 odstotkov, v ZDA za 80 in na Finskem celo za 88 odstotkov. Tudi smrtnost med vozniki, ki so bili pripeti se je zmanjšala, in sicer za 50 do 70 odstotkov. Če takšen odstotek prenesemo v naše razmere, vidimo, da bi se število 81 smrtnih žrtev, kolikor so jih terjale nesreče na naših cestah med 20. aprilom in 1. septembrom, zmanjšalo na največ 20, seveda s pravilno uporabo varnostnega pasu. Po podatkih 13. kongresa kirurgov Jugoslavije pa bi se vzroki za smrtne poškodbe ob uporabi pasov zmanjšali takole: poškodbe možganov za 51,08 odstotka, izkrvavitve za 10,75 odstotka itd. Vse doslej zbrane izkušnje so spodbudile komisijo za spre- mi pa kravje vsem usluge. RIKO gre v svet višav, mi pa v rejo dobrih krav. “ Veterinarski postaji Ribnica: „Kravam pucajo zobovje, jim klistirajo drobovje, vola zrihtajo iz bika - medicina kot se šika. “ Eurotransu: „Eurotrans gre po kolesih - kakor afne po drevesih. “ Ljubljanskim mlekarnam: ,Mulci ne bi se redili, če bi mleka ne dobili in če ne bi bilo „lučke“, majhne njih bi bile bučke. Vsaka vimena so sveta za mlekarne in teleta, vsem pomenijo dobroto - v moških vzbujajo pohoto." Združenemu KGP Kočevje: „KGP po gozdu rije in skrbi, da seme klije, da imamo dost otave za vse nas, pa še za krave." Republiški veterinarski inšpekciji: (Bik - op. pis.) Nono pa se je opekel, ko mu je sodnik izrekel: Zdaj pri nas boš registriran in za štrafngo kastriran! Opozarjam bike, krave, naj spoštujejo postave. Če je red v športni hali, naj bo še v kravji štali. “ Predstavili smo le nekaj odlomkov iz nekaterih na sejmu prebranih pesmi, ki jih je večina' tudi v Urbanu. Tako smo vam na kratko predstavili Pileta, njegove sodelavce in njegovo zadnje umetniško delo. Vendar niso pekli le verzov in humorja, ampak tudi v pravem pastirskem okolju meso in koruzo ter s temi dobrotami obdarili tega in onega. Pa je pritekel s pečeno koruzo v roki protestirat predsednik Zadružne zveze Slovenije: „Zdaj pa vem, zakaj ste dali Dobnikarju meso, meni pa koruzo. Ker je on predsednik Živinorejske skupnosti, jaz, Andrej Petelin, naj pa koruzo kavsam.“ JOžE PRIMC V>X>^XX>XXXXXX\VXVXXXXVXXV>XXXXVNXVVVV>XVX> mljanje predpisov s področja varnosti in cestnega prometa, da je predlagala zakonsko določilo, po katerem bodo morali biti vozniki in potniki na prvih sedežih obvezno pripeti. Takšen ukrep lahko pričakujemo že prihodnje leto. Ob koncu še napotek o pravilni pritrditvi varnostnega pasu. Mnogi delajo napake, ko spodnji del pasu pustijo ponavadi ohlapen, medtem ko diagonalnega okoli prsnega koša zategnejo. Pravilo pa je, da mora biti varnostni pas zategnjen enakomerno in tako, da omogoča normalno gibanje. Zmotno je tudi mišljenje, daje uporaba pasu potrebna le pri večji hitrosti in na daljših vožnjah. Švedski strokovnjaki so namreč ugotovili, da se skoraj tri četrt nesreč zgodi pri hitrosti, manjši od 50 km/h. Takšni in podobni podatki pa zaenkrat še niso našli prave poti do voznika. AH je temu kriva neukost šoferjev ali odpor do nečesa novega, ne ve nihče. Vsekakor pa zamisel sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS, da predlaga slovenskim zavarovalnicam „sti-muliranje“ vseh tistih voznikov, ki so bili ob nesreči pripeti z varnostnim pasovom, ni kar tako. B. BUDJA K ODPOR DO NOVEGA? — Bore malo je voznikov, ki so seznanjeni s pravilno uporabo varnostnega pasu. Slednji naj ne bo le okras avtomobilu, kajti tudi manjše hitrosti so dovolj za hude poškodbe. IlliSst Milil - V m - ’ ■». m&mmm Ut RAZLIKA JE OČITNA — O uporabnosti in koristnosti varnostnega pasu je ob takšni ilustraciji odveč pisariti. Slika kaže prvo fazo čelnega trčenja, njej pa sledi še druga, ki potnika ali voznika vrže sunkovito nazaj na sedež. Tukaj pa bo svojo koristnost pokazalo še naslonjalo za glavo. TRIJE VELIKI - Na fotografiji so trije glavni jugoslovanski humoristi: Čkalja, Cule in Pile. Ker so vsi splošno znani, jih bralcem ni treba predstavljati „z leve proti desni". * i Ste videli NLP? Cenjeni bralci, edina znanstve-no-tehnična organizacija, ki se ukvarja s proučevanjem NLP in podobnih pojavov, se obrača na Vas. Zanimajo nas Vaša opažanja o NLP ali podobnih pojavih. Ta opažanja so lahko starejšega datuma, stara tudi več let ali desetletij. Zanimajo nas tile podatki: 1. datum opažanja (ura, dan, mesec in leto), 2. čim bolj natančen opis dogodka (skupno s podrobno risbo pojava ali predmeta), 3. točen naslov očividca. Podatke pošljite na naslov: UFO-NLP Sekcija ZVEZA ŠOLT, Študentsko naselje blok VII, 61000 Ljubljana. Društvo jamči za anonimnost! STE IMELI PARAPSIHOLOŠKO DOŽIVETJE? Sekcija začenja s prouče-siholo" “ J vanjem parapsiholoških pojavov, / ker se nam je že sedaj dogajalo, f ■V da smo dobivali take podatke. Ko tako širimo naše področje proučevanja, želimo, da nam bralci pošljejo informacije o takih manifestacijah ali podobnih pojavih. Pišite na naš naslov! 2ELITE POSTATI C LAN ORGANIZACIJE? ŽELITE postati član sekcije, ki je v Jugoslaviji poznana kot najbolj avtoritativna civilna organizacija za proučevanje NLP? Želite z nami sodelovati pri proučevanju nenavadnih pojavov, ki pomenijo uganko naše dobe? Pišite na naš naslov! Sekcija je v stalnem stiku z mnogimi podobnimi organizacijami, tudi z znanim centrom za proučevanje NLP, ki ga vodi ugledni astrofizik J. A. Hynek v Evanstonu, Illinois, ZDA. ODISEJA Sekcija izdaja dvomesečno tiskano glasilo (izhaja v srbohrvaščini), ki prinaša novosti iz domačih logov in tujine. Pišite na naš naslov za informacije! Sekcijo Zveza ŠOLT študentsko naselje, blok 7 81C00 LJUBLJANA YUGOSLAVIA r#i i NAROČNIKI £ ■ II Redni rok za oddajo oglasov, »I ■ ■ lllll pisov in drugih naročenih objav je \ I I M ■ do vključno petka, zadnji rok pa \ \ V ■ do ponedeljka do 14. ure! Kako nastane reta? „Pletem pod za rete,“ je na naše vprašanje, kaj dela, odgovorila na nedavnem Ribniškem sejmu Marija Pucelj iz Dan. „Redno sem zaposlena v Inlesu v vratami, po službi pa se ukvarjam še z raznimi deli, med drugim tudi s pletenjem poda za rete ali retice. Retice rečemo tem, manjšim, ki jih prodajamo zdaj v glavnem za okras." Tega dela se je naučila približno pred desetimi leti od moževe mame. Prej je le kmetovala. Rete in retice prodajajo Spominkarstvu in drugim kupcem. Njeno taščo Nežo Pucelj smo zaprosili, naj nam pove, kako se plete pod za rete, oziroma kako se rete izdelujejo. Najprej sta nas obe malo sumljivo pogledali, če ju morda nočemo po ribniško potegniti, potem pa je mati Neža le ugotovila, da ima opraviti z zelenci, in razložila: „Najprej je treba iz leskovih palic narediti vitre, ki jih moraš nato poravnati z vitrnikom. Potem se precepi in spet poravna, da so vse vitre enako široke. Nato pride na vrsto pbtenje poda, potem se vaje doda obod in retica je narejena." Seveda retica ni tako hitro narejena, posebno še, če je šivana. Taka je boljša in lepša, nam je razložila mimogrede, ko je prodajala retico za 120 din. J. P TAKO NASTAJA PODEN - Marija Pucelj iz Dan (na fotografiji) je na Ribniškem sejmu pletla poden za rete tako, kot jo je naučila tašča Neža Pucelj, ki je imela na sejmu svoj štant. (Foto: Primc) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST „Prijateljice imam katerih družba mi je nadvse draga. Iz vseh dežel in vseh časov prihajajo, in čeprav jih je njihova učenost obsula s častmi, je vendarle tako lahko občevati z njimi, saj so mi zmeraj na voljo. Lahko jih sprejmem ali pa se odpovem njihovi družbi, kakor mi je ravno všeč. Nikoli me ne nadelgujejo a so vedno pripravljene odgovoriti na vsa vprašanja, ki jim jih zastavljam. Pripovedujejo o dogodkih preteklih dni, odkrivajo mi skrivnosti narave Učijo me, kako naj živim, kako naj umrem. Odganjajo mi skrbi in spodbujajo mojega duha, kadar klone krepijo moj um in mu modro svetujejo, kako naj ukazujem svojim željam ter se postavim na lastne noge. Razkrivajo mi različne panoge umetnosti in znanosti. Na njihovo pomoč pri pridobivanju znanja o najtežjih vprašanjih se lahko brez skrbi zanesem. In za povračilo ne zahtevajo drugega kakor nekaj pro- stora v kakem kotu mojega skromnega doma, kjer lahko mirno počivajo, kajti udobneje je uživati družbo teh prijateljic v tišini in miru kot sredi šumne množice. “ Tako je zapisal pred šestimi stoletji začetnik evropskega humanizma pesnik Francesco Petrarka in s tem v zanosnih besedah opredelil odnos do novega, renesančnega človeka do knjige. Te Petrarkove misli pa si je izbral Jaro Dolar za uvod v svojo razpravo „Knjiga išče bralca1', ki jo je podal prvi dan strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarjev prejšnji teden na Otočcu. Dolar, ki ga knjižničaiji poznajo predvsem kot dolgoletnega ravnatelja NUK v Ljubljani, je k Petrar-kovemu citatu pristavil misli, ki jih je o knjigi skoro ob istem času napisal predstavnik arabske kulture in izraziti intelektualec Al-Kenz-al-Madfun: „Če se nanjo navadiš, ti bo zagotovila trajen spomin na vse čase; če jo boš preučeval, bo dvignila tvojo veljavo pri ljudem; če boš govoril o njej, bo v vtisnila tvoje ime v zavest ljudi.“ ,,Od Petrarkovih časov pa tudi od dobe elitarne kulturne Bogo Komelj (prvi referent na posvetu), govoreč o stanju knjižnic v novomeški občini: „Z izpeljavo adaptacijskega načrta v novomeški študijski knjižnici bi bil po prostem pristopu na voljo velik del žive literature." GARNI HOTEL KULTURNO ŽARIŠČE - Takole so slovenski knjižničaiji (okoli 250) prejšnji teden v četrtek in petek posedli veliko dvorano gami hotela na Otočcu, da so na strokovnem posvetu izmenjali svoje izkušnje in mnenja o knjigi in knjižnici, prisluhnili na literarnem večeru v četrtek besedi sedmih dolenjskih pesnikov in Dolenjskemu oktetu, naslednji večer koncertu mešanega pevskega zbora novomeške „Krke“ in opravili 23. občni zbor Društva bibliotekaijev Slovenije. Po dveh s programom natrpanih dveh ( s štirinajstimi referati in koreferati) so se v soboto odpravili na izlet po Dolenjski. (Foto: J. Pavlin) politike, ki je bila namenjena privilegirani manjšini, je preteklo že mnogo časa. Branje ni več razpoznavna ločnica med razredi, ni več pripomoček za družbeni ugled, tudi ne pogoj družbenega vzpona, kakršnega je pojmoval Al-Kenz-al-Madfun, ampak postaja vedno bolj nujna potreba celotnega družbenega razvoja," ugotavlja Jaro Dolar. „Tudi če se tokrat ne ustavimo pri miselni zbranosti, ki jo ponuja knjiga kot protiutež v današnjem hlastnem času,“ nadaljuje Dolar, „moramo podčrtati že samo priročnost knjige, ki mi omogoča, da sam odločim kdaj hočem seči po njej in kaj bi rad v tistem trenutku bral, ne da bi bil odvisen od drugih, kaj naj gledam in poslušam. Za zdaj, ko še nimamo kaset, ki bi mi na tele-vizoiju ob vsakem času predvajale to, kar želim - morebiti cele strani knjige - je to gotovo prednost pred drugimi informacijskimi sredstvi." Branje v vseh dobah in deželah ni bilo nikoli enak proces, ampak se je razvijalo skladno z družbenim razvojem. Arabski kulturni aktivist ali renesančni pesnik bereta knjige drugače kakor sodobni delavec, ki išče v njej sicer podobne kulturne vrednote, a vse drugačne informacije. „Današnji bralci, ki morda v samoti, a nikakor ne v osamelosti segajo po knjigi, niso izolirani samotarji," trdi Dolar. Sodobne raziskave pričajo, da so to ljudje ki iščejo stike in družbo. Ne bero, da bi pobegnili pred svetom, ampak da bi v njem bolje živeli. Kako pa je s knjigo sicer pri nas? Ali vpliva na število bralcev v Sloveniji tudi tistih njenih statistično dokazanih 18.000 prebivalcev, ah morebiti straši kakšne druge vrste analfabetizem? Ali na Slovenskem bralci dovolj iščejo knjigo in knjiga njih? Grenka je resnica, dokazana z anketami, da polovica, Slovencev knjig sploh ne bere-In kaj pomagajo skladovnice fekl fcd 1 S £ KNJIŽNI RAZSTAVI - Obiskovalci na Otočcu so si lahko ogledali tudi dve vhodom v gami hotel so bile na ogled izdaje sliki), v hotelski avli pa izbor družboslovne literature ne založbe Slovenije. (Foto: J. Pavlin) knjig (v Jugoslaviji menda pora- nu ponudbe na 1tj* bimo za kulturni dvig vsakega frw!,n'u slovensKin _ 1 »f »V; Ti At prebivalca na leto 9 kg papirja in smo enajsti na svetu) ki jih nihče ne bere! Prav ima Miloš Jevtič, ko trdi: „V neizmerno dolgem življenju vsake knjige izpolni in opraviči njen ustvarjalni smisel šele aktivno, strastno, poznavalsko branje. Branje namreč obnavlja knjigo, daje ji nova, bogatejša in razno-vrstnejša trajanja. Brez stalnega preseljevanja v svet bralcev ne bi imela knjiga — pa če je še tako dragocena in pomembna — umetniškega, družbenega in humanističnega smisla." Po podatkih za leto 1976 so si Slovenci (beri 10 odstotkov vseh Slovencev) v splošnoizobraževalnih knjižnicah izposodili 4,354.588 knjig. Ta stokilometrska vrsta tiskanega gradiva, ki bi segla od Otočca do Kranja, vpliva na izobraževanje, izpopolnjevanje znanja, oblikovanje osebnosti, usmerjanje javnega mnenja, izrabo prostega časa - na izobrazbeno, družbeno in kulturno raven Slovencev. Podatek o izposoji pa le enostransko osvetljuje živahno dejavnost knjižnic, saj ne zajema zahtev bralcev, ampak le izpolnjene želje. O vlogi knjižnic, o njihovi ponudbi in nači- tovanju slovensfon^j- 0 ni bilo malo besed. ^ išče bralca m slišali r: in postrežba bolj , strokovna, tudi pol j ajf, se je premaknil n |g ^ot' postale knjižiuce hodna kulturna tudi dejavniki pn kulturne razvojne p . tu Mje bnta smoter d™z (np PJ akcij zadnjega cm^ vek delo, kultura družba). Žal pa . pro*W niso dovolj naklonj skim, kadrovskim » na“eg. jfSh iltv nekaterih*^ tak«! 115» cit' turnih središči zlasti nekatere rei razvite občine. nove prav gotovo tudi Studijsko knji HjjJ Jarca v Novem n:ujejoP, nadaljnji razvoj u esnj storski problemi m 0# obširneje up13 tudi njen dolgo*® ' Bogo Komelj. j.ZO™ * Krško skozi veke v davnino • Krško sodi med starejša slovenska mesta in ima razgibano preteklost — Sele mestno obzidje je meščane obvarovalo pred turškimi vpadi — Na Krškem polju so pred štirimi stoletji umirali kmečki uporniki Krško ima za seboj dolgo, burno zgodovino. Mestne pravice so stare 500 let, naselbina pa nekaj stoletij več. Izkopavanja so odkrila, da so tod okoli prebivali ljudje že v mlajši kameni dobi, da so se tedaj preživljali z lovom, živinorejo in delno že tudi s poljedelstvom. Tako vsaj govorijo sledovi, ki so jih raziskovalci našli v kraških jamah, kjer so si prebivalci poiskali zatočišče. V zapisniku Stanka Škaletja v knjižici „Krško nekdaj in danes" beremo, da so v starejši železni dobi na gričevnatih vrhovih na obeh straneh Save živeli v svojih utrjenih seliščih ilirski prebivalci. Največja in najbolj znana ilirska naslbina je bila Libna. Njeno arheološko podobo je za petstoletnico mesta na zelo nazoren in prikupen način predstavil Posavski muzej v mestni Galeriji. To je bila edinstvena priložnost, da so bile pred občinstvom razgrnjene tudi najdbe iz graškega muzeja, ki hrani precej tega arheološkega gradiva. Življenje iz utrjenih ilirskih gradišč na gričevju se je pozneje preselilo v dolino Save in Krke. Ilirsko prebivalstvo, ki je preživelo keltski vdor po letu 400 pred našim štetjem, se je z zavojevalci spojilo v pleme keltskih Latobikov. V okolici Dmovega na Krškem polju je verjetno že v drugem stoletju pred našim 8 štetjem zrasla naselbina Nevi-odunum, središče takratnih prebivalcev Dolenjske, keltskih Latobikov. Nekoliko pred nastopom našega štetja je prišlo tudi Krško polje s svojimi keltsko-ilirskimi prebivalci pod oblast rimskega imperija. Rimljani so prevzeli od staroselcev imena 500-LETNICA MESTA krajev in rek. Od 4. do sredine 6. stoletja so dolino Krškega polja križale poti raznih germanskih plemen, ki so se selila na zahod. Slovenci so prišli v te kraje konec 6. stoletja po isti poti in so se najprej naselili v gričevnatem svetu, nato šele v ravnini. Krajevna imena po rastlinah (Leskovec, Brezje), ki so v neposredni bližini Krškega, veljajo za najstarejše slovenske naselbine. Nemško ime za Krško (Gurk-feld) zasledimo v pisanih virih zelo zgodaj, in sicer leta 895 v darilni pogodbi vzhodnofran-kovskega kralja Amulfa. Svojemu vazalu Waltuniju je tedaj podelil v popolno last razen posestev na Koroškem tudi tri kraljevske kmetije pri Brestanici (Rajhenburgu) in neko posest pri Krškem. Tedaj v Brestanici omenjajo že tudi grad. Nekaj let po tistem so ti kraji doživljali madžarske vpade, ki so se po letu 900 ponavljali več kot pol stoletja. Tako pisani viri 150 let molčijo o teh krajih. Po zavrnitvi madžarske nevarnosti je Krško pripadlo Savinjski marki in nemški cesar Konrad II. je 1. 1025 podaril ozemlje med Mimo, Savo in Krko Waltunijevemu potomcu, mejnemu grofu Savinjske marke Viljemu. Njihov rod je kmalu izumrl in ozemlje je pripadlo grofom Kranjske marke. Od njih so si pridobili posest bavarski grofje Bogenski, leta 1189 pa je Krško dobila v posest salzburška nadškofija. NAJPREJ JE BIL GRAD Krški grad je verjetno stal že v 11. stoletju. Pod njim se je kmalu začela razvijati naselbina, ki je sčasoma prerasla v trg. Krški grad sije leta 1373 pridobil grof Herman I. Celjski. Naselbina pod gradom je prevzela ime po gradu oziroma gospoščini in tako se je za mesto ohranilo nemško ime Gurkfeld (ime za Krko in polje ob njej, ki se je razvilo iz antične Corcore) Slovensko ime zasledimo v 16. stoletju (Kerchko) in konec 17. stol. tudi Valvasor navaja poleg nemškega slovensko ime, ki ga piše „Kershko“ (Kerško). Krška gospoščina je po smrti vdove zadnjega Celjana prešla v last Habsburžanov. V 15. stoletju so trg napadali roparski konjeniški odredi Turkov in pustošili po njem. Varen je bil samo grad. Da bi zavaroval prebivalce pred turškimi vpadi, je cesar Friderik 1477 povzdignil Krško v mesto. S tem so dobili meščani pravico postaviti mestno obzidje. Habsburžan Friderik je podelil Krškemu mestne pravice tudi iz trgovsko-politič-nih interesov. Za trgovanje sta bila meščanom dovoljena dva sejemska dneva v letu, dan sv. Ulrika (4. julij) in Lukeževo (18. oktober). Za potrebe notranje trgovine in trgovanja z bližnjo okolico so imeli v Krškem še tedenski tržni dan, ob nedeljah. V Krškem sta že zelo zgodaj zacveteli usnjarsko-čevljarska in krojaška obrt. Razen z obrtjo in trgovino so se meščani ukvarjali še s poljedelstvom. Mestne pra- vice so jih osvobodile tlake in dajatev v naravi. Plačevali so le davek od hiše in njiv in bili so dolžni pomagati pri gradnji ter popravilu mestnega obzidja. Ko so se meščani ob izteku 15. stoletja oddahnili pred turškimi vpadi, so po Sloveniji in Hrvaški začele vreti krivice socialnih nasprotij. Kmečki upori so pretresali tudi te kraje. 5. februarja 1573 je dva tisoč hrva- ško-slovenskih P> potf* tov doživelo trap bitki na Krškem P ^ Za 500-letnico Krčani na trgu P MatijuG domom odkril* f* pra^ cuinsetakoob^.poj vanju spomnili star0pi*jf ki je v boju za >> ^ ^ družil slovenske kmete. vaiva»«‘.r 17 stoletju sA f ^ »j’P,r Mesto Krško iz leta 1925, kot ga je upodobi* slikar Posavja. Nekaj vtisov s strokovnega posveta slovenskih knjižničarjev prejšnji teden na Otočcu Knjiga išče bralca, bralec knjigo kot srečanje njska kulturna skupit tudi založnik Petek To je bil v trebanjskem «*ltuie prisrčen literarni zidu brošure „Srečanja“ s •e obči ^ TiterarnUi ustvar- efcčinsUp , ® tudi najlepše darilo *■ tc i tne skupnosti mla-hwfitnici Pionirske organi- obšini^i6’ da- se v tTebanj’ 11°t&sanii,P°TVeča tol'kšna pozor- Cblmadih-PosebnoP°^- ^ tJa ?°P‘snikov iz vse Slo-osn’etl' Na vseh Petih novnih šolah izdajajo hj«avliV„ ’ S3 hteiarnem večeru ^boljših ”nia“ pa so izbor ^rHP^PeVk0V- Snojti V uhčinske kulturne j1 Pr^atc'j Je v P°z‘ jl Nm. u pred polno dvorano jj I Usedam' mi.°.Vre.c*no lc prisluhniti) f L* “tke^v' 'V0 S to izdaj° S"««**?* Solskih glasil, ki 1 dobijo v roke le otroci »55neru * starši- t1 kul,„^Cet0m ie vrsta Phza-J^ianj" .^t”h delavcev (urednik L ^Portal r^TOf' ZuPan iz dokazaia’ ^ Pravi„ hlturna skupnost Njalcevsn mator' 0613 mladih h® h tn> J?redstav^‘ mladi reci-Zt°Wiefc„,JSke °snovne šole, h °b spremi Šolski Pevski I t® tretan; ‘1“^vl nekaterih nadar-2? *2lh 8°dbenikov; osve-c' Jkupina . ansamblov pomeni S! Fna Amtdi iz Mokronoga. * 25. ^deseto leto, 5f;.A1CP rnibra umrl h4* Desn-u Span’ do- - farni Prevajalec, bibljotpp0vinar’ ure-tof. ekar in leksiko- (A> V? Sjenjsko pot je n! 1° je Inf- u1’ hattaljeval '"rnaluj Ljubljani, kjer je toliko • slavisliko, J nost S Potoerjalno £ se ;■ .Se pred diplo-{.H, ^ Popolnjeval v ■ godijo fra^ je dobil ensk0 i .n.Coske vlade. ,kot IWtUro je vsto- SS to?’ sicer Pa je i.Ltarno.J!?j0rnost veliala farno-; c^;t^mVCIJrs V,S TomJe^U “ delu (vfftir^ ^ Linharta, Fran: j^a in o, a’ _ Ivana Can- $?> pančiča in s Posebno lju- >delJu P^ečal kivije- žiga Srečka A Ho' let,^ % fa5ki slttfh-6 ie bu v Je Slovenski •mu ^slci i | — fcS^SSo'! pri-in uredil C**. Anr 1Qna Gre-^ P--tona Aškerca, losipa Jur-^upančiča, CaftLlll°na R ^tja Swna ^KSg^Ada- iov muzej v ^ dosežkitrUdnim Mta' Njegov ™oi. liter! razvoju fcSSLS:*■ Pretres štipendiranja Pred tremi leti sprejeti (prvi) družbeni dogovor o štipendiranju v naši republiki je bil učinkovit le na začetku, saj je kmalu začelo primanjkovati združenih sredstev za štipendije. Najbolj je zaškripalo lani, ko so zaradi porasta življenjskih stroškov svalorizirali štipendije, ž Janez Boljka: POGOVOR I , . . g ^ to pa je praktično pomenilo, da ■*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.< ^ je g^ipentlijSkj kupček znatno ša nekaj novosti, na katere v javni razpravi predvsem opozarjajo. V osnutku dogovora je velik poudarek na kadrovskih štipendijah, ki naj bi jih v prihodnje razpisali prej kot štipendije iz združenih sredstev. Posebna novost so dodatki k osnovnim štipendijam, zanje pa naj bi se potegovali štipendisti, ki se na šo- Zibelka slikar j ev: Ob razstavi „Krški rojaki v slovenski umetnosti' Razstava „Krški rojaki v slovenski likovni umetnosti", odprta prejšnji petek v Galeriji v Krškem, ni samo umetniški, ampak tudi informativni dogodek, morda začetek neke akcije, ki naj prikaže slovenski javnosti kulturni delež mesta, obhajajočega prav letos 500-letnico svojih mestnih pravic. zoril tudi prof. Andrej Pavlovec; potrebna bi bila celovitejša študija, iz katere bi bilo razvidno, koliko slikarjev, rojenih na krškem območju, je izšlo iz ljubljanske ali zagrebške likovne akademije.Že ob tej, čeprav morda nekoliko okrnjeni razstavi pa lahko zapišemo, da je likovni delež Krškega prav gotovo nepogrešljiv za slovensko umetnostno zakladnico. Na razstavi, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali do 30. oktobra, so dela dvanajstih umetnikov, ki so se v Krškem ali njegovi okolici rodili ali pa so jih Krčani „posvojili“ zavoljo njihovega pomembnega umetniškega prispevka temu mestu. Tako so: Janez Wolf iz Leskovca pri Krškem, slikarski učitelj bratov Šubicev in Antona Ažbeta, Fran Klemenčič in Franjo Stiplovšek, Zoran Didek, Jaro Hilbert in Jože Ciuha pa seveda Vladimir Sto-viček in njegova hči Vladka, Hans Gagem ter naposled Avgusta in Saša Šantel. Prepričani smo, da so to le nekatera imena in nikakor ne vsa, ki bi jih mogli s Krškim povezati vsaj ob njegovem jubileju. Na nujnost nadaljnjega raziskovanja umetnosti in umetnikov tega dela Posavja je opo- zmanjšal. V novomeški občini so tedaj ukinili štipendije 43 prejemnikom, ko so poostrili merila za pridobitev, pa je enaka usoda doletela še vrsto drugih štipendistov. Pravičnejši in bolj pretehtan naj bi bil novi družbeni dogovor, ki bo sprejet do konca tega leta, mesec kasneje pa naj bi se iztekel rok za sprejem samoupravnih sporazumov o štipendiranju. Osnutek tega dogovora, ki je že nekaj časa v javni razpravi — prejšnjo sredo je bila o njem beseda tudi na razširjeni seji sveta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu - prina- lanje ali študij vozijo ali pa stanujejo v domovih. Štipendiranje TROJE PRIZNANJ NA DOLENJSKO naj bi bilo po novem omejeno, kar bo doseženo z zaostrenimi metih. Novo obdobje bo prineslo še eno novost: v občinah bodo napravili natančen popis štipendistov in štipenditorjev, to pa bo pomemben kažipot pri oblikovanju štipendijske politike. V javni razpravi, ki je na Dolenjskem že stekla, pozdravljajo besedilo osnutka novega družbenega dogovora. Še več: menijo, da je osnutek zelo dober, saj ponuja variante, s tem pa daje razpravljalcem možnost, da se prosto opredeljujejo. I. ZORAN V Slovenj Gradcu so minuli petek odprli 19. republiško razstavo fotografije in medklubsko razstavo diapozitivov. Od okoli 700 fotografij in kakih 1800 diapozitivov je posebna strokovna žirija odbrala za razstavo približno polovico fotografij in šestino diapozitivov. Pri otvoritvi so podelili nagrade, diplome in priznanja. V skupini fotografij na temo „Narava“ je dobil prvo nagrado Metličan Marjan Vivoda. Inž. Pavel Gorše in Peter Sobar iz Kočevja sta ob tej priložnosti dobila bronasti Kidričevi plaketi sveta Ljudske tehnike Jugoslavije. Ta in druga priznanja so podelili za posebne zasluge in za širjenje tehnične kulture. DELA NAIVCEV V „KRKI" Literarni večer na Otočcu Sedmerica dolenjskih pesnikov se je tokrat predstavila slovenskim knjižničarjem Po večletnem predstavljanju pesniške besede na literarnih večerih bodisi širom po Dolenjski ali kje drugje, celo v zamejstvu, se izraz „dolenjski pesniki" nanaša že na povsem določeno sedmerico besednih ustvarjalcev. J. Dular, A. Gregorčič, J. Kolenc, M. Markelj, I. Perhaj, L. Smrekar in 1. Zoran so to. Razen tega, da so Dolenjci, del njihove poezije pa je raztre- ki zdaj tu, zdaj tam prihajajo skupaj med ljudi z izbranimi pesmimi, bi med njimi težko našli še kaj istoznačnega. Če izvzamemo pripovednika Dularja, ki je v slovenski literarni zgodovini zapisan tudi kot pesnik t.i. domačijskega realizma, prej epik ko lirik, pri ostalih naštejemo le tri pesniške zbirke (Perhaj, Zoran, Markelj), veči- sen po revijah, hstih ali zbornikih. Zato je docela nemogoč celovit pregled njihove dozdajšnje pesniške tvornosti, še bolj zagatno pa bi bilo v tej poeziji iskati povedne, slogovne in še kakšne razsežnosti. Posebno v takem zapisu, ki je zgolj poročilo z literarnega večera, ki ga je sedmerica pesnikov prejšnji Trebnje izčiščuje naivo Modni, neizvirni in predvsem lažni naivci, zaslužkarji, iskalci menažerjev in drugi na trebanjskem samorastniškem odru ob zaostrenih pogojih za sodelovanje nimajo kaj iskati četrtek na Otočcu pripravila za slovenske knjižničarje. (Večer je omogočil SGP Pionir.) Po uvodni pesmi Dolenjskega okteta, nagovoru Avgusta Avbaija, predsednika IS občinske skupščine Novo mesto in izčrpnem prikazu prof. Jožeta Škufce tiste plati slovenske književnosti, ki je z ustvarjalci tesno povezana z Dolenjsko, so pesniki sami ter Iva Zupančičeva in Miha Baloh ob glasbeni spremljavi Silvestra Mihelčiča predstavili enak izbor kot na literarnem večeru pred tem. Tudi tokrat je bilo opaziti dokajšnje kakovostne razlike med pesmimi posameznikov, zato kaže za vnaprej pripraviti bolj zaokrožen izbor, pač takšen, da bi lahko govorili o literarnem večeru kot o predstavitvi v več ozirih enakovredne poezije. D. RUSTJA Kulturno-umetniško društvo novomeške tovarne zdravil, ki se v zadnjem času prišteva tudi med uspešne prireditelje likovnih razstav v Novem mestu, se je tokrat odločilo razstaviti v avli upravne stavbe „Krke“ v Ločni nekaj del samorastnikov, ki se zbirajo okrog Tabora in galerije v Trebnjem. Razstavo „Naivno slikarstvo Jugoslavije" bodo odprli v četrtek, 13. oktobra, ob 17.30. Na njej bodo dela 24 avtorjev, izbor pa je iz fonda trebanjske galerije. Na otvoritvi bo nastopil pihalni kvintet RTV Lju-' -) 27. bljana. Razstava bo odprta do oktobra, in sicer ob delavnikih med 15. in 19. uro, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. OD TORKA BORIS JESIH V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo v torek, 11. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo slik in grafik akademskega slikarja in grafika Borisa Jesiha. Gojenci glasbene šole Matjana Kozine bodo na otvoritvi izvedli krajši spored. Boris Jesih je doma iz škofje Loke, kjer ima tudi atelje. V letih 1974 in 1975 se je udeležil Dolenjske slikarske kolonije in tako obogatil svoja iskanja. Na razstavi, ki bo odprta do 6. novembra, bo Jesih pokazal najnovejša dela, ki dopolnjujejo njegov priznani in izvirni opus. Trebnje s svojo galerijo, salonom, razstavami in najrazličnejšimi drugimi samorastniškimi akcijami bo še nadalje Meka slovenskih, jugoslovanskih in tujih naivcev in tudi v prihodnje odprta postaja umetnosti, vendar pa vanjo le ne bo tako lahko priti kot do zdaj. Vstopnica bodo kvalitetna, izvirna in iz resničnih notranjih potreb ustvarjalcev nastala dela, najrazličnejši komercialni in lažni naivci, zaslužkaiji in iskalci menažeijev v Trebnjem nimajo kaj iskati. Edino merilo za sodelovanje na trebanjskem samorastniškem odru bodi izpričan talent in kvaliteta — so sklenili tudi organizatorji. Na seji organizacijskega sekretariata in umetniškega sveta Tabora, ki je bila 2. septembra in na kateri so se odločali o programu za leto 1978, je Janez Gartnar dejal med drugim: „S programom, ki ga tokrat oblikujemo, hočemo poudariti dvoje. Prvič: odločen in trajen odpor proti poplavi komercialnega kiča, modne naive, zlagane barvne patetike in obrtniške proizvodnje z izključno in neprikrito željo streči okusu menažeijev zaradi zaslužka, in često edino zaradi tega, saj si nekateri zavoljo tega celo naročijo in plačajo napihnjene .kritike*. Drugič: tabor bo sodeloval le s tistimi ustvaijalci, ki soglašajo z velikim Rodinom: .Najprej je treba biti človek, potem šele umetnik*. Z ustvarjalci, ki so pripravljeni in sposobni s poštenim odnosom do svojega dela ustvariti vrednote, ki se bodo odlikovale z izvirnostjo, bogastvom izpovedne moči in visoko kvaliteto. Samo ob teh načelih bodo grajene vse bodoče akcije Tabora, tako pa tudi razstava pod geslom .Prijateljstvo, mir in kruh za ljudi vsega sveta,* ki bo v Trebnjem prihodnje leto od 8. julija do 25. avgusta." To bo razstava miniaturk; na njej S ^INS KA KULTURNA SKUPNOST TREBNJE m Ustva • an!u VSei. ki “ na Dolenjskem ukvarjajo z be-Ti^ilo ic rjaniem. Se neobjavljene literarne stvaritve po- A nnilorv,!-- mil ..._________i____ nnAlMCI/A L"! II _ i Na SKUPNO^3 1977 *na nas,ov: 0BČINSKA KUL- TREBNJE, Cesta Gubčeve brigade 4a \ samorastniško besedo i ifjfk i\|°reske, rtiče, novele, odlomki iz daljših tekstov, V n« k..' esei'< razprave s področja kulture in umet- pjg I • V*~JI» IdčfJIdVC 9 [JUUI ULjd Ml 0 daljša od treh tipkanih strani. 'NN-V»-''XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'/ bodo sodelovali tudi umetniki iz inozemstva, ki bodo povabljeni tudi na XI. Tabor. Odziv na razstavo je izredno velik, saj je že do zdaj prišlo okoli 50 prijav najbolj znanih ustvarjalcev iz vse Jugoslavije. Pod enakimi pogoji kot na razstavo so bili ustvarjalci povabljeni tudi na XI. tabor, na katerem bo več udeležencev iz neuvrščenih in prijateljskih držav, saj je za Trebnje tudi v tujini čedalje večje zanimanje. Kakšen glas kroži o tem kraju po svetu, kaže tudi pismo urugvajskega avtodidakta Gor kija Bollarja iz Montevidea. V svoji ponudbi za sodelovanje na Taboru je ta južnoameriški slikar med drugim zapisal, da bo izredno počaščen, če mu bo Trebnje omogočilo sodelovanje na Taboru, o katerem je že veliko slišal. ,,Za to razstavo smo se odločili, ker menimo, da dosedanje oblike (n. pr. saloni) ne dajejo možnosti za večje vsebinske in kvalitetne premike. S tematskimi razstavami hočemo doseči valorizacijo nekdanjih vrednot ljudske ustvarjalnosti," pravi Janez Gartnar, duša trebanjskih taborskih in samorastniških snovanj. Strožja merila bodo veljala kajpak tudi za osebne razstave. V Trebnjem vztrajajo, da morajo biti take razstave prikaz vrhunskih stvaritev. S tem ne bo nikomur onemogočeno sodelovanje s Taborom, vendar pa se bo moral ob svojih delih zamisliti vsak sam. še nadalje pa bo Trebnje podpiralo prizadevanja mladih talentov. V katalogu za razstavo »prijateljstvo, mir in kruh za ljudi vsega sveta" ne bo učenih besed umetnostnih zgodovinaijev ali kritikov, marveč bodo tekstovne strani zapolnili učenci literarnih krožkov z osnovnih šol trebanjske občine. Objavljeni bodo najboljši sestavki s posebnega natečaja, ki ga bo razpisal Tabor, besedila pa bo za natis odbrala posebna komisija. Na koncu naj omenimo še to, da bo „čistko“ doživela tudi stalna zbirka v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov. V skladu s poostrenimi merili bodo iz nje izločili vsa neumetniška in neizvirna .oziroma maniristična dela. Nova merila bodo kajpak veljala tudi za sprejem novih del v to zbirko. IVAN ZORAN SAMO KVALITETNI DOBE VSTOPNICO - Ob poostrenih merilih za sodelovanje na trebanjskih Taborih in razstavah se kvalitetni, se pravi izvirni in vsebinsko poglobljeni, ustvaijalci nimajo česa bati. Boljkova izpoved in vizija Skulpture in grafike Janeza Boljke od jutri na razstavi v Brežicah Srečanje z deli Janeza Boljke, akademskega kipaija iz Ljubljane, je prav gotovo prijetno doživetje. Zasluga za to gre jasnemu in razumljivemu jeziku", ki prenaša avtoijeva sporočila. Središčna „snov plastike je predvsem človek s svojimi zapletenimi razsežnostmi Od zgodnjih Ribničanov, slovenskega simbola polpretekle dobe, do sodobnih likov se pri Boljki plete nit skupine znanilcev morebitne katastrofe. Liki so prispodobe napetega, zgnetenega, v čas utesnjenega sodobnega človeka. V njih vidimo sebe, ujete v stisko, dvom in iskanje. Pretresejo nas Atomske Venere, sicer brez glave in rok a s čari svojega telesa. Ob mali, letos nastali plastiki se nekoliko izgubi primarna navpična kompozicija opozorilnega simbola, izstopi prostor, ujet v nekaj povsem določenih simbolov. Plastika postane tako intimno ..razmišljajoča". Prevladali so kompozicijski prijemi, ki so kot skice za velike kiparske rašitve, h katerim teži avtor. Opozorilo pa ostane. Tu so Bobnar z veliko roko, Človek, ki išče, Kabala. Ni časa za brezbrižnost, umetnik nas osvešča in drami. Nenavadno močna je Boljkova navezanost na grafiko. Predstavljene grafike v barvnem sitotisku so neizogibno vsebinsko dopolnilo plastiki. V človekovo notranjost zazrta plastika ima v grafikah zunanji vsebinski in oblikovni okvir. Fantastične krajine Iz zgodovine prihodnosti nakazujejo vizijo prostora Zemlje, kar daje slutiti izid nebrzdanega tehnološkega protičlovestnostnega dvoboja. Redko se kipar tako ubrano dopolnjuje v dveh izraznih medijih. Prav ta ubranost potrjuje, da ima Boljka kaj povedati. Tudi odličen obisk njegove novomeške razstave to po svoje dokazuje. Predstavitve njegove umetnosti (v Novem mestu, Brežicah in Kranju) so nastale v sodelovanju med novomeškim, brežiškim in kranjskim muzejem. Obširna pregledna razstava se iz Dolenjske galerije seli v galerijo Posavskega muzeja v Brežicah, kjer jo bodo odprti (v nekoliko manjšem obsegu) jutri ob 18. un. Novembra bodo v Kr nju razstavili le Boljkovo najnovejšo malo plastiko. Plod skupne akcije vseh treh ustanov je tudi obširen katalog z osmimi barvnimi in več čmo-belimi reprodukcijami in z uvodno študijo dr. Ceneta Avguština. JOVO GROBOVŠEK /o ljubljanska banka V dveh letih na cilju Gotovo že poznate stanovanjska posojila na podlagi motiviranega varčevanja in govorili smo že o dodatnih posojilih tistim občanom, ki brez teh sredstev ne bi mogli priti na cilj, se pravi, dokončati gradnjo ali kupiti stanovanje. Lahko trdimo, da danes ni več reklamni trik, če rečemo, da lahko občan v pičlih dveh letih pride do svojega stanovanja. Gotovo brez posojil ne gre. Da pa trditev vseeno drži, bomo skušali pokazati s konkretnimi številkami in na primeru. Če se občan v Ljubljanski banki obveže, da bo tri leta varčeval za stanovanje in vlagal mesečno po 2.000 din, pomeni, da ta mesečni obrok pri današnjih življenjskih stroških sicer ni majhen, vendar v družini, kjer sta zaposlena oba zakonca, s pametnim gospodarjenjem pri družinskem proračunu, lahko prideta na „zeleno vejo". Po izteku varčevalne dobe, se pravi po treh letih, bo naš občan po varčevalni pogodbi prihranil 72.000 din, na njegova privarčevana sredstva pa mu bo banka odobrila 100.800 din posojila, skupaj torej 172.800 din. V najboljšem primeru ima občan pravico tudi do dodatnega družinskega posojila (140.000 din), in tako zbrani dinarji znesejo kar 31 2.000 din. Gotovo, da ta vsota še ni dovolj velika za nakup stanovanja ali zidavo hiše, vendar imamo pri tem v mislih še nekaj ,,dodatnih virov", ki jih pač moramo upoštevati, ker spoznanje izhaja iz prakse in poznavanja problematike o nakupih stanovanj. V delovni organizaciji, kjer občan združuje svoje delo, gotovo skrbijo tudi za to, da bi se delavec kar najbolje počutil in živel v ugodnih stanovanjskih razmerah. Najbrž mu bo tudi delovna skupnost pomagala s posojilom. Tako je občan z vsem zbranim denarjem gotovo že prišel ali pa se vsaj približal številki, ki odpira vrata v lastno stanovanje. Kako v dveh letih Še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, kako uspe občanu že po dveh letih dobiti posojilo v banki, kjer je namensko varčeval za stanovanje in je bil pogodben rok tri leta. V Ljubljanski banki ima občan 'možnost, da s premostitvenimi posojili že pred rokom treh let dobi celotno vsoto. Povedati pa je treba, da bo za občana to kar trd oreh. Moral se b‘o seveda še dodatno zadolžiti (morda pri sorodnikih, prijateljih, znancih), da bo lahko že predčasno odplačal vse manjkajoče obroke in si s tem pridobil pravico, da zbere sredstva že v dveh letih. Z odplačilom vnaprej mu banka prizna enake pogoje kot bi jih imel po izpolnjeni pogodbi o namenskem varčevanju, torej po treh letih. Res ne gre brez kombinacij in odpovedovanja, vendar najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni mnogim ljudem, da se v lastni dom lahko vselijo kar leto dni pred predvidenim časom. Odgovori na vsa vaša vprašanja Če ste se tudi vi odločili, da boste varčevali za stanovanje ali za gradnjo hiše, pa bi radi kar najhitreje živeli pod svojo streho, se oglasite v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vam je najbližja, in dobili boste odgovore na vprašanja, ki vas žulijo. DOM MAJDE ŠILC NOVO MESTO, Kristanova 60 ponovno razpisuje delovni mesti 2 KV KUHARJEV(IC); nastop dela 1. 11. 1977, Pogoj: 1. KV kuhar(ica) 2. delno nočno delo v izmenah Prijave z dokazili o izobrazbi oddajte v 15 dneh po dnevu objave razpisa. »Dolenjski list« v vsako družino LICITACIJA Komisija za prodajo osnovnih sredstev Transportno gradbenega podjetja Metlika Razpisuje __ -u od- javno licitacijo za prodajo naslednjih osno ste v: 1) KOMBI IM V—1600, super B kombibus, 1970, v voznem stanju, neregistriran; z na 4.000,00 din; , oztieni 2) KOMBI IMV-15 V, dizel, letnik 1J'Z'oy00djn stanju, neregistriran; začetna cena * Javna licitacija bo 21. 10. 1977 ob 11. uri v prostorih Transport v Rosalnicah. • h vek v mesN Kupci plačajo na izlicitirano ceno prometni a stalnega prebivališča. . eCj Interesenti za nakup osnovnih sredstev morajo jz|C|icne kom licitacije položiti na blagajni podjetja 2 » cene osnovnega sredstva. ,XXXXXXXXXXXX> Obrtna nabavno-prodaj-na zadruga „RESA", Krško, razpisuje prosto delovno mesto: 1. FINANČNI KNJIGOVODJA Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v vodenju poslovnih knjig; — nepopolna srednja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj v finančni službi. Razpis velja 15 dni po dnevu objave. NIF9 Splošno gradbeno podjetje „PI0NIR Novo mesto, TOZD TOGREL Krško, oglaša prosta delovna mesta: 1. več ZIDARJEV 2. več 2ELEZOKRIVCEV 3. več PK DELAVCEV 4. GRADBENEGA DELOVODJE 5. SKLADIŠČNIKA iučitev' delus i tri' 1 SKUPŠČINA KRAJEVNE SKUPNOSTI 2 nrMT.rnMr. 6 ^VXXNXXVS>XXX\XXXXXXVvCVXVXXXXXVX\>XXXXX\X\>XXX\XXX>XXXXXXXXXXXXXXXX\>XXXXXVSXXXXXXXXXXXVj; Ž ŠENTJERNEJ razpisu/e prosto delovno mesto TAJNIKA krajevne skupnosti. Pogoji: — srednja šolska izobrazba — družbenopolitična aktivnost Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Novoles Novo mesto—Straža TOZD „SIGMAT" Brestanica objavlja za obrat poliestra Veliki Podlog prosta delovna mesta: - KONTROLORJA IZDELKOV iz poliestra Pogoj: KV delavec kovinske stroke, odslužen vojaški rok. - PET LAMINATORJEV Pogoj: nekvalificiran delavec, odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas. ? ? Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh ^ | | po objavi na Novoles TOZD „Sigmat", Brestanica. Pogoji za sprejem: ,. rjl 1. in 2. — poklicna šola gradbene stroke delovno mesto z nekajletno prakso; 4. — končana gradbena delovodska šola; 5. — poklicna šola trgovske stroke. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v zdru" 0jern polnim delovnim časom za nedoločen čas in gvilnP0 mesečnega poskusnega dela. Osebni dohode eSt0. delitvi osebnih dohodkov SGP „PIONlR 0 tgf po- Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanj ^pj0nir 1 trdili o izobrazbi sprejema kadrovski j-.oi/u obja* /\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ | Splošno gradbeno podjetje „PI0NIR ^ Novo mesto, i Delovna skupnost skupnih služb, I £ objavlja prosto delovno mesto i PRAVNEGA REFERENTA 7 V\XVVXV\XVVXXXVX\>\>XXXVXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXVSXXXXVSXXXXXXXXXXXXXXXV^\NXXXV^ PROSTA DELOVNA MESTA HOTEL „GRAD PODVIN" Podvin na Gorenjskem 64240 Radovljica Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta delovna mesta: 1. HOTELSKA GOSPODINJA 2. KUHARICA - KUHAR 3. OBRAČUNSKI REFERENT 4. RECEPTOR 5. SOBARICA. - KONTROLOR Kandidati za prosta delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. končana srednja šola ali hotelska šola ter nad tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. končana gostinska šola ter nad dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 3. končana srednja šola ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj v gostinstvu ali trgovini, pod 4. končana hotelska šola ali srednja ekonomska šola ter nad dve leti ustreznih delovnih izkušenj, znanje nemškega jezika, pod 5. končana osemletka, do enega leta delovnih izkušenj, uspešno opravljen test iz poznavanja dela. Pogoji za sprejem: .. . I1?njafrti. * Končana pravna fakulteta z nekajletnimi i jrUžene,Tl .t Kandidati bodo pridobili lastnost delavca ^ ^ zdru* za nedoločen čas, s polnim delovnim časom trimesečnega poizkusnega dela. ter Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanje?)? ^ p0 obi zili o izobrazbi sprejema kadrovski oddele j1 i \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w^wxv,xvvvxxvvx'x y VXXXXXXXXXXXXXXXXXW\XXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXX>X'XXW derivati, ki se lahko infiltrirajo v zemljišče, ogrožajo podtalnico ter odplavljajo v površinske vodotoke . Obe inšpekciji opozarjata občane, da bosta proti kršilcem ukrepali zaradi zaščite človekovega okolja in v skladu z veljavnimi predpisi . VODNOGOSPODARSKI INŠPEKTOR: FRANCE PREŠEREN, dipl.inž.agr. SANITARNI IN KOMUNALNI INŠPEKTOR: p FRANCE PREŠEREN, dipl.inž.agr. RUDI ŠKOf, I r ^ Ž.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\Ž y xxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvsxxxx\xxvsx y ^ Vabimo vse kandidate, ki želijo postati delavci naše delovne ^ organizacije, da se oglasijo v kadrovskem oddelku Hotela | „Grad Podvin", kjer bodo dobili podrobnejša pojasnila. ^ Prijave prinesite osebno ali pošljite po pošti v 14 dneh po ^ objavi. | Samskim delavcem nudimo začasno rešitev stanovanjskega ^ problema v hotelu. ^ 4xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\^ \ ISKRA i INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO \ LJUBLJANA, g TOZD ELA NOVO MESTO v, razpisuje \ JAVNO LICITACIJO \ za prodajo avtobusa TAM A 3000, letnik 1962. Avtobus je v voznem stanju. Izklicna cena 21.500 din. ^ Prometni davek plača kupec. Licitacija bo 17. 10. 1977 na ^ parkirnem prostoru ELE, Ragovska 7a, ob 11. uri. cvxxxxxxx>." nies^ PROSTA DELOVNA JMOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p-O-Novo mesto. Glavni trg 11 ,enel1} ^ Odbor za medsebojna razmerja delavcev v zdru objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. SALDAKONTIST .M 2. BLAGAJNIK n0 ra*" 3. PRODAJALEC avto stroke - delov za določen čas Vtlieoi * P0G0J,: delovnlV£Vj Dod 1: ekonomski tehnik z 2 letoma o adrfl|n #1° računovodstvu, poskusno delo 1 mesec a s|sti, in sicer Markovič, ' m Vohar. V dokaj močni so osvojili dobro deveto konku U1 .VoIlat’ osvojm aooro aeveio bil v di^7.? točk), Markovič pa je ose®na^t'P na nev*dne orientirje KRŠKO: nastopilo 426 pAPlRNlCARJEV .toi?.31?2 ®ch»loze in papirja ® j" ie bila gostiteljica *£SuT k« Mojimi P^Pmičarjev, ki so s SOOJoL- tekmami počastili stoniirT^10^ _mestnih pravic. Na-de{ ^ športnikov iz Ra- ■' ’ Crne, Vevč, Sladw ,tovarne, Količevega, in Krfua vr^a> Medvod, Ceršak Dann„!?ga; Nastopili so v osmih domači športniki pa so •ednja mesta - mali 1« Krško; odbojka, ■'JSKrv• Krško> moški: 2. KrSko! ‘enis, moški: 1. ženske- L 1! Nce: KrSk. Is J* Krško, moški: Kegljanje, ženske: (K£ko).P^°S?n?ezno: !• Žičkar •2. Arii (Krško) itd. M. J. Dvajset tekmovalcev seje pomerilo v kegljanju, igri z zvenečo žogo in v šahu. Prehodni pokal je prejela ekipa Kopra, druga je bila ekipa Nove Gorice, tretji pa so bili Novomeščani. Rezultati po posameznih disciplinah: kegljanje: 1. Koper, 2. Nova Gorica. 3. Novo mesto. Igre z zvenečo žogo: 1. Nova Gorica, 2. Novo mesto. 3. Koper. Šah: 1. Koper, 2. Nova Gorica, 3. Novo mesto. Po zaslugi prizadevnih delavcev novomeške zveze ter pokrovitelja SGP Pionir in delovnih organizacij Laboda in Novoteksa je bilo tekmovanje dobro organizirano. J. PAVLIN DOLENJSKA -NK OLIMPIJA 2:10 (2:4) V nedeljo, 2. oktobra, sta se v Ivančni gorici v prijateljski nogometni tekmi pomerili enajsterici ljubljanske Olimpije in reprezentanca Dolenjske. V prvem polčasu je kakih 1000 gledalcev lahko videlo lepo in izenačeno tekmo, v drugem pa so gostje nadigrali Dolenjce in dosegli še šest golov. Za Dolenjsko sta bila uspešna Kramar in M. Kavšek. 1 BOŠTANJ BREZ TEKMECEV šport pri občinski Sevnica je minulo Komisija za šp konferenci ZSM nedeljo pripravila tradicionalno občinsko mladinsko prvenstvo v malem nogometu. Udeležilo se gaje 11 ekip. Zmagali so brez težav Boštanj-čani, ki so v finalu premagali Blanco z 11:0. Prvenstvo je dokazalo, da ne bi bilo napak, ko bi ustanovili mla-bčin ‘ “ dinsko občinsko ligo. ZMAGOVITI ZADETEK - Vsi ljubitelji košarke iz Novega mesta so stali na nogah. Do konca kvalifikacijskega srečanje med Triglavom in Dolenjsko je bilo še 15 sekund. Žogo je proti košu nasprotnikov vodil Plantan (št. 15), kamera našega sodelavca Marka Klinca pa je deset sekund pred koncem srečanja zabeležila Plantanov zmagoviti zadetek. Posnetek je zanimiv tudi zato, ker se lepo vidi, kako dobro obrambo so imeli Kranjčani, saj so „zaprti“, kot se reče v košarkarskem žargonu, vsi Novomeščani. $ Triglav klonil pred Dolenjsko Košarkarji Dolenjske v Trbovljah v kvalifikacijski tekmi za vstop v II. zvezno košarkarsko ligo premagali Kranjčane Sredi minulega tedna je košarkarska vrsta Dolenjske dosegla svoj največji uspeh: v Trbovljah je v kvalifikacijskem srečanju za izpraznjeno mesto v II. zvezni košarkarski ligi — zahod nekoliko presenetljivo premagala Triglav in se uvrstila v višjo ligo. Končalo se je tudi košarkarsko prvenstvo v dolenjski ligi, v kateri so po zanesljivih zmagah 1. mesto osvojili Novolesovi košarkarji. TRIGLAV - DOLENJSKA 74:76 (31:35) F. A. Okoli 600 gledalcev je v dvorani trboveljske osnovne šole videlo iz- ovomeščankam slovenski derbi k°lu v ||. zvezni rokometni ligi sta Krka in Inles na šestem mestu — SRL: Krka druga, Ribničani in Sevničani na repu, Brežičanke zaenkrat druge_ UsPeha^e2ni r°kometni ligi sta zmagala Inles in Krka, nekoliko več ščanj J13, ^ *®di tudi predstavniki v republiških ligah. Novome-igjjllJbrez težav premagali Bistričane, prvo zmago so dosegle so po ^.Jenjske, Brežičanke pa so premagale igralke Šmartnega in knskoletn- kolih v vrhu prvenstvene lestvice. Tretjič so izgubili Poražene ,ZVezn> ligaši iz Sevnice, petič Inles, Kočevke pa so bile v Izoli, ^Ka-oumpija v 23:21 (11:12) tekmi II. zvezne ro-n Pomeriip ,s?.se novomeške igralce so dom-IjMjsmsko Olimpijo, in 0 presenetile z iz- „ °dšle k ort,!?0’ zlast’ v obrambi, V n??7°ru z “detkom pred-pa so domače tako tudi dote ®0l>ovo iri°-koliko več igra-sb^etkov’ , Je dosegla nekaj le-,5 zmago pa sta za-Kfka° stlelka Kregarjeva LVt ?°pnbrV Bregar 12, Hodnik 54 f:SSt ŠOŠTANJ-SEVNICA 30:23 (15:12) Sevničani so se v prvem polčasu uspešno upirali razigranim domačim igralcem, v nadaljevanju pa so nekoliko popustili, kar se lepo vidi tudi po rezultatu. Po štirih kolih je Sevnica z eno zmago na zadnjem mestu v slovenski vzhodni ligi. DOLENJSKA - ZASAVJE 12:7 (6:3) Navzlic napakam in povprečni igri je vTsta Dolenjske dosegja prvo zmago v slovenski ligi. Nekoliko bo- ljša od ostalih je bila razpoložena Kovačičeva, ki je dosegla osem zadetkov. OBALA - KOČEVJE 17:11 (7:6) Čeravno rezultat kaže na lahko zmago Obale, pa bi lahko točke osvojile tudi gostje. Rezultat je bil ves čas izenačen, nekaj minut pred koncem pa je gostujoči ekipi pošla sapa in domače so dosegle nekaj zaporednih zadetkov. Izkazali sta se Vardijanova in Radosavljevičeva. POSAVJE - ŠMARTNO 19:18 (9:8) Domače so zmagale tudi v četrtem kolu. V tekmi dveh izenačenih vrst so bile boljše le za zadetek, če pa bi izkoristile vse ugodne možnosti, bi bil rezultat lahko drugačen. Izkazali sta se Mlinaričeva in Ko-stanjškova. P. J. ŠPORTNI KOMENTAR 'N17Sic RUDAR J7:1B(1T:8) sSji^no prvenstveni tekmi so Stfj* je lomači *falci* Pa so Kii čas ^enačeno, 10 Uca Gabn- I' ^ **et boli5i v prvem %ti?i0vila pred koncem se totti*0 slabo^4 lba Ribničanov: jte^SS33K,eesa,pa 1 tfj Ponikvar 1, Abra-^ . k 3, 2uk J?ha, Pucer, Gabrijel-Kersnič. M. G. redno izenačeno in kakovostno srečanje. Obema vrstama se je v začetku poznalo, da se zavedata pomembnosti kvalifikacijskega srečanja, manj pa so grešili N ovomeščani, ki sicer v srečanju niso veljali za favorite. Tokrat so se izkazali z izredno borbenostjo, natančnimi streli in disciplinirano igro, tako da jim Gorenjci niso mogli do živega. Deset sekund pred koncem srečanja se je dirigent novomeške vrste Samo Plantan odločil za met in z zadetkom pokopal vse upe Triglavanov. Pri Dolenjski so se izkazali vsi igralci, ki so stopili na parket, predvsem Plantan in Ivančič. Dolenjska: P. Seničar 16, Z. Kovačevič 3, Munih 4, S. Kovačevič 10, Ivančič 18, S. Seničar 4, Plantan 21. 1. NOVOLES, 2. OBUTEV Končalo se je tekmovanje v dolenjski košarkarski ligi. Žal se je ob koncu liga izrodila, zakaj tekmovalna komisija je morala izključiti nedisciplinirano vrsto metliške Beti, ki ni pnšla na dve prvenstveni srečanju Tako zahteva pravilnik lige in zgodilo se je, da je ekipa, ki je bila med favoriti, na koncu ostala brez uvrstitve. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila Novolesova vrsta, za katero so razen Švingerja in Muniha ifrali vsi novi zvezni llgaši. Druga je bila Obutev, ki je v prvem delu pošteno namučila zmagovalce, v drugem pa morala priznati premoč. Sledi tretja ekipa iz novomeške občine, in sicer Žužemberk. Rezultati zadnjih dveh kol: Obutev - Semič 94:66, Beti - Novoles 0:20 b.b., Mirna - Podbočje 83:73, Žužemberk - Mirna 116:95, Podbočje - Beti 20:0 b.b. in Novoles -Obutev 110:54. 28 točk, 2. Žužemberk 18, 4. , 6. Mirna zmagali člani Loke 74, na drugo mesto se je uvrstila Straža, na tretje pa nekoliko presenetljivo novomeški Udarnik, ki je dosegel v zadnjih dveh kolih zmagi. Vrstni red: 1. Loka 20 točk, 2. Straža 14, 3. Udarnik 10, 4. Dolenjske Toplice 8, 5. Obutev 6, 6. Mirna peč 2 točki. i j7u*n> i T?■, roni tič7P°v i Andoljšek’3', Zidc 4,futre 1 ?ha>r A» Kersni "Vil Bistrica v slovenski Gn« igralci dobili Hi t,*0er S? «2 povsem nad' t tav vse i2 l j>e na igrice nk®8 • Kot kaže, se fr&iletos ure?uj® « se REKREATIVCIH tekme v novo- težav so PIONIRJI POČASTILI PRAZNIK V počastitev dneva pionirjev sta ribniška in kočevska osnovna šola pripravili rokometni turnir, na katerem sta nastopili po dve najboljši vrsti iz vsake šole. Dekleta so se razšle z neodločenim rezultatom 8:8, pri fantih pa so bili precej boljši Ribničani. Zmagali so 29:12. M. G. 1. SODRAŽICA, 2. LOŠKI POTOK Nogometni delavci v Sodražici so pripravili turnir za pokal TV D Partizan. Rezultati: Sodražica I — Sodražica II 5:2, Sodražica II - Loški potok 0:2, Gora - L. potok 1:1, Gora — Sodražica I 1:4, Sodražica II — L. potok 1:0 in Gora - Sodražica II 1:2. Vrstni red: 1. Sodražica I, 2. Loški potok, 3. Sodražica II. 4. Gora. SANDI RUNOVEC PRVAK Končano je prvenstvo Dolenjske za starejše člane v disciplini 2 x 100 lučajev. Premočno je zmagal član Celulozarja iz Krškega Runovec z 889 podrtimi kkeglji. V drugem nastopu je podrl 475 kegljev. Rezultati: 1. Runovec (Celulozar) - 889 podrtih kegljev Z Romih (Novo mesto) 826, 3. Vodopivec J. (Celulozar) 822, 4. Vanič (Celulozar) 822, 5. Bukovec (Mercator) 818, 6. Skinder (Celulozar) 791, 7. Cigoj (Novo mesto) 790, 8. Maraž (Mercator) 781, 9. Mum (Novo mesto) 756 in 10. Lesar (Brežice) 748. NIKO GOLES NK ELAN IMA SESTANEK Danes ob 18. uri imajo člani novomeškega nogometnega kluba sestanek v prostorih občine. Ker se bodo pogovorili o minulem delu in nalogah, ki jih še čakajo, so vabljeni vsi igralci, funkcionarji pa tudi privrženci kluba. 0>v 100 ^0:22 (4:8) mogel reiiti tudi UbLn °d »stih sedem-JjjM ji Jlajhuj«: *** Pet kazenskih & hni bil dei „ntasPr°tnik za obe -v katerem so sc go-*n dosegli prepričlji- M. G. m m, nogometni rezultati. Boljši zmagujejo z desetimi in več goli razlike, posamezne ekipe tekmovanja ne jemljejo resno, pripeti se, da nekatera moštva na srečanje sploh ne pridejo. Zgodilo se je celo, da so trenerji poskušali priti do zmage na nepošten način. V moštvo so postavili na primer igralca, ki je bil kaznovan in ne bi smel nastopiti, ali takega, ki ni imel zdravniškega spričevala, da je za igro sposoben. Da se liga izrojeva, dokazuje tudi naslednji podatek. Lanskoletni dolenjski nogometni prvak novomeški Elan celo tako dobro, da nekatera pravila prikrojijo po svoje in tako pomagajo ekipam, ki so jim bolj všeč. In tako postaja dobro zamišljena liga vse slabša. Mladi igralci, ki bi radi napredovali, nimajo pravih možnosti, zakaj vsem je jasno, da ekipa, ki postane prvak praktično brez boja, pa ima za seboj kaj malo resnih tekem, ne more biti dobra te zato, ker ima premalo izkušenj. Do konca letošnjega prvenstva v dolenjski nogometni ligi je še precej kol in s tem tudi možnosti, da ligo postavijo na trdne noge. M. G. DERBI ZA KRMELJ - Da je tudi rokomet lahko še kako privlačen, dokazuje današnji posnetek, ki je bil narejen v derbiju med Boštanjem in Krmeljem. K odmoru sta ekipi odšli pri močno izenačenem rezultatu, v nadaljevanju pa so morali domači pnznati premoč gostov, ki so zmagali 11:20. (Foto: A. Železnik) Zmaga po 5000 metih Na letošnji 29. september in trboveljsko športno dvorano bodo sedanjo generacijo novomeških košarkarjev vezali lepi spomini, ker so v težkem kvalifikacijskem boju premagali oblične Kranjčane in zato, ker so povsem z lastnimi močmi uresničili dolgoletno željo, in se uvrstili v II. zvezno košarkarsko ligo. Po dobljenem srečanju je nekaj novih zveznih ligašev povedalo: Žare Kovačevič: „Sliši se malce objestno, a o zmagi sem bil prepričan. Zelo dobro poznam soigralce, saj igramo skupaj že nekaj let. Ko sem videl, kako se vsi vestno pripravljajo, kako mislijo na triglavane, se nisem bal. Zmagali smo zasluženo." Peter Ivančič: „Bila je izredno trda tekma. Nasprotniki so se pošteno borili, a v Trbovljah smo bili boljši. Pred srečanjem sem čutil, da mi bo šlo. Čestitam soigralcem za izredno borbeno igro.“ Slavko Kovačevič: „Bila je tekma dveh izenačenih moštev, v kateri smo bili boljši. Triglava-ni so vedno veljali za srčne košarkarje. Tokrat smo bili srečnejši, spretnejši in v odločilnih tre-nutkih bolj zbrani. Poslej nas čaka še težje delo.“ Peter Seničar: »Nekdanjih drugoligašev sem se bal samo zaradi izkušenosti, zato sem jim pripisoval nekoliko več možnosti za zmago, sicer pa so jim v Sloveniji prav vsi košarkarski strokovnjaki. Zato mi je zmaga toliko bolj pri srcu.“ Ljubo Munih: „V izredno lepi ! košarkarski predstavi smo zasluženo zmagali. Tokrat sta se izkazala Peter Ivančič in Samo Plantan, dobro pa smo igrali tudi ostali, zakaj v nasprotnem primeru bi bilo gotovo obratno." Mišo Svinger: ..Kvalifikacijsko srečanje je bilo za ljudi z dobri-I mi živci. Rezultat je bil ves čas | izenačen, z majhno prednostjo i je vodilo eno ali drugo moštvo. Igral sem nesproščeno, a se to tokrat pri ekipi ni poznalo, ker | je zelo dobro igral Ivančič." Slavko Seničar: „Ko smo k odmoru šli s skromno prednostjo, sem bil prepričan, da bomo zmagalL Zdelo se mi je, da igramo bolj sproščeno. Ne vem, kako bo v višji ligi. Nasprotnike poznam le po imenu, le malo po kakovosti." Samo Plantan: „Zadnjih deset sekund pred koncem sem se moral odločiti za met. Pa nisem vrgel iz ,obupa*, kot radi rečemo nepremišljenim metom. Tisti večer mi je šlo in nadvse vesel sem, da sem dosegel zmagoviti zadetek. Za pomoč se v imenu tovarišev zahvaljujem peščici navijačev, ki je svojo nalogo opravila tako dobro kot mi." Trener Jože Splichal: „Za do- | slej najpomembnejšo zmago dolenjske košarke so zaslužni vsi, tudi igralci, ki v Trbovljah niso stopili na parket. S svojo prizadevnostjo na treningih so pripomogli, da so vsi postali boljšL Čeprav je bil Triglav favorit, smo se pripravljali izjemno prizadevno: imeli smo okoli 150 ur treninga v dveh mesecih, fantje so v tem času vrgli na koš tudi po 5000-krat. Pri uspehu ne gre pozabiti na neutrudnega .tehnika* Janeza Prijatelja." Predsednik košarkarskega kluba Slavko Medle: ..Letos nismo imeh v načrtu uvrstitev v II. zvezno ligo. Uspeha smo seveda veseli, čaka pa nas še veliko dela. V kakovostnejši ligi bomo igrali z istimi I fanti. Janez Prijatelj: „V Trbovljah | smo uspeli, II. zvezna liga pa ni samo sad igralcev ter treneija Splichala, pač pa tudi bivšega I treneija Petriča, igralcev, ki so oblekli novomeški dres in seveda gledalcev in košarkarskih de la v-ccv*4* Andrej Železnik: „V Trbov-liah je bilo le okoli 40 Novome-ščanov. Navijali smo tako, da smo nekajkrat preglasili okoli 200 Gorenjcev. Nič .slabše* ne bo med prvenstvom, ki je pred | vrati." ZBRAL: JANEZ PEZELJ umiimiimuimimiiiiiiiimiiimimiimmimiiiiiiiiiimmmiiimiii:= »»g?*! = iiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiii = g V LUČI SPOMINA - Brigadirji 15. novomeške mladinske i f delovne brigade, ki so leta 1961 delali v južni Srbiji, bodo § E morda spoznali ta most — most stoji med Vladičinim Ha no m i i in Mominim Kamenom — saj se prelili mnogo znoja, ko so § | betonirali njegove podporne stebre. Fotografijo je posnel na § i enem od potovanj po Srbiji Anton Brezovar, ki se je tudi 1 i udeležil omenjene delovne akcije. Fotografija je zanimiva f | zaradi pramenov zahajajočega sonca, ki dajejo sicer p raz- 1 | nemu posnetku cestnega mostu razgibanost, očarljivost in i § zabrisanost. Ne moremo vedeti, ali je Brezovar ta element I i zabrisanosti zavestno vključil v kompozicijo fotografije, da § | bi sporočilo fotografije čustveno obarval; vsekakor mu je | | uspelo priklicati čar spomina, luči, s katero človek zre prete- | | klost. =IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIŠ (poienfsM n«* pred 2DkP) Spet je tu stara napaka ( ČEPRAV JE krompirja dovolj in je Gospodarska poslovna 1 zveza tudi pravočasno sklenila pogodbe za prodajo nad 300 | vagonov krompiija, je kupčija s krompirjem zastala, odnosno ne | gre, kot bi morala. Zakaj? Pri odkupu krompirja se je pojavila i spet stara napaka. Posamezni upravniki kmetijskih zadrug od | pričetka niso upoštevali dogovorjenih odkupnih cen, čeprav so = nanje pristali na posvetu v Novem mestu Dogovorjena cena je I bila din 9 za kilogram, franko vagon. Nekateri upravniki pa so i napravili zmedo, ker so pričeli plačevati dražje zato, ker so tu in | tam prodali kake minimalne količine po ugodnejši ceni. VSE KAŽE, da mnogi ljudje tam okoli Kostanjevice - Pod- i bočja še vedno žive pod vtisom (ki ga nekdo podpihuje, o tem I ni dvoma), da jim- ves svet dela krivico. Besni so na družbene § dajatve, ki so po njihovem krivične, smrtno sovražijo že besedo | „taksa“, hudi so na Socialistično zvezo, ki si „drzne“ predlagati § najdelavnejše državljane za kandidate in pod. Cene kmetijskih | pridelkov so po njihovem sramotno nizke, ne zaupajo nobeni | oblasti in pod. ZNANO JE — in pisali smo že o tem, pa se vendarle nič ne §j spremeni — da novomeški trg ni zadostno založen z zelenjavo, j§ sadjem in pod. pridelki. Ker ni konkurence - vse kaže, da neko- = mu ni ljuba — tudi ni izbire, ne tekmovanja v zniževanju cen in I ne prizadevanja ustreči širokemu krogu gospodinj in drugih | kupcev tako, kot to želijo ljudje, ni slučaj, da so volilci govorili | največ o tem problemu. Trgovina je odgovorno področje v naši i družbi in nikakor ne sme biti prepuščena samovolji posamezni- I kov. Žal potrošniški sveti v mestu še niso zaživeli, sicer bi ver- f jetno bilo tudi marsikaj narejenega. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1 9. oktobra 1957) s E] SVETU OKOLI „RAJSKA“ VRATA ODPRTA — ZR Nemčija je sklenila, da bo zadala pornografskim filmom smrtni udarec. Izdali so predpis, po katerem bodo morali dovoliti ogled pornografskega filma vsakomur brezplačno Na dlani je da bo ta ukrep zamrznil zanimanje lastnikov kinematografov za pornografske filme. „Rajska“ vrata za oboževalce tovrstne „umet-nosti“ pač ne bodo dolgo odprta. NEVARNA ROMANTIKA - Na mednarodni konferenci o ljubezni in privlačnosti ki je bila pred kratkim v britanskem mestu Swansea, je psihologinja iz s ZDA obširno pojasnila, da je romantika v današnjem času škodljiva ter da negativno vpliva na zakon. Torej nič več vzdihovanja v dvoje, nič zaljubljenega vrtenja oči in podobne škodljive navlake! PROTEST NA PALMAH - Zaporniki v jetnišnici, ki se nahaja v indijskem mestu Madras, niso bili zadovoljni z življenjskimi pogoji. Namerili so se, da podobno kot v mnogih deželah sveta demonstrativno dosežejo ugodnješe pogoje bivanja. In ker jih na cesto niso pustili, gladovna stavka pa jim najbrž ni dišala, so ubrali primernejši način. Dvanajsterica je splezala na palme jetniškega dvorišča in tam 17 ur vztrajno čepela. Uprava jetnišnice je končno le obljubila nekaj ugodnosti čudnim ptičem, SPREMEMBA — Doslej so statistike beležile, da v ameriškem mestu Chicago vsako leto več mož ubije svoje žene kot pa obratno. V zadnjem letu pa se je ta vladavina mož končala: statistiki so ugotovili, da je v letu 1976 35 žena usmrtilo svoje može in samo 28 mož svoje boljše polovice. Soprogov, ki slabo ravnajo s soprogami, mora ta podatek zaskrbeti, če jih že ne bo poboljšal. REKORD — Edinburški študentje niso več svetovni rekorderji v igranju kart. Nedolgo tega so jih dali v koš v Las Vegasu, kjer je krupje Amall polnih 190 ur delil igralne karte. Napor bo poplačan z vrstico v sloviti Guinessovi knjigi rekordnih neumnosti. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice Nepreviden mož je zlezel v sod (Nesreča.) Zadnjo nedeljo je bil neki mož v Orehovcu šentjernejske fare tako nepreviden, da je zlezel v sod kjer je vrelo sprešano grozdje. Hotel je menda nekaj poravnati. Oglje-na kislina ga je omamila in izvlekli so že mrtvega iz soda. Ljudje bodite vendar pametni! Kjer kaj vre, se napravlja jako veliko ogljene kisline, ki človeka in sploh vsako žival umori. Ne hodite v take kraje ako se ni prej dobro prezračilo. Koliko je bilo že nesreč, ali nekateri vendar nočejo biti pametni. (Vreme opazujemo) često po mnogih živalih, posebno pri perutnini vidimo, da se drugače vede, kadar se ima vreme premeniti. Neki čebelar pa je pri panjih opazoval, ali ima biti prihodnja zima huda ali mila. Ima biti zima silno huda, zamažejo čebele panje z voskom prav močno, da ostan komaj vidna luknjica za zrak; akč pa je milo zimo pričakovati, puste odprtine proste. Jasno nam je, da se čebele pred mrazom zavarujejo, ker jih mraz omami. Sedaj meseca oktobra bodo tedaj čebelarji lahko opazovali, kakovo zimo imamo pričakovati. (Za časa) 21-letnega obstanka Gasilnega društva Novo mesto bilo je isto v veliki občini Šmihel — Stopiče pri šestnajstih požarih, med katerimi je bilo šest prav velikih, delavno z največjo požrtvovalnostjo za kar je društvo malo računjene stroške z največjo težavo povrnjene dobilo. Sedaj je društvo z zanikalnim odgovorom vsacega delovanja oproščeno. Pripomnimo še pri tej priliki, daje sl. občina Brusnice tudi našo pomoč odklonila, sl. občini St. Peter in Prečina pa nam na naš poziv niti odgovorili nista. (Za dijake!) Prav prisrčno prosim, bodite radodarni! Podpirajte blago podjetje z novci ali živili. Vse mi pride prav kar se da jesti, posebno pa prosim žita, krompirja in zelja. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1897) Golaž iz pitona I ■ ■ •**——■ ■■■■m. ... i ■ Kaj vse jedo preobjedeni j — Društva protestirajo j — S ■ V zahodnonemških resta- j vracijah vedno bolj cveti: posel z eksotičnimi speciali- j tetami. Firma Lark iz Bre- j mena zalaga največ gurman-: skih restavracij s hrano, ki bi j bila živa v kletkah izredno j Ssster živalski vrt. Tako iz ■ ontevidea z letali vozijo v : Bremen pitone, ki stanejo v j Nemčiji nato 340 mark kilo- ■ gram Firma Lark pripravlja j iz njih pitonov golaž na | vinu, kot prilogo za žafra- ■ novo rižoto, prelito z omako j iz jabolk in paradižnikov, j Ponudijo pa tudi druge „spe-cialitete“ od pingvinov, " nojev, medvedov, morskih psov, bobrov, pavov do legu-anov. V firmi Lark trdijo, da imajo najboljše kupce med bonsko smetano, imen pa seveda ne izdajo. Cene so temu primerno zasoljene. Seveda pa je ta trgovina z danes že zelo redkimi živalmi spodbudila ostro akcijo društva za zaščito živali. To je napadlo firmo Oetker, ki zadnje čase ustvarja velike zaslužke z uvoženimi žabjimi kraki. Ti prihajajo iz Kitajske varstvenikov živali pa ni pomirilo niti to, da so nemški trgovci zatrdili, da žabe na Kitajskem ubijajo z elektrošokom. Posebno ogorčeni so Nemci nad načinom, kako v Franciji „proiz-vajajo“ gosja jetra. Goske namreč v posebnih pitalni-cah stroj stisne k tlom in jim na silo napolni goltanec s koruzo. Takšna enostranska prehrana povzroča težave pri rasti organizma, teža gosjih jeter pa se poveča od 140 na 660 gramov. Na tržišču pa je seveda še več takšnih „dobrot“. Med njimi je v zadnjem času najbolj iskano žganje geko, ki prihaja iz Kitajske, v steklenici je tudi kuščar, ki bojda izredno izboljša aromo. Na pritisk društva za zaščito živali so prodajo te pijače prepovedali. i®« Obljuba še ni dolg V nekem našem mestu so zgradili lepo novo šolo. Veselili so se teh zidov učitelji, šolarji in tudi starši. Oni so največ prispevali zraven, da ne bi njihovi otroci živeli brez uka kot jurčki za grmovjem. Kmalu so se pokazali uspehi. Vedno več otrok se je odločilo za nadaljnje šolanje. Tudi oni, ki jim učenje ni šlo ravno od rok, so se izkazali. Eni in drugi so obiskovali krožke, vadili in tekmovali. Večkrat so bili prvi v mestu in celo v naši širši domovini. V krožkih so eni spoznavali domovino in svet, drugi so se učili prometnih pravil in veščin, da bi bilo manj krvi na naših cestah. S teki in metanjem žoge so razgibavali svoje telo, da so zdaj bolj zdravi in odporni, ko si-bodo služili svoj kruh. Ob tem pa so imeli vsi več veselja za učenje in nihče več ne konča v četrtem ali petem razredu kot nekdaj. Zdaj ni več slišati očitkov: „Treba jim je zbijati žogo in listati po knjigah! Delajo naj, tako kot mi!“ Človek se ne uči za življenje zgolj ob motiki in krampu, akoravno ju je treba včasih vzeti v roke. Nove šole rabijo vedno več učiteljev, vendar so šolske vreče za novce vedno iste. „Ako hočete, da vse to opravljamo še naprej, nam dajte več novcev,“ so dejali učitelji v en glas, „kajti polovico dela smo do sedaj opravljali zastonj. “ „Bomo dali," so obljubljali odgovorni, potlej se pa izmikali s plačilom. Minilo je leto, drugo in tretje ko ni bilo pravdanske rešitve. „Kar sem obljubil, še nisem dal, “ je nekoč modro odgovoril Ribničan Urban. Tako tudi učitelji niso imeli kaj več od snažilk v podjetjih in bankah. Šli so proč iz šol drug za drugim. Prišli so novi, uspehi so slabši Na očitke pa brž porečejo: „Za te novce je dovolj, da pazimo nanje. Za boljše učenje pa bo treba dati več." MARTIN KRPAN \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\i? Smrt se ogiblje mrzlih voda 'Pfejšnje križanke Pred vrati zaposlovalnega urada je vsak dan gneča ljudi iz predmestij. Revščina raste na robu mest Strokovnjaki Združenih narodov domnevajo, da živi v siromašnih predmestnih naseljih kar tretjina svetovnega mestnega prebivalstva. Rast prebivalstva je v teh predelih mesta zaradi večje natalitete in nenehnega priseljevanja kar dvakrat večja kot v „uglednih“ mestnih četrtih. Ugotovljeno je da je politika posameznih držav do prebivalcev siromašnih mestnih okrožij dokaj različna. So države, ki se trudijo zmanjšati priliv v barakarske četrti z zboljšanjem življenjskih pogojev na vasi, druge spet pa grade na mestnih obrobjih človeka vredna stanovanja, prebivalcem skušajo nuditi stalno delo. Uspeh obeh skrajnosti (obe imata dober namen) bo viden šele čez leta. Zanimivo je tudi, da so normalna stanovanja največkrat predraga za prebivalce obmestnih četrti. Za ljudi, ki žive na robu asfaltne džungle, je namreč značilno da imajo majhne plače ali pa sploh niso zaposleni, vsaj ne z opravki, ki jih štejemo za zakonite. Državni skladi za financiranje boljših stanovanjskih pogojev so pogosto prepičli, da bi pomagali vsem in vsakomur. Poleg tega velja v siromašnih primestnih getih tudi nenapisano pravilo, da bo tisti, ki se znajde, Id uspe, tako (ko bo mogel) zapustil revščino. Da bo tako, jih upa veliko, uspe pa le peščici. Nekateri samo upajo od rojstva do smrti. Nekateri od strokovnjakov, ki se ukvarjajo z življenjem primestne revščine, niso za pretirano, ostro poseganje v žitje in bitje meščanov „tretje“ vrste. Ti učenjaki menijo, da bi morala država sicer še naprej skrbeti za obilne denarne injekcije, predvsem pa bi morali doseči, da bi v prebivalcih samih vzklila želja za boljšim življenjem. Taka rešitev bi bila učinkovita in najmanj boleča. >T .. 331 lu ša sa fj 0 M s r f\ A L A M A N 1 e D A) 0 s T mu' N l T S' K u 0 s- N r> A N SLm e R A R l o 'S: r, K 0 J s r e R s A T NI MU T L A A H R f M 1 -T SL X k A N A Zdravniki in prvo Pomoč,S° ce? lahko pr le malo utopljen« ^ živi šest minut P°u poteg- ( četudi jih P° *mpooavlja»j« nejo iz vode, jun r nos-ostanejo neozdr J ^ kodbe na mozgan*’ ^ zaradi pom^L^rav' Tako je veljalo d ^ zadnjih letih P ^ nekaj Nemiroff ob P0(|P . ^je« svojih kolegov % pravilo treba sp 1 ^„1$ s lahko utopljenca usp ^^ | tudi Po pogojem, da gre mrzli vodi. ^(0 V Michiganskem £f skem centru toaiujc^pt^ jjašnjih knjig dela tactjoovečko Jih je pisatelj S ti jih j. dlievu> in to iz Prebral prejšnjo CHAMFORT Jlišde IfjMsii v, ne dosežemo m zidov, ff. "Sfss* NEKDANJI PREBIVALCI BALKANA PLIN, SEST. DEL ZRAKA NEM. FILOZOF (THEOCOR) DL SUKNJIČ JAMSKI PREBIVA- LEC RUDNIk ŽELEZOVE RUDE V STVARI- TELJ TUR. GORA VELIK GORSKI VRH M. IME NAVIHANI ENOTA ZA. -SIŽSM NEZNANEC DL anvrat'—amPak z U kekkonen lnilll|'iimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZILA ŽLEZNA BULA FR.SKLA- DATEU MAURICE) pORECE SNOVI.PU^ MEN M MUEfll DL DIVJI yiT JAP. MISELNA IGRA PRVI MOŠKI OTOa w M.IME OBREDNA ORLEKA NEON ST. GR. MESTO MIRUJOČI DEL TROJA MALIK GLMESTO ITALIJE srags-sr ^azni, da bo zmanjkalo kisika več možnosti merov, ko so jele utopitvi nudili JJj^aravnega ravnotežja pa vendarle utegne imeti katastrofalne posledice pomoč noge, ne sicer neizbezne poškodbe Raziskave oživili in fauti da bi renJu se troši kisik. V minulih stoletjih in tisočer**: no k:.°.. le to, kar mu je ponudila narava. Če nean- /e so r rtjiH Krog ‘■“'Mineiu sam< igra odločilno vlog y g temtakem je dolgo tura vode Ut°P!1 ini p(^ L1?ltezo iz ooV;Lmjem m minevi i 21 stop^^^esn^ogljlkovega dioksida, se je sproščal kisik. Količina kisika v laka, ker sc —*—*------------------ za vezanje kisika. ,opieis-t„zto#*r minutah, medt j, hladnejši vodijo „potapljaški reg*5 ^ posebno b'° poSebne °k . organizma na y čine. 011210 V°džje zadostovalo. »Pojdimo!« je zaukazal desetnik, in odšli so. Šli so po isti poti, kakor so prišli, skozi obzidna in nato skozi plotna vrata. Zunaj jih je objel vroči pragozd, obsijan od sonca in ves poln življenja neštetih živali in živalic. Po zraku so letali veliki metulji in kačji pastirji. Po čudovito krasnem pragozdnem cvetju so se pasli drobni kolibriji. Iz goščave so se oglašale opice in druge znane in neznane živali. VASA ZGODBA „PRMU MERIKANSKISTOF" „Zemte gospodja, gospa, zemte, štof za ancug! Prima merikanski štof! Prima, gospa, rečem vam ..je zategoval in pazil, kakšen učinek je od besed. Pa ni govoril z gospo, govoril je z žensko z dežele, ki jo je po vojni zaneslo za sinom v mesto Držala se je predvsem doma, kuhala, kar je pač znala, se naučila nekaj novega, skratka, mesto jo je že „oblizalo“. Jedi ni več bogatila s prežganjem odrekla se je svinjskemu mesu in namesto svinjske masti uporabljala olje. Privadila se je težko, še se je počutila kot tujka, obiskovalka, ki je prišla v mesto samo malo pogledat, plenice prat, a bo kmalu odšla iz mesta na kmete, kamor jo goni mestni smrad, megla, vrvež, nemir in vabijo pogledi na hribe. Večkrat je globoko vdahnila sveži zrak, ki je z dežele pripihal v mesto, v mislih je pomagala pri delu, kakršnega je bila vajena. Zemljo ji je nadomestila betva prsti v zabojčku za marmelado, v katerem je gojila jušno zelenjavo, ter nekaj smrdljivih pelargonij v cvetličnih lončkih. Sin in snaha sta v službi, vnuk je v šoli in tako je vse dopoldne sama, zato ji takle obisk neznanega človeka kar godi. „Od kod pa ste, tovariš? “ je povprašala v tihem upanju na njej všečni odgovor; možakar je kar dišal po deželi, vse na njem je spominjalo na kraje zunaj mesta. „Iz Žumberka sem,gospa,“je oprezajoče dejal. Ocenjeval jo je da bo vedel, do katere meje lahko gre, koliko sme. „Eee, gospa, Žumberčan sem ne Žužemberčan. Ni sve gl ih Žumberk ali Žuženberk. Veste, tam smo se bojevali v Žužemberku, a v Žumberku, v Gorjancih, so bile bolnišnice ...“ „A tako!“ je presekala pojasnjevanje in možakarja vprašala „Blago prodajate? Ali se vam splača? “ „Žumberk je pust, gospa, pust in skalnat. Komaj so vodo zajeli in jo s cevmi ukrotili. Zemljo v Žumberku obdelovati se pravi mučiti se stokrat bolj kot na ravnem. Davki.. . hje, komaj kaj ostane za obleko. Če pa je še kup otrok, gospa, moramo za kruhom. Ni prijetno ponujati. Vidite, gospa, to blago sem pravkar dvignil na pošti. Teta mi ga je iz Merike poslala. Ne bi ga prodal, ali moram! Za izkupiček bom kupil blago za otroke zanje rabim cajg, flanel. Nimam jih do božjega v kaj obleči,“ je kot dež lilo iz njega. Stisnilo jo je pri srcu, da še tako hudo pesti revščina na deželi. Glej no tam jih pere dež veter suši, sonce žge, tu pa so ljudje na suhem, na toplem. „Zemte fini ancug bude, gospa . ..“ Pa je vzela. Možakar je začel mrzlično spravljati denar, zavijati preostalo blago in sploh je naenkrat bilo videti, da se mu zelo mudi še kje drugje poskusiti mešetarsko srečo. Prav ko je odhajal, pa je v vratih stanovanja škrtnil ključ: sin se je vrnil iz službe. Kot po navadi je prišel domov v miličniški uniformi. Možakar je ob pogledu na uniformo obstal kot vkopan z odprtimi usti, nem in tih kot zasačen vlomilec. „0,‘ je presenečen izdavil, ko mu je mati razlagala pravkar sklenjeno kupčijo. Sin pa je ni poslušal. Odločno je dejal: „Mama, blago sem!“ Obrnil se je k priložnostnemu trgovcu in mu ostro zapovedal: „Ti, Niko Mrnjavčevič, pa denar nazaj!“ Priložnostni trgovec Niko Mrnjavčevič, revež, ki je hotel zaslužiti za „druk, za flanel, za ancug“ ubogim svojim otrokom, ki „ne morejo v šolo, ker imajo vsi skupaj le en ponošen par šuhov“, nesojeni prodajalec „prima merikanskega štofa“ je zlezel vase. „Mama, da se le date tako pretentati! Kaj niste videli, kaj piše na robu blaga? Poglejte: Novoteks! Kaj ne veste, daje to tovarna v Novem mestu? Uh!“ Sin je vzdihnil, potem pa naveličano velel možakarju: „No, greva!“ DRAGO WILFAN Ljubljana Na robu mesta POTA l\ sm/ Dežurni poročajo OSTAL BREZ KOLESA -Romanu Gorencu iz Šentjerneja je 25. septembra zvečer nekdo odpeljal izpred Majzljeve gostilne kolo z motorjem« Prevozno sredstvo je ocenjeno na 1.500 din. STIROPOR JE GQREL - Prejšnji četrtek je nastavna gradbišču stanovanjskega bloka v Ulici 1. maja v Metliki požar, ki ga je po vsej verjetnosti zanetila izžgana kovina pri varjenju. Slednja je namreč skozi odprtino za instaliranje centralnega ogrevanja padala v klet, kjer je bilo shranjenih 8 m3 stiropora. Po dosedanjih ugotovitvah pa stiropor zelo rad gori. Škode je približno za 100.000 din. POPRAVEK 26. avgusta je bila v Kroniki nesreč opisana prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih avtomobilov Milan Herak iz Metlike in Milan Seme iz Ljubljane. Opis nezgode je napačen. Neprimerne hitrosti in vožnje po sredini ceste je osumljen voznik Herak in ne Milan Seme, kot je razvidno iz objavljenega teksta. Za neljubo pomoto se opravičujemo. OB PERILO IN DOKUMENTE Na novomeško postajo milice je v ponedeljek prihitel 20-letni Ismet Hašič iz Velike Kladuše in prijavil, da mu je nekdo ukradel potovalko z dokumenti in perilom. To seje zgodilo potem, ko je izpred prodajalne sladoleda na novomeškem Novem trgu za hip postavil potovalko na tla. 1 „Kot bob ob steno?” Semafon ali nova črna ttdgj 6 Novo križišče V ?ahii vasi miinn nntrohnio como-fnra V/onrlarle StOP ® N Ko na drugem mestu pišemo o prometni zmedi v Novem mestu, ne moremo mimo pomislekov, kako to pločevinasto gnečo občutijo na svoji koži bodoči vozniki, z njimi vred pa tudi inštruktorji. Beseda, dve z Francem Bojancem, ki že trinajst let honorarnega službovanja pri AMD Novo mesto presneto čuti vsako spremembo prometnega režima v dolenjski metropoli, ob takem trenutku gotovo ni odveč. Pa začnimo s težavami vsakega šoferskega začetnika. Novo mesto nima za prve ure sedenja za volanom nobenega urejenega poligona, instrukturju torej ne preostane nič drugega, kot da se s kandidatom takoj ,napodi" v cestni vrvež. Prometna zmeda postane ob že tako slabi ureditvi (mislimo na Novo mesto) še večja, da ne govorimo o zmedi, ki nastane v glavi kandidata! Na pol v šah, na pol zares je Franc Bojane ob tem pripomnil, zakaj smo ob zdravniškem pregledu bodočih voznikov izpustili psiho teste. „Ni vsak za volan. Tudi po petdesetih ali celo več prevože- nih urah nekateri kandidati še ne vedo, kje in kdaj imajo prednost. Posreden vzrok za našo prometno krizo je torej pred nami. Ni pa edini. Veliko težav povzroča začetniku, s tem pa tudi ostalim udeležencem v prometu na primer zavijanje s Ceste herojev v Ulico talcev. Potrebno bi bilo poiskati boljši izhod. Problem zase so semafori. Novo mesto jih še kako potrebuje (pri Industriji obutve, odcepih za novo cesto), prav tako tudi kandidati! Nimamo podatkov, kakšni so občutki novopečenega šoferja, ko se drugje prvikrat sreča s semaforiziranim križiščem. Vsekakor pa niso najboljši.*1 Ne moremo mimo dejstva, da za novomeške kandidati ni primerne ceste, kjer bi se učili voziti s četrto prestavo. Tudi s to „novostjo“ se šoferji srečujejo šele takrat, ko že imajo vozniško dovoljenje v žepu. Ob koncu pa še vprašanje Francu Bojancu, kdo je po njegovem mnenju krivec za nastalo prometno situacijo v Novem mestu. „Jasno in natančno je v zakonu določeno, kdo in kako naj skrbi za ceste, kot tudi za signalizacijo. Očitno je to nekaterim še premalo. Delajo neodgovorno, za danes, kaj pa bo jutri, verjetno malokoga zanima." Še nekaj „podrobnosti“ (nekatere so za novomeško prometno ureditev presneto važne) je navrgel naš sogovornik, ki je doslej že okoli 800 kandidatom pomagal do šoferskega izpita, na koncu pa je dejal: „Mar niso vse te besede kot bob ob steno? “ BOJAN BUDJA Novo križišče v 2abji vasi nujno potrebuje semafore — Vendarle stop za opremljene ceste? — Več strpnosti in razumevanja DRENOVEC: DVOJICA OB ŽIVLJENJE V nedeljo zjutraj, natančneje ob četrti uri, se je na regionalni cesti v Drenovcu pri Vinici zgo dila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dvoje življenj: Ivan Vidic iz Kanižarice je vozil z osebnim avtomobilom od Vinice proti Črnomlju. V Drenovcu je na ovinku zapeljal na bankino in trčil v betonski odtočni jarek, nato ga je ponovno odbilo na cesto Tam se je nekajkrat prevrnil in končno obstal na kolesih. Med prevračanjem je sopotnik Drago Radič (32) iz Kanižarice ki je sedel na prednjem sedežu in ni uporabil varnostnih pasov (enako velja tudi za Vidica), dobil tako hude poškodbe da je med prevozom v bolnišnico umrl. Žrtev nesreče je postal tudi Ivan Vidic (27), medtem ko sta bila sopotnika Vitomir Dragutinovič in Anton Zajc laže ranjena. Gmotne škode je za 20.000 din. SV1NINA NA CESTI - Minuli teden se je pri Mačkovcu zgodila nenavadna prometna nesreča. Bolgarski tovornjak, ki je zaradi okvare skušal zapeljati na parkirni prostor, je med manevriranjem zaneslo, da se je prekucnil na bok. 20 ton svinine so tako morali pred očmi carinikov preložiti na drug tovornjak, ki je nato nadaljeval pot proti Italiji. Škode je za 200.000 din. (Foto: Pavlin) Na vlaku ob dva (stara) milijona 2 leti zapora za Ismeta Buličija, ki je na „Jugoslavi Pacolijem oropal spečega Trnkiča — ekspresu" skupaj s K a baši jem in nadalje v priporu kar je trojka Ismet Buliči, Zef Kabaši in Ibr- Dve leti bo teg ahim Pacoli na v£ čega potnika. Medtem ko je Pacoli še na svobodi, je bil obsojen, minuli teden pa je okrožno sodišče v Novem mestu sodilo še tretjemu osumljencu Ismetu Buličiju. u .Jugoslavija ekspres" pri Dobovi oropala spe: Kabaši že 27. septembra 1975 se je Buliči v Zagrebu srečal z že omenjenima Pacolijem in Kabašijem, Iger so se domenili za „akcijo“ na vlaku. Z avtom so se odpeljali do Ljubljane, tukaj pa stopili GA ZANIMAJO ZNAČKE? Minuli četrtek je bilo vlomljeno v stanovanje Jakoba Makuca v Segovi ulici v Novem mestu. Vlomilec je najprej „odprl“ pisemski predal, iz njega vzel ključ in nato začel s „preiskavo“. Najprej je razmetal perilo in obleko, ker pa je bilo denarja le za 20 din je izbral drugo pot. Vzel je 80 raznih značk in 15 oznak delovnih brigad. Škode je za 2.000 din. na »Jugoslavijo ekspres**, ki vozi iz Nemčije v domovino. Nekje pred Dobovo so iz kupeja spečega Trnkiča vzeli denarnico z okoli 20.000 avstrijskimi šilingi (približno 20.000 din). Rop na vlaku ie bil po zaslugi »nezaupljivega* sprevodnika in potnikov kmalu odkrit, takrat pa je Buliči potegnil za zasilno zavoro in skupaj s Pacolijem skočil iz vlaka ter pobegniL Kabašija so prijeli že na vlaku. Slednji med sojenjem dejanja ni priznal, vendar je kasneje vendarle izdal vso zgodbo in tudi imena soudeležencev. Na sojenju prejšnji teden v Novem mestu je senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča po soočenju Kabašija in Buličija verjelo izjavam prvega in je Buličija, čeprav je slednji skušal dokazati alibi za čas dejanja, obsodilo na dve leti zapora. Pri izreku sodbe je sodišče upoštevalo obtožen-čevo predkaznovanost. Omenjeni primer pa je dokaz in opozorilo več, naj potniki posebno med vračanjem v domovino bolj pazijo na svojo lastnino. Do pravnomočnosti sodbe ostane Buliči v priporu. TRČIL V OGRAJO MOSTU Milan Golobič iz Birčne vasi je v soboto popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Na ovinku pri Ratcžu je zapeljal naravnost in trčil v ograjo betonskega mostu Golobič in sopotnik Dušan Krese sta sc laže poškodovala, gmotne škode pa je za 20.000 din. Na ponovni razširjeni seji novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (prva je bila zaradi sila skope udeležbe preložena) je kot črn, grozeč oblak nad prisotnimi obvisela bojazen, da se novomeški prometni ureditvi bliža sodni dan, že zaradi neustreznih ulic, (pre)pičle prometne signalizacije in ne nazadnje vse večjega števila avtomobilov. Slednje potrjuje nedavno štetje prometa v popoldanskih urah na Partizanski cesti v Novem mestu. Pokazalo se je, da samo v eno smer prepelje 305 avtomobilov, torej več kot 5 vozil v minuti. To pa še zdaleč ni vse. Poglavje zase so neurejena avtobusna postajališča. Bolje rečeno: jih ni! Mnenja o tem kdo je dolžan za njihovo ureditev in postavitev, še danes niso povsem jasna, krajši konec bodo ob vsem potegnili le avtobusni šoferji, ki bodo za ustavljanje in oviranje prometa kaznovani. Bo takšen, konec koncev ne najbolj human ukrep, dovolj za rešitev tega problema? Zraven avtobusnih postajališč sodi k cestam še niz ostalih „elementov“, od signalizacije do pločnikov in še česa. Eden rezultatov seje je, da se vsem novim cestam brez navedenih „stvari“ ne da uporabno dovoljenje. Vprašanje je, ali bo tak ukrep zadel tudi novo obvoz nico čez novi most do Žabje vasi. Cesta je brez pločnikov, projektant pa je pozabil(? ) dejstvo, da bo obvoznica ob sedanjem zazidalnem načrtu že v nekaj letih potekala po strnjenem naselju. Zaenkrat se zatika še pri signalizaciji. Semafori — da ali ne? Predlog za postavitev slednjih na križišču v Žabji vasi je podprl tudi IS SO Novo mesto s pripombo, da je to naloga Republiške skupnosti za Prehitevanje kolon - DA! Komisija za spremljanje predpisov s področja varnosti cestnega prometa SRS je nedavno na seji obravnavala in sprejela nekaj novosti, ki naj bi jih spremenjeni zakon o varnosti cestnega prometa poslej vseboval. Soglasno je bila podprta sprememba 56. člena, po katerem naj bi bilo poslej dovoljeno prehitevanje kolon, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji za varno prehitevanje. Nadalje so se strinjali, da poklicnemu šoferju, ki je vinjen vozil lastni osebni avto, v bodoče ne bi odvzeli dovoljenja za vse kategorije, marveč le za kategorijo vozila, katero je vozil vinjen. Komisija je zatem sprejela še predlog, po katerem veljavnost vozniških dovoljenj ne bo več časovno omejena, podprli pa so tudi nove določbe, ki natančno določajo čas počitka poklicnih voznikov. Se nekaj važnejših novosti: - prepoved vožnje otrok na prednjih sedežih v osebnih avtomobilih, - poveča naj se sedanja uzakonjena razdalja (100 m) prehajanja pešcev čez cesto izven prehoda, poleg tega pa naj bi bilo v bodoče prepovedano prehajanje ceste izven prehoda, če sta vozna pasova ločena z neprekinjeno črto. - za morebitne posledice odgovarja tudi lastnik vozila, ki je slednje prepustil v uporabo vinjeni osebi. OKRADENA NA AVTOBUSU Antonija Obrč iž Ljubljane se je v ponedeljek peljala z avtobusom iz Smarjete proti Novemu mestu, nekje med potjo pa je bila okradena za 1.070 din. Kot so kasneje ugotovili, je na Otočcu v avtobus vstopila skupina Romov, hitri prijavi oškodovanke in posredovanju miličnikov pa gre zahvala, da so že prijeli osumljenega P. B., pri katerem so tudi našli še ves denar. KRIVA STA OBA Jože Uhan je v ponedelejk vozil z osebnim avtomobilom po Cesti herojev proti Mačkovcu. Pri tovarni zdravil Krka v Ločni je zavijal levo-proti vhodu, prav takrat pa ga je prehiteval s tovornjakom Anton Bobič iz Škocjana. Pri trčenju, vzrok mu je nepazljivost obeh voznikov, je nastalo za 35.000 din škode. ceste, ki je investitor tega objekta. In še nekaj: nova cesta bo omogočala hitrost do 80 km/h. Dovolj močan argument torej, da Novo mesto vendarle dobi semaforizirano kri- žišče. V nasprotnem, ^' v Žabji« meške UJV, lan* ^ pričakujemo novo metno točko. . (Jji Ce k takšnemu m ^ m0 še zaporo stag zaradi obnove, Pp, meščane v teh dneh prometni k^oSe daijnu nam ob vsem te ^ ^ napotek, nekaten ^ kar refren- Več pl^ vrnitev (vsaj začasna zom z avtobusi SEMAFORI - DA ALI NE? Novo križišče v _ w. vitvah mnogih zahteva semafoije. V naspro ^eBol hitrost po novi cesti bo kar 80 km /h — lahko postane nova „čma točka**. (Foto: Pavlin) Ni bilo kršitve razj# ----------------------------------- ^hoAn^11 Sodišče ZD v Novem mestu zavrnilo tozo šeta zoper delovno skupnost________ prodaje vofna’ delovno mesto pa-Povsem naspro*^ a)-« “»BS pravijo, da * izaCjj< Takšnih in podobnih tožb, kot jo je pred kratkim vložil na sodišče združenega dela v Novem mestu Anton Rukše iz Hrušice, je čedalje več. Rukše je namreč tožil delovno skupnost skupnih služb tovarne oblačil Labod v Ločni zaradi, po njegovem mnenju, nepravilnega izbora kandidata na razpisano delovno mesto voznika tovornega vozila. V obrazložitvi tožbe je navedel med drugim, da je bil kot kandidat za navedeno prosto delovno mesto nepravilno zavrnjen, saj je izpolnjeval vse predpisane pogoje. Poleg tega pravi, da je že delal kot voznik pri Labodu, nato pa bil, zaradi sprejet v Mk in ten?/delo’ ljal, marveč za J Ob razpisupa^dati, odločal med m* pač njujejo P°g°Je’ stefli5 drugega, seve^ P^jijte? kršil nobenega čila. Takšnega senat novome. združenega dela Ugotovil, da La t. * ba še ni V. ZADEL DELAVCA - Franc Zupančič iz Bistrice pri Šentrupertu je minuli četrtek vozil dostavni avtomobil od Mokronoga proti Zburam. V Gornjih Laknicah je ob desnem robu cestišča zadel Tadijo Jurendi-ča, cestnega delavca, ki je utrjeval bankino. Pri padcu si je Jurendič poškodoval obraz: odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Z MOTORJEM V KONJSKO VPREGO - V petek je Metod Po-črvina iz Jurke vasi vozil konjsko vprego z njive proti domu. Ko je pri Jurki vasi zapeljal na cesto, je izza ovinka pripeljal motorist Miha Jerič iz Straže in trčil v voz ter si pri padcu zlomil roko. Gmotne škode je za 4.000 din. ZRAČNICO JE RAZNESLO -Zagrebčan Branko Lukač je v soboto peljal z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Skopicah mu je razneslo zračnico na prednjem levem kolesu, tako da je avto zdrknil na bankino, trčil v betonsko ograjo podvoza in nato pristal na travniku. Pri nesreči sta se poškodovala voz- w«i Pajazetotf, j nebnim oA jč* j ■ ■ osebnim nem šati, izgu' ,ju,ko^VJ obla5« V Duvančič medtem ko je ! P Ni nik in sopotnica Janja Žmirič iz Za-~kode din. greba. Gmotne škode je za 30.000 TRČIL V HlSO - V nedeljo zvečer je Novomeščan Jurij Pestner, potem ko je zaradi mokrega cestišča avtomobil pričelo zanašati, na Partizanski cesti trčil najprej v rob pločnika, nato pa še v hišo št. 7. Pestner je dobil poškodbe po glavi. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 6.000 din. VOZIL PO LEVI - Zlatko Vidic iz Smolenie vasi je 27. septembra zvečer vozil z osebnim avtomobilom od Crmošnjic proti Stopičam. Tam mu je po levi pripeljal naproti Bojan Žcfran na motornem kolesu. Pri trčenju sta se motorist in sopotnik Drago Nemanič laže poškodovala. Gmotne škode je za 2.500 din. PRI ZAVIJANJU GA JF. ZANESLO - 20. septembra je prišlo do mu je avtomc— Loke, »del Sfjiimšek* so ga odpel nico, gmot"® din. slovenski ? ye{ K otrok (fcjbd enakem „ ment Vfroka P0^ tednu o« b ptPfo ^ Organi vzgojo v so že orF za nazivofl^euiPj ^ ifnataJt^ POZ°ifsvoje nejši ceSt }£. CC^^^^X^X^^XV»i^C^^^^CSXVV^^^^XXV^^^X^^X^^NVVV^^XV v 9 ezr. EETRTK0V INTERVJU Na listi še premalo imen prave ^ ua Nilna lih?6 res’ bodo nove vo-ulVe Šele spomladi 1978, čas beži, zato so pri-cii, v delovnih organiza-1 novomeške občine v kat,6-"1 te*cu Preko sindi-ze od maja poteka pre-dejavnost. Na [e7lli.n način, s kakšnimi Htati - to Matevž Teša S*ega odbora Zveze v Novem mestu' bil t 8 evidentiranja je Končan septembra. V asu je bilo v delovnih je povedal sekretar Tesar-* pob'!.1' tn°ram« kje m 10 evidentirati - »Prva analiza kako — . dru- evidentiranih nove Vai\ kandidatov za ženega h iVe’.^a z^or zdru* 8anih c7de je bilo predla-date 7a rnožn'h za kandi- Iesne i* . 0^anOv?Pnosti eyidemfr, ^°Ve P173 analiza ta%m umei3avi z evidenti-1974 je ^krat 'l i 1 mS??Ž1!ev> kaj tak A * akt° ^SOVan- ne P°sle' prinesl°- K° HČ' pa ve« dogovor v °dvratnoiokrat "aredi A tiebi u”, Jožica čle-K kopice členov, vodstvo kom P-nem rolcu sta j Var\ia ter ,Tjl za volitve in SSo J!adrov*e zadeve Hesto SMtinazije ravnatelja 0Snr*nj' ravnatelj, S^Si TL50.'6,, ir Franc za „ Prevole Ih M‘>an * ^avshT"0 mest0 rav' te-1'* ba0 ne. ^°le Novo Ct!50 naP2nav' ..DclcSati M f° Pr SC^ SPrejeK Vt HaCaa "°Č7rj.a J Errstvene 5010 fc £ st^K MuoIrŽen Hkrati so ■nv S. n tavnatoi- 0 mest0 iN M~nje8ovoJmesto Vn° 5010 Sni!?!’10 pa imc- biti obveščenosti je, da delegatom naložimo „muko“ glasovanja o tem, na kar se sploh ne spoznajo. Hiba je tudi v tem, da ni pravega sodelovanja in usklajevanja med posameznimi interesnimi skupnostmi in vseh teh z občinskimi organi. Narobe je, da delegati prihajajo na seje in tam govore v svojem imenu, ker nimajo stika z občani, ki so ga izvolili. Ugotovljeno je bilo, da so delegacije iz krajevnih skupnosti bolj živahne kot pa delegacije iz združenega dela. V delovnih organizacijah, kjer se ne zavedajo, da se je potrebno za vrtce, šole, pota itd. dogo-vaijati v interesnih skupnostih, pošiljajo svoje delegate na seje, kar pač morajo. Hkrati še vedno pritiskajo na SZDL, občino in druge organe, da bi radi šolo ali vrtec. Da so delegati in delegacije iz . združenega dela (je nekaj častnih izjem s Krko in IMV na čelu) večinoma nezainteresirani, se vidi na zasedanjih občinske skupščine. Ne razpravljajo, ne prinašajo predlogov, tako gredo mimo v najstrožji tišini tudi ocene gospodarjenja. Ob prvi oceni delovanja delegatskega sistema pred dvema Suhokrajinski drobiž ZADNJIH 10 DNI, predvsem pa zadnji dve soboti, je bilo v vinogradih okoli Dvora, Ajdovca in Žužemberka nadvse živahno. Bila je trgatev. S pridelkom so ljudje zadovoljni. Pravijo da je letošnji mošt slajši, to pa je videti tudi po tem, da letos niso posegli po sladkorju kot prejšnja leta. NA ZADNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA KRAJEVNE KONFERENCE SZDL ŽUŽEMBERK so med drugim razpravljali o poročilu krajevne skupnosti o poteku priprav injo vodovoda GLOBOCEC ;EMBERK za območje krajev na gradnjo vodovoda GLOBOCEC —— ZUŽEft-------— _ _. j j Drašča vas, Klečet, Šmihel, Dešcča vas in Budganja vas, katerih prebivalci se sedaj oskrbujejo s kapnico iz liišnih vodnjakov, v casu suše pa z vodo iz reke Krke. Nadalje bo vodovod iz Globočca povezan prek predvidenega rezervoarja nad Stransko vasjo z vodovodnim omrežjem sedanjega žužemberškega vodovoda, ki ima zajetje na poplavnem področju in mu grozi okužitev iz greznic v Žužemberku. Tako bo predvidena investicija zelo pomembna tudi za dosedanje uporabnike iz območja žužemberškega vodovoda. Akcija gradnje bo deljena na dve trasi, in sicer od rezervoarja nad Zagradcem ki je predviden v načrtu, pa do Budganje vasi in od Budganje vasi do rezervoarja nad Stransko vasjo in naprej povezava z obstoječim omrežjem žužemberškega vodovoda. M. SENICA ŠTUDIJ KARDELJEVE KNJIGE BO POVSOD Osrednja pozornost na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Novem mestu je veljala knjigi Edvarda Kardelja ,Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja11 Dogovorili so se, da bodo gradivo preštudirali na vseh ravneh, začenši v osnovnih organizacijah ZK. Tehtna beseda je veljala oblikovanju kandidatne liste članov komiteja kakor tudi evidentiranju posameznikov in delovnih organizacij aa nagrade občine, ki bodo podeljene za letošnji občinski praznik. Za možnega novega sekretarja občinskega komiteja ZK je komite evidentiral Franca Borsana, zdaj predsednika občinskega sindikalnega sveta v Novem . mestu. Oba zbora sta na ločenih sejah obravnavala še gradivo republiške zdravstvene skupnosti, v katerem dviga temperaturo v razpravah zlasti predvideno doplačevanje zdravstvenih uslug s strani občanov. R. BAČER NOVI SEKRETAR Prejšnji teden so bile na občinski konferenci SZDL izglasovane pomembne kadrovske spremembe. Dosedanji sekretar Franc Bartolj je šel že pred meseci na novo delovno dolžnost, zato so na izpraznjeno mesto sekretarja izvolili Aleša Kulovca. Dobro ga poznajo zlasti Stražani, ker je domačin in je bil zaposlen v Novolesu. Po zadnjih volitvah je bil profesionalni predsednik zbora krajevnih skupnosti pri občinski skupščini Novo mesto. Sprememba v občinskem vrhu Novi predsednik občinske skupščine je Marjan Simič — Jakob Berič imenovan za direktorja Zdravstvenega centra Na 20. skupni seji vseh zborov občinske skupščine so delegati posvetili največ pozornosti trem točkam dnevnega reda: seznanitvi s predlogom družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v Sloveniji, volitvam in imenovanjem ter razrešitvi dosedanjega in imenovanju novega predsednika občinske skupščine. nakazane pa tudi rešitve. Medtem ni bflo skoro nič narejenega, da bi znane slabosti odpravili. Analize brez sankcij pa nimajo učinka! Mar ne bi kazalo tudi v krajevnih skupnostih in v združenem delu narediti vsako leto neke vrste inventuro delegatov? Če ugo-tove, da je kdo prevečkrat odsoten, da delegatovega dela ni čutiti, potem nima smisla, da ga pošiljajo samo sedet na seje. R. B. Predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v Sloveniji, ki je še v javni razpravi, naj bi prinesel več reda v nesorazmerno rast stanovanjskega dinarja v primerjavi s splošno rastjo cen, zagotovil naj bi pravilne dohodkovne odnose med nastopajočimi v stanovanjski izgradnji in končal z že ustavljeno prakso sklepanja dodatnih pogodb o cenah stanovanj „na dan vselitve11. Družbeni dogovor pomeni uveljavitev enotnih izhodišč in osnovnih kriterijev pri gradnji in oblikovanju cen za celotno republiko, v občinski dogovorih pa naj bi prišli do izraza tudi posebni pogoji dela. Na seji je bila podana informacija o kreditu za soudeležbo občine pri graditvi novega Doma JLA. Vojaške oblasti so odobrile 6,5 milijona dinarjev kredita za dobo desetih let. V zadnji točki dnevnega reda so delegati vseh treh zborov soglasno razrešili Jakoba Beriča dolžnosti predsednika občinske skupščine in sprejeli soglasje, da se Berič imenuje za generalnega direktorja SOZD Zdravstveni center Novo mesto. S tajnim glasovanjem so 104 delegati enoglasno izvolili za novega predsednika skupščine tov. Marjana Simiča, ki je izrazil prepričanje, da bo vrsta odgovornih nalog, ki so pred nami, v sodelovanju vseh družbenih dejavnikov gotovo rodila uspeh in potrdila izkazano zaupanje. I. VIZJAK Novomeška kronika VARČUJEJO PRI ŽARNICAH? - Če greš ob 19. uri čez Glavni trg, da bi si v miru ogledal izložbe in blago, ki ga ponujajo ne vidiš nič. Na prste ene roke lahko prešteješ trgovine ki imajo izložbe razsvetljene* Sicer so luči le v lokalih, da preganjajo tatove. Je to varčevanje z žarnicami ali z ljudmi, ker bi moral pač- nekdo ponoči luč ugasniti? Ne eno, ne drugo ni opravičljivo, če se gremo mesto z več kot 600-letno tradicijo. SPET UŠI NA ŠOLAH - Letos so se na oUoških glavah pojavile uši že takoj ob začetku šolskega leta. Preganjajo jih z raznimi posipali pod nadzorstvom in po nasvetih zdravstvene službe. Uši imajo povsod po osnovnih šolah v mestu, le da ponekod o tem javno govore ponekod pa šušljajo. KAJ JE NAROBE? - Cez hrano v novomeških vrtcih je precej pritožb staršev. Otroci namreč občasno dobe driske ali bruhajo, razen tega jim dostikrat ni všeč okus hrane. Starši so predlagali, naj bi nekdo pripravo hrane stalno nadzoroval. KOSTANJ - ZNANILEC JESENI — V ponedeljek, 3. oktobra, so v tej sezoni prvič prodajali kostanj na novomeški tržnici Veljal je 10 din kilogram. Razen tega so prodajale ženske smetano po 10 din, jajca po 3 din. Grozdje so prodjali po 12,60 din, breskve po 20,40 din banane po 11 din, hruške po 15,20 din. Zelena solata je veljala 8 din kilogram, paprika 5 do 7 din, čebula 6,20 din in paradižnik 7,80 dinarjev. Na merice pa je bilo dobiti motovilec po 5 din. TOKRAT MALO NOVIH OBČANOV - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile samo tri mamice. Danica Franjga iz Ulice Majde Šilc 9 ima Boštjana, Anica Lindič iz Ulice pod Trško goro -deklico, za katero še izbira ime, Jožefa Blažič iz Ulice ob Težki vodi pa je rodila Damjano. / Ena gospa je rekla, da že ve, zakaj so seje včasih nesklepčne. Kjer delegati dobe pismeno gradivo, potem pa na seji nekdo še enkrat vse bere na glas, kot bi imel bralne vaje, je dolgčas. Minili so časi, ko so ljudje rekli: Vse gre v rok službe! 2.) " 6. S TRGATVE V OREŠJU NA BIZELJSKEM — V soboto je bilo v vinogradih vse živo. Večina vinogradnikov je ta teden končala trgatev. Za grozdje so na Bizeljskem štiri odkupne postaje. Za kilogram plačuje Slovin od 7,SO do 9,50 din. To je le akontacija, razliko pa bodo kooperanti dobili pozneje. (Foto: J. Teppey) Brezbrižni v svojo škodo Stanovanjsko gradnjo zastaviti tako, da bo jasno, kdo, kdaj in kako lahko pride do stanovanja Načrtovanje stanovanjske graditve delovnim kolektivom ne gre od rok, čeprav je bilo pričakovati več zavzetosti, več neposrednega odločanja in sodelovanja pri programiranju, pa tudi pri izločanju dohodka za te namene. V sklepih občinske konference ZK so bile take zahteve postavljene z namenom, da bi se stvari hitreje premaknile. ustrezne akte in programe. To Pobudo je prevzel sindikat in je bilo maja letos. Ker pa ni bilo pozval delovne organizacije, naj pravega odmeva, je svet v začet- posredujejo občinskemu svetu ku avgusta poziv ponovil. Iz 27 I Do kod solidarnost? | \^ r / Zdravim bolj gledati na prste kot doslej! Predvidene spremembe financiranja v zdravstvu so sprožile vrsto komentarjev tudi v brežiški občini. O tem, da je poraba prevelika, so si enotni tako zdravstveni delavci kot zavarovanci, ki marsikdaj po nepotrebnem trkajo na vrata zdravstvenih ustanov. Najbrž bi bila res soudeležba pri plačilu najučinkovitejša zavora za preprečevanje zdravljenja" zdravim, vendar ta način tudi odpravlja solidarnost zdravih do bolnih. Člani občinskega sveta Zveze sindikatov so opozorili, da bo to prizadelo starejšo generacijo, ki največ oboleva. Imeli so tudi vrsto pripomb h gradivu za samoupravni sporazum o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva za Slovenijo. Moti jih, da je opuščena misel o republiški solidarnosti, kajti prizadeti bodo zavarovanci iz revnejših območij, ki bodo morali več prispevati za dopolnilni program. Sindikalnim delavcem tudi ni prav, da gradivo za javno razpravo v republiki ni bilo družbenopolitično ovrednoteno, kar naj bi se v prihodnje ne dogajalo več. V sindikatu zdravstvenih delavcev pa so izrecno zahtevali, naj soudeležbo zavarovancev za stroške zdravljenja v bolnišnici izteijuje zdravstvena skupnost. Kako je s tem, v Brežicah dobro vedo, ker so morali plačevati participacijo bolniki s Hrvaškega. Izkušnje so pokazale, da je za bolnišnico to pretrd oreh, ki lahko ogrozi njeno likvidnost. Zdravstveni delavci so nadalje menili, da dopolnilni program ni zadovoljivo opredeljen. Od republiške zdravstvene skupnosti pa so zahtevali tudi pojasnilo o tem, kakšni so rezultati računalniške obdelave receptov, predvsem pa podatke o porabi oziroma prihranku pri porabi zdravil. J. T. j! mocij, ki Doao morali vec j. T 't 't NOVO V BREŽICAH KJE JE NAJLEPSE? - Brežice, Čateč in Pišeee so se vključile v republiško tekmovalno akcijo Zveze hortikulturnih organizacij in Turistične zveze in kandidirajo za izbor najlepše urejenega kraja v Sloveniji. Enako tekmovanje je občinska Turistična zveza razpisala za občino. Zaradi tega so se nekateri kraji precej polepšali, zlasti Dobova in Velika Dolina. Ureditev krajev ocenjujejo najprej občani, nato pa komisija, ki bo popravila oceno tam, kjer so bili krajani premalo samokritični. PRAZNIK SE BLIŽA - 28. oktobra bo brežiška občina slavila svoj praznik. Za organizacijo proslav in prireditev je občinska skupščina imenovala enajstčlanski odbor. Predseduje mu inž. Franc Filipčič, tajniške posle pa opravlja Miha Skrlec; člani so: Stane Ilc, Milan Kostevc, Vinko Jurkas, Anton Jesenko, Mimica Avsec, Vinko Šebrek, Dušan Maraš, Milan Lokar in Franc Hedl. PETNAJSTIČ ZAPORED -Pionirski odredi so na konferencah 29. septembra sprejeli načrte za delo v tekočem šolskem letu in tako počastili dan slovenskih pionirjev, ki ga praznujejo že petnajst let. Tokrat so se po krajevnih skupnostih vključile v priprave na njihovo delovno praznovanje tudi družbenopolitične organizacije, da jim bodo pomagale uresničevati naloge za večjo razgibanost pionirskega dela v njihovih okoliših. VEC DELOVNIH MEST - Tovarna pohištva v Brežicah, ki zaposluje zdaj 380 delavcev, bo do leta 1980 povečala število zaposlenih na 434. K temu bodo pripomogle nove naložbe. Letos so namenili za investicije za 18 milijonov dinarjev, predvsem za skladišča, svojih izdelkov, za strojno opremo, bazen za vodo v primeru požara ipd. Investicijski program do leta 1980 pa bo omogočil dopolnilno proizvodnjo pohištva in obenem kruh za 54 ljudi. BREŽIŠKE VESTI delovnih kolektivov oziroma tozdov še kljub temu ni bilo odgovora. Na zadnji seji sveta 23. sep-teipbra so udeleženci zvedeli, da so med zaostankaiji Tovarna prikolic IMV, trije tozdi in skupne službe Trgovskega in gostinskega podjetja Posavje, trije tozdi Agrarie, Cestno podjetje, dva tozda Salonita Anhovo (Opekama Brežice in Rudnik Globoko), Agroservis, Kovino-plast Jesenice, Obrtno kovinsko podjetje in Livarna iz Dobove, Komunalno obrtno podjetje iz Brežic, Region, osnovne šole v Artičah, na Bizeljskem, na Veliki Dolini in v Pišecah, otroški vrtec in zdravstveni dom v Brežicah, uprava občinske skupščine, postaja milice, Lekarna in Posavski veterinarski zavod. Samoupravni sporazum so sprejeli in v svojih aktih ustrezno opredelili stanovanjsko problematiko PPV v Dobovi, Agrotehnika v Brežicah, Zdravilišče v Čateških Toplicah in Železniška postaja v Brežicah. Vsi ti kolektivi so upoštevali posebnosti samoupravnega sporazuma za brežiško občino, kajti sedeži njihovih OZD so drugod. Razprava je pokazala, da so se samoupravljalci zavzeli za načrtnejšo stanovanjsko politiko tudi tam, od koder je bil molk na poziv sindikata edini odgovor. Pojasniti so, da ponekod strokovne službe niso opravile svoje dolžnosti in uskladile ustreznih aktov s samoupravnim sporazumom. Kritične pripombe so bile namenjene tudi brezimnim programom, iz katerih delavci ne morejo zvedeti, kdaj bodo prišli na vrsto za stanovanje oziroma za posojilo. Programom so očitali, da ne odločajo, katere primere bodo reševali preko solidarnostnega sklada, komu bodo pomagali do stanovanja s kreditom in kakšne vrste strokovnjakom bodo zagotovili kadrovsko stanovanje. J. TEPPEY BLAGOVNICA BO Trgovsko in gostinsko podjetje Posavje, ki je od januarja letos združeno v SOZD Emona, računa do leta 1980 na zgraditev nove blagovne hiše v Brežicah. Vzporedno bodo adaptirali in preurejali prostore sedanjega Salona pohištva v samopostrežno restavracijo. Tako bodo ugodili številnim zaposlenim, ki že leta in leta izražajo željo po takem obratu družbene prehrane. SREČANJE MEDICINSKIH SESTER V Čateških Toplicah se bodo jutri zbrale na enodnevnem se-minaiju operacijske medicinske sestre iz slovenskih bolnišnic. Pričakujejo okoli 150 udeleženk. Po strokovnem delu jim bodo gostiteljice iz brežiške bolnišnice razkazale nekatere zanimivosti občine: Posavski muzej, rastlinjake na Čatežu in grad Mokrice. Melioracija, oe uničevanje Gozdno gospodarstvo in tovarna celuloze skupaj pripravljata tla za topolove nasade Strah, da bo Krško polje sčasoma ena sama jama, gotovo ni pretiran, ker so jame globlje, kot bi smele biti, in ker jih mnogi uporabljajo za smetišča, namesto da bi jih zasipavali z zemljo. To spravlja v nevarnost rezervate pitne jode. Vodnogospodarska inšpekcija je lani ugotovila, da nekateri kopljejo gramoz brez dovoljenja in brez vodnogospodarskih soglasij republiškega sekretariata za urbanizem. Kot krilca sta našteta občinska cestna sklada iz Brežic in Krškega, med delovnimi organizacijami, ki si nezakonito jemljejo to pravico, pa Beton Zagoije, Tovarna celuloze in papirja iz Krškega ter Gozdno gospodarstvo iz Brežic. GG Brežice „Tozd Hortikultura, plantaže in gradnje“ je zadevo osvetlilo še z druge strani. Gre namreč za vmesni postopek pri melioraciji, za kopanje gramoza na neplodnih zemljiščih, kjer je treba znižati teren. Nastale jame zasipavajo z odrinjeno zemljo in odpadnim bukovim lubjem, ki ga tam odlaga Tovarna celuloze. Obe delovni organizaciji namreč že vrsto let sodelujeta pri urejanju topolovih nasadov na dotlej nekoristnih prodnatih tleh. Za izboljšavo kemične in fizikalne sestave tal daje Celuloza vsako leto po Zlati plaketi Lisci in Labodu Trdno prijateljstvo kolektivov treh Vezi krških občanov s pobrateno Bajino Bašto v Srbiji se razpletajo vedno bolj na široko. Poleti so bile delavke tekstilne tovarne Kadinjača gostje senovske Lisce in Laboda v Krškem, v septembru pa sta jim oba kolektiva vrnila obisk. V vsaki delegaciji je bilo po dvajset članov, ki so se skupaj z delegacijo občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij udeležili praznovanja občinskega praznika v bratski občini. „Obisk v Srbiji je bil za vse delavke nepozabno doživetje," je vsa navdušena povedala predsednica delavskega sveta pri Labodu Dragica Stanič: „Z besedami se to ne da popisati, tako gostoljubnost in prisrčnost je treba doživeti, občutiti. V Bajini Bašti smo prisostvovale otvoritvi novega tovarniškega obrata Kadinjače in slovesnosti ob odkritju spomenika narodnemu heroju Milanku Tepa-loviču, po katerem so poimenovali tovarno. Na svečani seji delavskega sveta so za podeljevanje ur zaslužnim delavkam izbrali predsednici delavskih svetov v Lisci in v Labodu. Za naju je bila to posebna čast, dokaz izredne pozornosti. Ob tej priložnosti so tudi sprejeli sklep o podelitvi zlatih plaket obema kolektivoma. Lisci in Labodu. To je zopet dokaz več, da cenijo naše prijateljstvo, kar so tudi sicer pokazali na vsakem koraku od sprejema do slovesa. Ko smo po treh dneh bivanja odhajale, so v tovarni ustavili stroje in z delavkami smo zaplesale v skupnem kolu. Sklenili' smo si izmenjavati obiske, vsako leto z drugo delegacijo, da se bomo spoznali vsi člani ko- lektiva.*' J. T. 100.000 kubikov odpadnega lubja. Republiški sekretariat za urbanizem je po strokovnem terenskem ogledu opredelil izkoriščanje gramoza v Vrbini kot poseg pri melioraciji tal, namenjenih za nove topolove nasade. Torej ne gre za neomejeno izkoriščanje gramoza, ampak le za odstranjevanje na prodnatih nost zaradi nenaer^e— vanja plodnih raviuns^ . ,iub ten,.^ tleh, kjer vrhnja zemeljska plas debela komaj .^aistvu rov. Pri Gozdnem gospod J kakor tudi v Tovarni celaob_ so prepričani, da s t > ^ j ^ navijajo rodnost p . , &* skih predelov, opravljaj tj, no delo. ndijo vse Fotemtdm■ » J gramoznice v en k • ^e. nost zaradi nenačrtnega^ >lodn ljišč je kljub in kar kliče po o^-T'-0 divje vsem, ki oddajo > in Jih P°. *v z zemljO' proti gramozne jame i stitvi ne zasujejo * oZ. » Po«*, je«! hekw^ J. TEPPE' Obrat „Ete” v Podbočje? Pri predelavi sadja bi dobilo kruh 50 iz ravnine in gorjanskih vasi — Na odio strpno čakajo <• - do 1200 m* P°^edo60 lahko zaposlili od 5 % delavcev, večina Kljub temu da bl bu» . y:L ..^nckeea značaja, r Krški občini, po sadjarstvu eni najbolj pomembnih v naši republiki, se v tej kmetijski panogi obeta pomembna novost. Pogovori, ki so jih pričeli predstavniki Agrokombinata41, občinske skupščine, krajevne skupnosti Podbočje in kamniške živilske industrije ,JETA“, naj bi še ta mesec privedli do končne odločitve, ali v imenovani krajevni skupnosti postaviti predelovalni sadni obrat ali ne. Sklepi, ki so jih sprejeli na tem sestanku, so zavezovali kamniško tovarno, da izdela predlog o potrebnih gradbenih površinah in o lokaciji, krški „Agrokombinat“ pa mora istočasno narediti študijo surovinske baze za predelovalni obrat. Sicer pa so že govorih, naj od 1000 dela sezonskega od maja pa bi za redno _ tudi v drugem času SSSMfiS* no delovno silo. bjt,jl Toliko o načrtu, za l ouko o sadjarstvo laske ob juiko pomemben. jbiž njegovo uresnieite J jg s tudi sedanje soddovgJ * kamniško ’dVsen'.v ugodno razvija, ? pogodbeni gPJi^ uicvar-, ko so oddala vse^ okoli 325 t°n P” . jgo, pa le nekaj več kot ž.r S l v, S s % s & s H8 9 bi imelo poslopje . Ž XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX>^- I V PRI LABODU GRADIJO - Delovni kolektiv »r Aorr /liro macolo TlOVO D1*0VL v Krškem bo čez dva meseca dobil novo protfV ^ y) rešil stiske, ki utesnjuje delovni potek. (Foto. KRŠKE NOVICE V A ZNOVA PRIMANJKLJAJ - Četudi smo se ga v okviru občinske zdravstvene skupnosti že navadili, delegati obeh zborov te SIS ob njem nikakor niso ravnodušni. Na minuli seji so zato znova opozarjali na dosledno izvajanje ukrepov, ki naj primanjkljaj zmanjšalo. Podatki so namreč povedali, da so bili predvideni dohodki skupnosti ob polletju za skoraj 4 odstotke manjši od predvidenih, „poraba“ pa je načrtovano presegla za nekaj več kot odstotek. TUDI CRNI RIBEZ - Ob tem, ko iz dneva v dan na novo ugotavljamo škodo, ki so jo pomladanske zmrzali povzročile sadjarstvu in vinogradništvu v krški občini, ne smemo pozabiti, da so še kako prizadele tudi nasade črnega ribeza. Medtem ko so ga kmetje, kooperanti domačega ,.Agrokombinata , še lani pridelali okoli 200 ton, ga je bilo tokrat le za 45 ton, pa še ga je bilo nekoliko več, kot so predvidevale najbolj „čmoglede“ napovedi. PREDZADNJA slovenski ^‘ icj predzadnja pr®® in titfA pe sorieva knjižn*1* oJ manj ,skuJPt^ terih >mena vezana z mestom \ V K mih pa«10^’si okviru ~lr.fi nosvetiu r DOLCNJSKI LISI Sirtui ureaila: JOŽICA lEFPKV h St. 39 (1 V/O) »Straža* za okolje varstvo okolja pri sev-fctovil! j *em “^nem svetu je ' %w^JI;Vobčini sprejet doli Ni« ta vPražanja> ^ ie &$*** izvrfni s*«4 "a ^I?L?klenil delegatom ob-I N&? Podlagati dopolnilo . k} naj bi omogočila * Ptedlaeanf nJe'x?animiva novost •»W. rf naCm »komunalne |55yW»»“. To bodo lahko H ki m w_S .P^bnimi izkazni-Hntvn . ^^al oddelek za go-p ruiance pri občinski %} U ™ vsej verjetnosti bo *,fcbtPriwlŽa^evr** a ^ čla‘ ^tev> ki so že do-H>. Tn nfmal0 skrbi lepšemu ”” Plani!? an‘ lovskih družin, ? 1'^tjsko nri1’ !aboriliki- Njihovo trdnJjf2 vanie naj bi sedaj je Ovsl^ zaslombo. u' P* na eSn^b?.d0 ““kU še de- V Šiiine f, ^Jižnjih sej občinske n'e bori VSe t0 Speljano, mcg!. uiti kazni. S5°dinarii lahko k3200* “^XP^eUdipriSOdnikU vstavljanja č, imu sef.ff-v ^vniškem gasil- i^^SVsa-SE Delegati dobro mislijo SZDL ocenjuje delo delegatskega sistema Občinska konferenca SZDL se je sestala v sredo-, 28. oktobra, v razširjenem sestavu z delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razprava ni prinesla sicer nič bistveno novega, vsestranska ocena pa je dobro izhodišče sedanjim predvolilnim pripravam. rai SSftA« ^ATERJ> ZaPode>iU de^H01! 50 „* 1lplom učen-! Je tako im izpit za %l^todairnen0Vanega c raz-21 Oh *^c° 23 del° na C>n n^vbteJ Priliki se je *4i kroj^ vpisalo v radio- Delegati občinske skupščine, posebno zbora krajevnih skupnosti, nič manj pa tudi ne zbora združenega dela, si lahko štejejo v čast dokaj dobro delo v sami skupščini, manj seveda v povezavi s svojimi delovnimi okolji. Tudi delegati družbenopolitičnega zbora kljub svojemu stalnemu delegatstvu opozaijajo na vrsto težav, predvsem pri iskanju zaledja družbenopolitičnih organizacij, ki jih pošiljajo. Huje je z delegati samoupravnih interesnih skupnosti. Po novem se bo število teh skupnosti približalo že trinajstici. Po skupni seji vseh interesnih skupnosti minuli petek v sevniškem gasilskem domu, ko so ustanovili tudi skupne službe SIS, si lahko obetamo vsaj bolj usklajene sklice. Gradiva, skozi katera se morajo „prebijati“ delegati delavci, so tudi tokrat dala gobudo za marsikatero besedo. Se profesor je opozoril, da jih malokdo razume. Seveda bo POD ENO STREHO? V petek je zasedala v Sevnici večina skupščin samoupravnih in te« resnih skupnosti v občini. Delegati so sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih strokovnih služb SIS in sistemizacijo. Posamezne skupnosti so izvolile svoje tajnike Vodja skupnih služb bo dipl. ekon. Jožica Kerš, dosedanja svetovalka za plan in analize pri občinski skupščini, za tajnico izobraževalne skupnosti in otroškega varstva je bila izvoljena Fanika Zemljak, za skupnost socialnega skrbstva Boža Blaznik, kulturne skupnosti Jože Novak, telesnokul-tuma skupnost pa letos še ne namerava zaposliti strokovnega tajnika, ker bi jih to, kot so izračunali, stalo nad 40 odst vsega denarja za telesno kulturo v občini tudi vnaprej treba zagotoviti, da bodo delegati prejemali tako celotna gradiva, seveda pa bi bilo treba le paziti na jezik. Nič ne bi škodili tudi jedrnati povzetki, če hočemo, da bodo res odgovorno odločali. Dovolj ni bilo stoijenega tudi za izobraževanje delegatov, saj drugega, razen uvajalnih seminaijev, v glavnem ni bilo Torej cel kup pomanjkljivosti, vseeno pa ne toliko, da bi lahko reldi, da sistem ni dober. V njem delajo ljudje, ravno sedaj evidentiramo nove. Potrudimo se, da se bomo spomnili najboljših! A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI ISKALO, DA JE KAJ! - Z vsem ogorčenjem so nam potožili predstavniki hišnega sveta novega stanovanjskega bloka v Naselju heroja Maroka 25: v nič gre namreč trud njihovega popoldanskega udarniškega urejevanja okolice. Skupina delavcev sevniških komunalcev si namreč že dalj časa prizadeva najti vodovodne cevi, da bi priključili vodo še enemu bloku. Do minulega četrtka so po prosti oceni „preru-darili“ že 30 metrov, seveda še vedno brez sledu o kakšnem cevovodu. Ko so cevi zasuli, žal ni bilo botra, ki bi dal za en soliden kol. OPOMIN Prizadevni sevniški gasilci so pričeli skrbeti za novo vsebino vitrine na gasilskem domu. Izpolnili so jo s fotografijami raznih S3žarov in tudi vaj svojih članov, betana zamenjava slik je lahko koristen zgled za večjo protipožarno preventivo. sgvniSki vestnik Stanovanjski dinar že prepičel Zasebni graditelji iskali trikrat več posojil, kot je bilo na voljo denarja Komisija za kreditiranje pri stanovanjski skupnosti v Trebnjem — vodi jo načelnik davčne uprave in podpredsednik občinskega izvršnega sveta Jože Godnjavec — se je ob zadnjem razpisu posojil zasebnim stanovanjskim graditeljem znašla domala pred nerešljivo nalogo: na voljo je imela 1,6 milijona dinarjev, prosilci pa so iskali skupno kar 4,55 milijonov dinarjev! tehtanjem tega, kako prosilci izpolnjujejo kriterije razpisa. Na prvi pogled je bilo 11 neres- Ob takšni Jako ti “ za posojila se je komisija lotila dela z vso skrbnostjo in temeljitim K Dobro, a še ne najbolje! Diplomirani ekonomist in analitik pri občinski skupščini Jože Kastelic je bil znan že bivšim odbornikom, podobno tudi sedaj delegatom po preudarnih komentarjih gibanj gospodarjenja v trebanjski, manj razviti občini. V minulih letih je bilo izročeno namenu mnogo novih tovarn, pred vso družbeno skupnostjo nosijo vsi kar naj večjo mero odgovornosti, da bodo nemajhna vložena družbena sredstva tudi prinašala zaželeni prihodek. Ob tej priliki ne nameravajo navajati zgolj številk, brez katerih knjigovodje sicer ne morejo, dalavci pa jih kaj malo razumejo. Analitik Kastelic je na seji minuli četrtek uvodoma ugotovil, da so uspehi polletnega gospodarjenja združenega dela trebanjske občine več kot ugodni, žal pa samo na videz. „Dohodek, predvsem pa akumulacija sta še vedno prenizka," je pribil, hkrati pa opozoril, da bo letos po vsej verjetnosti šlo za drugačne izgube kot lani. Lani so izgube razen IGK vsi pokrili, letos so med .izgubarji” res samo trije (lani 13), vendar ostali s spreje timi sanacijskimi programi trdno držijo vajeti v rokah. Predvsem vzbuja skrb, ker predvidena, resda visoka akumulacija ni dosežena. Hiter razvoj gospodarstva trebanjske občine ima seveda tudi svojo ceno. Obveznosti vračil so se v primerjavi z lani povečale za 24 odst. in znašajo letos že 43,9 milijona dinarjev, ustvarjena Jože Kastelic sredstva z amortizacijo pa pokrivajo le 66,7 odst. te vsote. Gospodarstveniki vseeno optimistično računajo. Te obveznosti nameravajo namreč pokriti že do konca tega tričetrtlelja, tisto, kar bi še ustvarili do konca leta, pa naj bi omogočalo že dobro osnovo na nadaljnja vlaganja. A. Ž. nežev. Štirje prosilci izhajajo iz tozdov ali delovnih enot, ki ne združujejo stanovanjskega dinarja v trebanjski občini. Jasno je, da zato tu tudi nimajo k:j prositi, saj imajo (kar je veliko vprašanje) denar zanje na sedežu matičnega podjetja Trije prosilci so se morali ravno tako odreči posojilu, ker ne gradijo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in ostalo dokumentacijo, eden pa stanovanje le preureja. Seštevek pod črto teh izločenih prosilcev je skupno vsoto iskanih posojil zmanjšal za 830.000 dinarjev. Tudi pregled ostalih „srečne-žev“ je zanimiv: 14 je takih, ki v novih hišah že stanujejo in bi jih torej radi končno dogradili; 18 jih je svoje domove spravilo do tretje gradbene faze, 17 pa je očitno zmanjkalo denarja tik pred zaključkom. Od vseh 65 prosilcev je kar 27 takih, ki stanujejo v družbenih stanovanjih in bi jih tako lahko kaj kmalu odstopili drugim. 39 graditeljev zida v tako imenovani usmerjeni gradnji. Ob preplitvi skupni vreči komisiji ni preostalo drugega, kot da je omejila najvišji znesek posojila od nekdanjih 80.000 dinarjev na 50.000. Ravno tako so se tudi dogovorili, da posojila ne bodo odobrili tistim, ki so ga nekaj že dobili, radi pa bi še. Sprejeli so tudi dopolnilni, seveda izločevalni kriterij, da posojila lahko dobijo le tisti, ki so v predzadnji gradbeni fazi. Po tem prednostnem redu so prosilce točkovali, vseeno pa bi morali za vse prošnje še vedno imeti 3,49 milijona dinarjev. Razsodili so tako, da prejme 46 prosilcev po 50.000 dinarjev, nekaj je manjših „injekcij“, drugi pa se do naslednje delitve posojil lahko tolažijo, da so na prednostni listi. A. Ž. Nezadovoljni varstveniki in občani Vsak bi lahko dosti pripomogel k lepši podobi okolja — Blizu Šentruperta celo spomeniška služba ustrelila kozla? v n 9®BREGA — Ce bi npr. vsaj zasebni graditelji vedeli, kakšne keramične ploščice Hugpi- Tak0 ** tovarni P°d Račjim selom, bi vsaj nekaj teh skladovnic pred tovarno in za njo o.tistn^u 80 v Trebnjem šele pred nedavnim postavili smerno tablo za tovarno! Zadnja slika: kar je res škart. (Foto: Železnik) Ljubljanski regionalni Zavod za spomeniško varstvo je posredoval občinski skupščini precej obsežno gradivo o raznih vidikih varstva okolja in spomenikov v občini, ki so ga minuli četrtek obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine. Spomeniška služba je pripravila pregled po krajevnih skupnostih. Gradivo bodo lahko če že ne vsi delegati, pa vsaj posamezni sveti kra- jevnih skupnosti s pridom še večkrat vzeli v roke. V samem Trebnjem priporočajo strokovnjaki drugo odlagališče za industrijske odpadke, sicer bo ®jtgati dobre ploščice brez izgube? *enega dela trebanjske občinske skupščine izrekel kritiko vodstvu Industrije gradbene keramike — Do konca leta od 25 do 30 milijonov dinarjev izgube? K. ebnjerri ^nejših tovarn keramičnih ploščic v Račjem it}*? 'fraga t0v^e P°tekala ob velikem zadovoljstvu vseh. Odkar i ^jive ve t-™ V P°s^usni proizvodnji, prihajajo iz nje nič *• bguba namreč nenehno narašča. £s?«3jis5s loV^to*3"10 slabšl ^jonov ff**® o rinete . kot Jc deJal fr ***** Za? občinske tf*»! na 2s h d,° konca leta V v (.“seveda mil‘j°nov I Sh, eSski l malo. Seveda V ilmini "»če, da 3 fj $ > 2atQ 4ela normalno ■ Sše; normalno 112 ločeni seji V>P3eJdružcntea dela ° H?'0111* četrtek °udnih besed. te^*0sUh°rodo Srbi •EtfS j ČUDNI SO Nin - grad, se že * v 8braU vanj, da^d*^^ Najbrž menijo, trta ka deželici Ko se sti gr čenja ce o g1 inabero jobih 1 m gostolju & 'It*9 t iški metliški te v gospodarstvu ne bo izgub et ^sklepajo v Kočevju na osnovi dosedanjih dosežkov — Uspehi precej boljši kot lani jj. - Kar preveč delovnih organizacij ne spoštuje dogovorov in meril_ ^ kočevsko gospodarstvo znatno boljše poslovne čevalo večje osebne dohodke, so (^ le k°t lani Tak« - d IMml ? MtuPni prihodek oh kot bi jih lahko na osnovi samoupravnih sporazumov in dogovorjenih meril. Izmed 44 delovnih organizacij jih je 17 izpla- ailtjte kot l . gospoaarsrvo znamo ooijse poslovne iiIom. ~u. Tako lani načrtovanih postavk petletnega načrta > medtem ko jih letos dosega in presega. Jiko j je skupni prihodek ob h°bd^ftel ,V Primei3avi z 'Sw¥,m lani kar za 32 ^Za ^Pn' dohodek pa »<* . ^totkov. Skupni Z ""“Bh n -U P°večal v vseh 5 obrt?aj j Pa v fanetij-af k un,\ JHdustriji in pro- *kM)e *e v gradbeni Num;° ?.•*’ k31 pa ni 6 0 Uso^oi^61 13 panoga *- v drugi polo- 46i„>ne.8a dohodka je (43 odstott5^3’ ‘n sicer kar !* pi a; dru8a najmoč- p 585 ■S* rL's S skuD.;^ZyeSelJ,V0 Je’ le 0rsa°dka 80 imele C' več zUflacije . letos lin, Potrc^n- o^bno in kot bi jih lahko z ozirom na dogovorjena merila; le 14 pa se jih je držalo dogovorjenih razmerij med doseženo akumulacijo, načrtovano akumulacijo in osebnimi dohodki. J. PRIMC Nekatere KS premajhne -ujca yjJ?1 dohodek ni le JCen> ampak tudi &ssre£°lzVodnje’ varče' ^Orcanj, .?3 Proizvodnjo, ^ Nacije dela itd. iSien SPni dohodek je S f ^°J 8>2 odst. L i 0 za razši-»IjJK več podnje pa 1 lini. v istem ^1'C^ne t: delov.. lo venemo Te dni dobiva Kočevje nove asfaltne površine. Do jutri bo predvidoma zaključeno asfaltiranje glavnega križišča in ulic v naselju pri strelišču, do 13. oktobra pa še Opekarska ulica, cesta na Trato mimo Tekstilane in nekatere zasebne površine. Vsa ta dela so v občutni zamudi, saj bi po pogodbah morala biti nekatera opravljena že julija in avgusta, Cankarjeva cesta pa bi morala biti urejena celo že 1. maja. Pred pogodbenim rokom pa bo, kot kaže, urejeno glavno križišče v mestu. Dela so se zavlekla zato, ker je imel izvajalec del »Slovenija ceste" ^1°VSio£kaZal0 tudi> & ■■■ ^»bne iz Kočevja veliko naročil, saj je bilo zaradi cestnega posojila na razpolago za urejanje cest veliko več denarja. Razen tega jim je primanjkovalo materiala in delavcev. „Naša krajevna skupnost je z izvajalcem del sklenila pogodbo že v začetku leta. Zato je obljubila občanom in tudi nekaterim zasebnikom, da bodo dela pravočasno opravljena. Izvajalec pa se je izmikal, zaradi česar nam je bilo že nerodno pred občani, posebno še, ker so nekateri zasebniki vplačali denar za asfaltiranje dovozov in dvorišč vnaprej,“ je povedal predsednik sveta KS Kočevje Stane Otoničar. J. P. O Jesen z t novem 25. sep {• rp k*’ “ JSfcJe’kot so I^bia) hf> jne,8a <^ne 23 X neK^d0.*°vili zato ne brvi *.1 zato PanJe, bodo 5b polhi na tfStJSlhiJ? stall,a rubri-i ^ Pted^ Janškem dnev- S.Vh Zzto?1 obvešča-in zame- S> « značk °njlčkov- Mcd ^Ju»«vki.pros,jo mL^čev?“jeve- > prosijo ^dir »C^^aprav. U n re- asopisju ^ ^ tpi? 23 °bčinski 18 sw*P° ulicaJ> občane, postavljeni. za razne nalepke in sličice je zelo velik. To nam dokazuje vsakodnevna poplava odvrženih vrečk okoli kioskov. Koliko denarja gre za to, nihče ne pomisli, vsi pa tarnamo, da so šolske potrebščine drue. Otroci kupujejo tudi po 10 vrečk na dan, kar znese 10 din! Te vrste reklama se je sicer pred letom in več nekoliko polegla, sedaj pa je ponovno izbruhnila kot kuga in prizadene hišni proračun. ROŽE IN MRAZ — Mraz je pritisnil posebno ponoči, zato bo treba umakniti kakteje z okenskih polic in balkonov. Škodi jim že temperatura 8 popinj. NA VRSTI BO MOST - Krajevna skupnost Kočevje je načrt komunalnih del za letos že v celoti izpolnila, oz. bo nekatera dela dokončala v kratkem. Opravila je tudi precej del, ki niso bila v načrtih. Za prihodnje obdobje bo ena glavnih komunalnih investicij gradnja novega mostu preko Rinze pri vrtcu. Poleg šolarjev, malčkov v vrtcih in ostalih občanov bodo ta most uporabljali tudi dijaki bodočega centra za usmerjeno izobraževanje, ki bo zgrajen v tem delu mesta. KAKO KASIRATI - Podjetja, ki imajo inkasante, pobirajo za njihove storitve odgovarjajoče zneske, zato bi se morala pozanimati, tako ta služba poteka. Potrošnik ali uživalec teh storitev je včasih v službi, odsoten zaradi potovanja ali kako drugače zadržan, da ni doma. To povzroči pri inkasantih veliko nejevoljo. Nekaj sc bo treba spomniti, da ne bo nevšečnosti. Ponekod obesijo inkasantje obvestila v vežah stanovanjskih objektov, kdaj bodo pobirali. Tako potrošniki vedo, kdaj naj bodo doma ali pa puste denar sosedom, da plačajo zanje. Namenoma nismo imenovali niti podjetja niti inkasantov, ki se pri tem delu najbolj razburjajo in večkrat prestopijo meje običajne olike. Prepričani smo, da bodo to podjetja uredila. Za ljudi, ki sc morebiti namenoma izogibajo inkasantov, so pa zakonita IZ KS OSILNICA ZlCNI MOST - Krajevna skupnost Turki na Hrvaškem je zaprosila za pomoč pri popravilu mostu čez Kolpo, ki povezuje vasi Grintovec (Slovenija) in Turki. Ker KS Osilnica nima za to predvidenih sredstev, pa tudi občina ne, je obveljal predlog, naj bi most le zasilno popravili, dokončno pa bi g? uredili ob rekon- iSiU£2JLU!j strukciji ceste. OKTOBRA GRADNJA - Načrt za gradnjo delavnic obrata LIV bo dokončan še ta mesec, v oktobru pa se bo predvidoma začela gradnja. Skupina delavcev, ki bodo delali v novem obratu, je na praksi v LIV Postojna. Čistilne naprave - Pri obratu LIV bodo tudi čistilne naprave, na katere bo priključena tudi vaška kanalizacija in še kanalizacija obrata Tekstilne ter bodoče šole oziroma poslovne stavbe. POTA POPRAVLJAJO - Predvsem ob sobotah in nedeljah popravljajo občani pota in ceste, ki jih je hudo poškodovalo zadnje neurje. Kupili so tudi že del materiala za popravilo več mostov. NAČRTI ZA CESTO - Načrti za posodobitev ceste Mirtoviči-Zamost je naročila te dni občinska skupščina Kočevje. VODOVOD - Načrta za izgradnjo vodovoda za vasi Bezgovica, Žurge in Osilnica so izdelani Gradnja se bo začela te dni. Po načrtih KS bi morale do leta 1980 vse vasi na območju KS imeti zdravo pitno vodo oz. vodovode. Vsaka hiša v vaseh, kjer bodo gradili vodovod, bo prispevala po 500 din, material in prostovoljno delo. Sprejet je tudi sklep, da se vodovodi priključijo Hydrovodu, ki bo z njimi upravljal in pobiral vodarino od novega leta naprej. USKLADITI VOZNI RED -Občani opozarjajo, da je treba na avtobusni progi Brod na Kolpi-Osilnica-Cabar uskladiti vozni red. Ali bi moral avtobus SAP pol ure prej pripeljati z Broda na Kolpi v Osilnico ali pa avtobus Avtotrans Rijcka pol ure kasneje odpeljati iz Osilnice proti Cabru. Na zadnji seji DVE PLOŠČI sveta KS Osilnica so sklenili tudi, postavijo spominsko ploščo na novi zdravstveni postaji in se tako zahvalijo vsem, ki so prispevali zanjo, ter na Ožboltovi domačiji v Belici. FILIP PETERLIN TEKME ZA PRAZNIK — Pioniiji osnovne šole Ribnica so priredili za svoj praznik 29. september več športnih tekmovanj. Posebno privlačne so bile tekme v rokometu, saj ima ta šport v Ribnici največ privržencev. (Foto: J. Primc) Pionirsko slavje Od risank do konference in tekmovanj Pionirski dan 29. september se je za učence osnovne šole Ribnica začel z obiskom kina v domu JLA, kjer so predvajali za pionirje filma „Kurirček Nejček“, „Dolina bobrov" in več risank. Dopoldne je bila tudi pionirska konferenca. Za uvod v svečanosti je poročala pionirka Diana Drobnič o obisku pri maršalu Titu za njegov letošnji rojstni dan. Nato so poročali še pionirji-vodje krožkov svobodnih aktivnosti o delu v minulem letu. Krožki so sprejeli še načrte za bodoče delo. Delegati so nato izvolili novo vodstvo pionirske organizacije. Ves dan so potekala tudi športna in šahovska tekmovanja ter druge prireditve. Podobno so preživeli svoj praznik pionirji drugih šol v občini. Seveda pri tem niso pozabili na padle borce, saj so obiskali tudi nekatere spomenike iz NOB. J. P. O TITOVI POTI Urednik lista »Narodna armi-ja“ iz Beograda Dušan Jankovič je prfed kratkim predaval v domu JLA v Ribnici o obisku tovariša Tita v Sovjetski zvezi, Koreji in Kitajski. Poslušalce je seznanil predvsem z zanimivimi podrobnostmi z obiska, o katerih sredstva obveščanja niti niso poročala. Razen pripadnikov JLA so predavanje poslušali tudi ostali občani M. G-č NA OBISK K ZAMEJCEM Vsakoletni izlet v Trst in v Dolino pri Trstu k našim zamejskim Slovencem bo spet v soboto, 22. oktobra. Odhod iz Ribnice bo ob 4. uri s Cenetovega dvorišča. Zaradi zapore ceste skozi 2igmarice bomo potovali v obe smeri preko Ljubljane. Obiskali bomo tudi Opčine in Bazovico. Cena prevoza je 130 din. Prijave sprejema tajništvo Društva upokojencev ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure do 19. oktobra, oziroma do zasedbe avtobusa, Id ima 45 prostih sedežev. V. P. Minuli teden se je hitro razvedelo po Ribniški, Sodraški in Kočevski dolini, da je preminil eden .iajstarej-ših občanov Filip Peterlin, p. d. Poljančev Lipe, iz Ribnice. Na zadnjo pot smo ga spremili preteklo sredo na ribniško pokopališče. Spremljalo ga je veliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Čeprav je bil star že 88 let, ga leta niso ovirala, da ne bi bil izkoristil vsake priložnosti za sprehod ali vožnjo s kolesom. To je počenjal skoraj do zadnjih dni življenja, saj je obiskoval kraje, kjer je kot mlad gospodar delal zase in svojo družino. Bil je izkušen gospodarstvenik in napreden politik, ki se je še za časa Avstrije vključil v vse napredne tokove, kjer se je kovala bodočnost trga Ribnice. Kot član napredne Posej ilnice je veliko pripomogel k napredku gospodarstva trga. Sodeloval je v odborih za gradnjo objektov meščanske šole, Sokolskega doma in drugih komunalnih dobrin, ki služijo občanom še danes. Bil je ustanovni član prvega telovadnega društva Sokol v Ribnici (leta 1906), kjer je bil v odboru blagajnik in večkrat tajnik. V najtežjih časih narodne preizkušnje leta 1941 je bil starosta društva in je imel veliko opletanja z Italijani. Lovec in ribič je bil še vedno, vkljub visoki sta-rosu V mladosti pa je bil prvi Ribničan planinec, ki se je povzpel na Triglav. Mnogokrat nas je razveselil tudi njegov zvonki glas v pevskem zboru ali v družbi. S Filipom Peterlinom je Ribniška dolina izgubila moža, ki je zanjo veliko žrtvoval. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. ANDREJ-JOHANOV ARKO KAMNIŠKA OZIMNICA Tudi letos je na razpolago ozimnica vloženih vrtnin, in sicer: mali paket 12 kozarcev za 139 din in veliki paket 24 kozarcev za 269 din. Naročila sprejema tajništvo Društva upokojencev v Ribnici ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure do 20. oktobra. Pakete boste dobili že ob koncu oktobra. TAJNIŠTVO DU RIBNICA Mladi se vključujejo vsepovsod Ustanavljajo stalno MDB za občasne krajše akcije in pohodno enoto, pripravljajo pa tudi že delovno brigado za prihodnje leto — Kviz o Titu Stalno mladinsko delovno brigado bo že v prvi polovici tega meseca ustanovila občinska konferenca ZSM Ribnica. Štela bo 36 brigadirjev in brigadirk. Sodelovala bo na raznih enono- in dvodnevnih delovnih akcijah v občini. Razen tega bo pomagala pri gradnji športnih objektov, potrebnih za naslednje, 33. športno prvenstvo ljubljanske armijske oblasti, ki bo spomladi prihodnje leto v Ribnici in Kočevju. Kočevju. Program predsedstva ZSM predvideva tudi, da bodo organizirali konec oktobra seminar za mlade družbenopolitične delavce. Tak način bo v bodoče stalna praksa usposabljanja mladih, da bodo uspešneje delovali v ZSM in drugih organizacijah ter samoupravnih organih. Osnovna organizacija ZSM Ribnica pa ima v načrtu sprejemanje mladincev in mladink v enote teritorialne obrambe. Pri svoji organizaciji bodo kmalu ustanovili pohodno enoto. Tako enoto so 30. julija letos ustanovili v Loškem potoku nosi pa ime Miloša Zidanška. V ribniški OO ZSM bodo 21. oktobra organizirali še kviz tekmovanje „Tito, revolucija, mir“, 1. in 29. novembra pa bodo srečanja in tekmovanje z mladino osnovne šole Ribnica. Predsedstvo občinske konference ZSM bo v sodelovanju z mladinskimi organizacijami že letos posvetilo posebno pozornost pripravi nove mladinske delovne brigade za lokalno akcijo prihodnje leto in pripravam za republiško delovno brigado. Mladinski so ponosni na uspeh mladinske delovne akcije „Loški potok 77“. Na njej je sodelovalo 98 brigadiijev, v glavnem iz domače občine, ki so opravili 4.700 čistih delovnih ur na trasi in v povprečju dosegli delovno normo s 140 odstotkL Izdajali so tudi svoj bilten „Žuljček“. Delo mladine je poželo splošno hvalo, nekateri pa so brigado tudi kritizi- rali. O teh je dejal predsednik občinske konference ZSM Ribnica Albin Mikulič: „Če rečem da so nas kritizirali, mislim s tem predvsem na Krajevno skupnost Loški potok, ki ni imela do brigadiijev pravega odnosa in jim ni izpolnila nekaterih pogojev za delo in življenje. Občani so bili tudi premalo obveščeni o tem kaj bomo delali in o pomenu akcije." O tej akciji lahko rečemo še, da so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz občine zelo zanimali zanjo in so pogosto obiskovali brigadirje. Na obisk so prišli tudi predsednik republiške konference ZSM Ljubo Jasnič in drugi mladinski funkcionarji. Najlepše pa je, da sta se na delovni akciji kovala tovarištvo in enotnost med mladimi. MILAN GLAVONJIC Ošiljeni zobotrebci GRETJE Z ZAMUDO - Sredi septembra se je naglo ohladilo. Na območju Glažute je zapadlo do 15 cm snega- Sneg in mraz v poletju sta seveda marsikoga presenetila in povzročila vrsto nevšečnosti Najbolj je prizadelo tiste, ki delajo sede, se pravi pisarniško osebje, saj marsikje še niso bili pripravljeni na mraz. GASILSKI HIŠNIK - Novi gasilski dom v Ribnici je končno te dni le dobil hišnika, ki skrbi za red v tej zgradbi. Na sestanku odbora so sc odločili, da bodo to delo zaupali Matjažu Virantu. MLADI OBVEŠČAJO - V Ribnici smo te dni dobili novo oglasno omarico, namenjeno obvestilom o delu mladinskih Organizacij v vsej občini. Zdaj je v omarici prikazana v besedi in sliki mladinska delovna akcija „Loški potok 77“ oziroma življenje in delo v brigadi. LOVCI SO PELI - Na proslavi ob 70-letnici slovenske lovske organizacije, ki je bila pred kratkim v Ljubljani, so nastopili tudi pevci okteta lovske družine iz Sodražice; zapeli so skladbo „V gozdu11. ZAPRTA CESTA - Na Gorenjski cesti v Ribnici so te dni popravljali vodovodno omrežje. Zato so promet preusmerili po drugih cestah. PAPIR ZBIRAJO - 7. oktobra bo v Ribnici akcija za zbiranje starega papirja, ki jo organizira Rdeči križ. Občani naj svežnje papirja po-lože do 10. ure pred vhodna vrata. GREMO V KINO - Kino doma JLA v Ribnici bo predvajal te dni naslednje filme: Danes, 6. oktobra, „Nora dirka za zakladom"; 8. in 9. oktobra „Mister Majestic"; 12. in 13. oktobra ,Jn na koncu ne ostane nobeden". Matineje: 6. oktobra »Velika parada", 8. in 9. oktobra »Naivnež . REŠETO »E m Četrtek, 6. oktobra - Bruno Petek, 7. oktobra - Marička Sobota, 8. oktobra - Brigita Nedelja, 9. oktobra - Ludvik Ponedeljek, 10. oktobra - Dane Torek, 11. oktobra - Samo S: eda, 12. oktobra - Maks Četrtek, 13. oktobra - Koloman LUNINE MENE 12. oktobra ob 21.31 uri - mlaj BRESTANICA: 8. in 9. 10 slovenski film Vdovstvo Karoline Žašler. Kffi SLUŽBO ISCE V VARSTVO vzamem otroka, starega nad 2 leti. Ulica Milana Majcna 9, Novo mesto, telefon: 21-113. SLUŽBO DOBI IŠČEM dobro brivsko-frizersko pomočnico, hrana in stanovanje preskrbljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vane Juvane, Trebnje, telefon: 83-084. IŠČEM žensko, ki bi izmenično pazila na 8 mesecev starega fantka. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO brivsko-frizersko pomočnico, po dogovoru. Jože Novak, Ljubljanska 10 a, Novo mesto GOSPODINJSKO pomočnico iščemo k štiričlanski družini. Soba lastna, s kopalnico. Hrana, dobra plača in socialno zavarovanje, ostalo po dogovoru. Jera Žmur, Rožna dolina c. VI/14, Ljubija- STANOVANJA SOSTANOVALCA sprejmemo. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto, NUJNO iščem enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici za dobo enega leta. Saje, Mestne njive 47, Novo mesto. MLADA družina je v stiski in nujno išče neopremljeno eno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (3195/77). Motorna vozila PRODAM rezervne dele za škodo 1000 MB in električni štedilnik. Serec, Boričevo, Novo mesto. PRODAM zastavo 750 lux, letnik 1975. Drago 2ibert, Šegova 16, Novo mesto, telefon: 23-185 PRODAM prinza NSU 1000, TT motor. Zorica Milojkovič, Partizanska 8, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1969. Kulovec, Uršna sela 106. ZASTAVO 101 zamenjam za zastavo 750 ali 126 P. Vire, Pugljeva 2, Novo mesto. PRODAM karambolirano škodo, letnik 1967. Mato Miškovič, Zalog 1, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam NSU TTS. Ogled v soboto pri Avsec, Pod Trško ioro 31, Novo mesto. AUSTIN 1300, letnik 1971, ugodno prodam. Barlič, Partizanska 10, Novo mesto. PRODAM kombi zastava 430 F, letnik 1973. Janez Pavlin, Vel. Slat-nik 18, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Slavko Burger, Regerča vas 106, Novo mesto. TOVORNI AVTO MAN, tip 635, nosilnost 6 ton in več, brezhiben, z nakladalnim dvigalom Hiap, registriran do 30. 6. 1978 v Novem mestu, ugodno prodam. Zglasite se pri Viktorju Dolarju, Gor. Ma-harovec 7, pri Šentjerneju. Priporočam se interesentom na območju Novega mesta in Brežic zaradi nadaljnjih prevozov opečnih zidakov iz Zaloga in Brežic. PRODAM VVartburg, registriran do avgusta 1978, zaradi odhoda k vojakom. Jože Bradač, Dol. Polje 7 a, Straža. PRODAM dobro ohranjeno Lado, letnik 1972. V račun vzamem tudi ček za gradbeni material. Anton Redek, Potočna vas 4, Novo mesto. BREŽICE: 7. in 8. 10. italijanski barvni film Revolver. 9. in 10. 10. ameriški barvni film Škorpijon. 11. in 12. 10. italijanski barvni film Nočno življenje danes. KRŠKO: 8. in 9. 10. ameriški film Kazen v planini Eiger. 12. 10. španski film Pet blazin za eno noč. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 9. 10. italijanski barvni film Sandokan — Tiger iz Malezije, II. del 9. 10. matineja: ameriški barvni film Racman Jaka in njegova druščina. 10. 10. gledališki abonma. 11. 10. domači dokumentarni film Izdajalci. 12. in 13. 10. ameriški barvni film Goli v sedlu. RIBNICA: 8. in 9. 10. ameriški barvni film Heroji v peklu. SEVNICA: 8. in 9. 10. ameriški film Tarzan in sirene. 12. 10. ameriški film Pes, violina in avtomobil. TREBNJE: 8. in 9. 10. ameriški barvni kriminalni film Kitajska četrt KUPIM KUPIM osebni avtom po možnosti na obroke, do 30.000 din. Ponudbe pod šifro: „1.500“. PO UGODNI ceni prodam zastavo 750 Delux, letnik 1975. Zmago Petaros, Jedinščica 3, Novo mesto. POCENI prodam fiat 750, letnik 1969, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (3194/77). PRODAM karambolirano škodo S 1000, letnik 1972, nekaj novih rezervnih delov in desno steno za zastavo 750. Fink, Podturen 58, Dol. Toplice. PRODAM osebni avto NSU, tip 110. Silvo Šobar, Dobindol 20, Uršns selci PRODAM traktor Goldoni(24 KS) v voznem stanju, s plugom in obračalnikom. Pogon na vsa štiri kolesa. Cena po dogovoru. Franc Kunšek, Dol. Orle 2, Studenec pri Sevnici. PRODAM volkswagen 1200 J, letnik 1974 ali zamenjam za zastavo 750 z doplačilom. Ogled v četrtek in petek od 15. do 19. ure Naslov v upravi lista (3182/77). PRODAM R—4, letnik 1974, v dobrem stanju. Drkušič, Zagrebška 13, Novo mesto. PRODAM kolo s pomožnim motorjem Tomos APN—4. Železnik, Boštanj 56. PRODAM traktor Ferguson, letnik 1965, 65 KS, v dobrem stanju. Franc Beribak, Sobenja vas 29, 68262 Krška vas, Brežice. PRODAM zelen traktor znamke Porsche z generalno, 18 KS. Branko Leš, Brežina 84 , 68250 Breži-ce. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Marjan Golob, Vel. Slatnik 15, Novo mesto. PRODAM R-4, letnik september 1973. Marjan Černe, Majde Šilc 4, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno škodo 110 L, letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo. Tone Tomič, Trebelno 31 pri Mokronogu. VILIČAR v dobrem stanju, dvižne moči dve toni, leto izdelave 1971, znamke Litostroj, prodam ali zamenjam za enakega z dvižno močjo tri tone. Ogled možen v nedeljo 9. 10. 1977 od 8. do 14. ure. Unetič Martin, Rostoharjeva 62, Krško. KOMBI 750 K, letnik 1973, karam-boliran (prednja šipa, maska, leva, vrata), v voznem stanju, poceni prodam. Ogled v nedeljo, 9. 10. 1977, od 8. do 12. ure Simončič, Gradenje 7, Šmar. Toplice, telefon: 84 - 902. PRODAM Volkswagen 1500, z generalno popravljenim motorjem, starejši letnik, dobro ohranjen, registriran do aprila 1978. Ogled vsak dan po 16. uri pri Jožetu Kavšku, v Brezov log 49, Novo mesto. PRODAM POCENI prodam nerabljen Standard pletilni stroj. Šušteršič, Volčičeva 6. Novo mesto. PRODAM trajno žarečo peč Emo- Jlamen, rabljeno eno leto. Lado avornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto. Ogled vsak dan popoldan. PRODAM ohranjeno diatonično harmoniko Kucler Be, Es, As. Anton Ilenič, Tribuče 3, 68340 Črnomelj. PRODAM trajno žarečo peč. Naslov v upravi lista (3165/77). JABOLČNI KIS, domač, 7 din liter, prodamo. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. 12, 13, 14, 15, in 16-colske gumi vozove za konje, vole in traktorsko opremo prodam. Stane Bulc Jurčkova pot 73, Ljubljana. TV MINIRAMO, novo, prodam. Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list, Novo mesto. PRODAM garažo na Mestnih njivah. Telefon: 22-274. PRODAM novo tesano ostrešje (grušt), dolžina 14 m (4 lege, špi-rovci 7,50 m ter škarje). Mirko Uršič, Reber 21, Žužemberk. PRODAM 12 a vinograda (več ali manj) in prostor za vikend v Lu-bancu med Uršnimi seli in Dol. Toplicami Razgledna in sončna lega, dostop z vsakim avtom. Emilija Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto. PRODAM njiho na Golem. Branko Bratkovič, Gor. Brezovica 27, Šentjernej. PRODAM travnik po ugodni ceni pri cesti v DoL Straži. Ignac Mervar, Gor. Straža 130, Straža. PRODAM vinograd v Banu nad Ple-terjami, primeren za vikend, dostop možen z vsakim avtomobilom. Ignac Furar, Šmalčja vas 23, Šentjernej. PRODAM hišo z vrtom. Poleg je prostor za gradnjo nove hiše. Naslov v upravi lista (3166/77). PRODAM kmečko hišo z 22 ari dvorišča pri železniški postaji Brežice. Ogled v nedeljo od 9. do 11. ure. Brežina 9, Brežice. KJERKOLI na Dolenjskem želim najeti zapuščeno staro hišo z nekaj zemlje ali brez nje. Oddaljenost od prometnih poti ni važna. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: R. Obid, 65282 Cerkno 241, A/10. UGODNO prodam 2 ha posestva s hišo (polovico obnovljeno), takoj vseljivo. Elektrika v hiši, voda poleg, blizu industrije. Naslov v upravi lista. (3048/77). PRODAM njivo in gozd ob cesti Semič-Metlika, primemo za vikend. Elektrika v bližini. Tončka Čubrakovič, Kvedrova 1, Ljubljana. V BUČERCI, 4 km od Krškega, prodam 1 ha in 11 arov obdelovalne zemlje, ter novo hišo, zgrajeno do pod strehe in zaprto. Do hiše je možno priti z vsakim avtomobilom. Elektrika je v kleti, voda do hiše. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Ivan Mesojedec, Senovo 73. PRODAM gradbeno parcelo (10 a) z dovoljenjem v rokah in 20 a njive, vse po 16,00 din blizu Brežic in Čateških Toplic. Voda in elektrika na parceli. Naslov v upravi lista (3179/77). PRODAM manjše posestvo ali posamezne parcele v bližini Novega mesta z vseljivo kmečko hišo. Informacije na telefon: 23-930 po 15. uri. mmmm DRAGI in dobri mami AMALIJI HIRM iz Regerče vasi 178 iskreno čestitata za njen 58. rojstni dan in ji želita obilo zdravja in izpolnitev vseh skritih želja sin Ivan in hčerka Irena z družino. RAZNO UGODNO prodam radio znamke „Savica“ z gramofonom in plo- ščami. Ucman, Na Tratah 17, Novo mesto. UGODNO prodam malo rabljeno termoakumulacijsko peč AEG-6 KW. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Galeša, Regerča vas 74 b. Novo mesto, telefon: 21-957. UGODNOprodam dobro ohranjeno spalnico in električni štedilnik. Jožefa Zrimšek, Lobetova 30, Novo mesto. PRODAM rabljeno trajno žarečo peč Emo-plamen. Potov vrh 5 3/a, Novo mesto. UGODNO prodam 3000 sadik za živo mejo. Dragomir Pokorny, Drejčetova pot 11, Novo mesto. PRODAM televizor R Niš, še v dobrem stanju. Dragica Jandrič, Zagrebška 8, Novo mesto. PRODAM malo rabljen otroški športni voziček. Budja, Ul. talcev 12, Novo mesto, telefon: 22-213. GARNITURO za avtogeno varjenje s tremi steklenicami in dve 35-kg Butan jeklenki prodam. Informacije popoldan na telefon: 22-481. PRODAM vrtne plošče (kulir), lahko tudi dostavim. Jože Kic, Škocjan 6. DOBRO vpeljano gostilno oddam zaradi bolezni v najem pod ugodnimi pogoji. Telefon 71—386. Komočar, Cesta krških žrtev 8, Krško. POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! NA POTI od Pod Trško goro 66 do pošte sem izgubil moška očala. Najditelj naj jih vrne na naslov: Ignac Grandljič. OPRAVLJAM strokovno nastavitev oljnih gorilnikov za centralno ogrevanje, vzdržujem kotle ter poporavljam in zamenjavam toplovodne armature. Sporočite z dopisnico. Stanislav Fabjančič, Zbilje 10 B, 61215 Medvode Po hudi in dolgi bolezni je dotrpela v 72. letu starosti naša ljubljena žena, mama, babica in sestra ANA SLAPNIČAR roj. Murgl iz Dolenje Straže 36 Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, Novolesu iz Straže, govorniku ZB, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in drugim, ki so jo pospremili na 'zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoži: mož Franc, otroci Franci, Anton, Kristina in Tilka z družinami ter drugo sorodstvo [^OBVESTILA I DOM FRATA vabi v soboto, 8. 10. 1977, na ples. Za zabavo preskrbljeno! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta KARLA NUČIČA iz Osrečja pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju IMV Novo mesto ter obratu Šmar-jeta in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena, sinova Tone in Jože, hčerki Urška in Tončka z družinami K- t k ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stric in stari oče JOŽE GABRIJEL iz Gor. Nemške vasi pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki so mu darovali cvetje in vence, ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dekanu za opravljeni obred in govor, pevccm, zdravniškemu osebju Trebnje, podjetjem Donit-Vclika Loka, Treles in Trimo-Trebnje. Žalujoči: žena Amalija, otroci Malči, Jože, Justi, Drago iMile in Milena z družinami ZAHVALA Ob prezgodnji smrti in ^eni!^e$stare izgubi niše nadvse ljube mame, mame in sestre. JOŽEFE MOHAR roj. Kocjan s Krke 8, Novo mesto se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. ob strani v težkih dneh žalosti, nam izrekli sožalje te veyj,e0i zasuli njen grob. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v »«•. VSefli številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo snj*° pleskal" vaščanom, podjetjem Novoteks, Žito, Industrija orni a stvo Tomazin in tovsrni zdravil Krka Ločna - No j^za podarjene vence in cvetje. Toplo se zahvaljujemo tu tr lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ^ Žalujoči: hčerke Justi, Joži, Milenka, sinovi ^ Martin, Milan z družinami, sestre Lojzka, CilKa, drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični smrti^ našega ^ ^ skrbnega moza, očka, dm draga muhica iz Orkijevca 1 Pri Mirm ^ iateljei se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sos®^. ’*oije, | znancem, sodelavcem, ter vsem, ki so nam 1?.re"" .nreniili n3, BL S nili vence ter pokojnika v tako velikem številu po p ^ joj? | govi mnogo prerani zadnji poti. Posebno se zahvaiJ y n tu Barbi za poslovilne besede ter Kosovim_m ^ est0,G^ sebično pomoč. Nadalje se zahvaljujemo 0.j^za« naziji Novo mesto, podjetju IMV, podjetju " * J-jtu za o#*,, pomoč in poslovilne besede ob odprtem grobu, zup j-akoi*^ ljeni obred in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki si pomagali v teh težkih trenutkih. . goflj3 Žalujoči: žena Marica, otroci Drago, Ivan, JV”’ ter bratje in sestre z družinami in drugo soroos ZAHVALA v”"- ANDREJ^ šukljeta učenca 4. razr. elektroi tehnik Sol« & to v^ni- izrazili sožalje, ga pospremili na zadnji poti in ga ceneje-iskrena hvala. Posebna zahvala osebju ^Kli _ dr. Janžekoviču, ki so storili vse, da bi rešili njo; ^^etn nje. Hvala njegovim sošolcem, ki so & v p^jjteljevi o* ,oVni pospremili k preranemu grobu, profesOTje^. ■> jjvala ter sošolcu pa hvala za poslovilne besede. I ’ ^jva, f)n v# organizaciji Krka, posebno delavcem racun° -jj Iskra’mjj sektorja ter TOZD Biokemija, delovni orgamza n ^^ sosedom, posebno Kotnikovim, vsem znancem za vso pomoč in tolažbo v težkih > hvala za opravljeni obred. . Žalujoči: mama Amalija, oče Stanko in lietie DOLEN^^S IZDAJA: Časopisno založniško podjetje D leren<* . mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo nica in Trebnje. . IZDAJATELJSKI SVET je družbeni org* sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI nik), Ivan Zoran Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urctmAirred Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in l0t- valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska p V i etn9 ' irko Klinc. .1ka 5 din ' virf U IZHAJA vsak četrtek - Posamezna štcvuKJ pl»c'> nina 169 dinaijev, polletna naročnina 84.50 .eV oz- ., 1» 346 din ali 20 ameriških doM* pevtfi” Za inozemstvo Jtw uui .£ \'!°y OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu o . strarU 3 <#. ji. strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali z» Jjjnja b®ik (S1: Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka j?re|clica c.c vse druge oglase in oglase v barvi velja do p' fr>rrnac«jc. xuje mnenju sekretariata za. Jf! ust n® P <5* 10. 1976. Po mnenju sekretariatu rj urt 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski davek od prometa proizvodov. en)/ v TEKOČI RAČUN pri podružnici »Kgj Jv 52100-601-10558 - Naslov uredništ«: 6S%sloV u^l. l%i^ talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 -^g) 23'jjU<> Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, tc*c* Asop*s?L; in u čenih rokopisov in fotografij na vračamo - „^yni prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - **■* ska pravica, Ljubljana. LJUBLJANA W4nnP?r°čfla ob 1.00, S &P0* 7-00> “-M. 12.00, il00 23n°n°> V7/00’ 18.00, ' od OosP m,?,'00- N°čni 1 fisaii „1 ? (razen ob “Od Elasbeni spored od „ ifeiaOKTOBRA: 8.08 stotin; ^adijska h> ^rovskt , ? Ljudsko Hkakoh 8lasbl- 10-15 napotiF° Hm1 10-45 'sf »«*Pr',s L'%DateIt'30 Kmetijski ?, *%, i^Hot: Domača y k!; ° 0(1 va« do ^ u??cert za mlade m „„ - šola. I8.O5 7p°S°vori. 16.00 ''Pernih odrov. ?troci! 19.45 Slavka •'■■m m _ —ov večer veie, nai*vov. 21.00 fct Min V4® n Mm"to s klasiki Literarni popevk Mojmira Sepeta. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset... NEDELJA, 9. OKTOBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. 8.43 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT - studio Ljubljana. 'a vam Zvoki Enajsta \ l$.f?'zp°govori. «,”KS 3 Pesmi ,• Cetrtko 'i 2£n*- . 21.40 glasbe M-ffuAte ' 23.15 p2,3*05 Hov J paleta ¥ ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA ŠUKLJETA iz Bereče vasi št. 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili toliko vencev in cvetja in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo ZB Suhor, GD Suhor ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Lojzka, sin Jože z družino, hčerka Jožica z družino, hčerka Vida in sestra Bara 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 10. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Boris Praprotnik: Sodelovanje živinorejcev in strokovnjakov pri izboljševanju krmljenja govedi. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 16.00 Vrtiljak. 18.25 Zvočni signali. 19.35-Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Nov posnetek opere sicilijanske večernice. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 11. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Kamnik. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10,45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Janez Hribar: Proučevanje novih postopkov pri shranjevanju 12.40 Po d " --------- TELEVIZIJSKI SPORED sadja. domače. 14.05 V 8.08 ■ «SSffe ■»Sr dt* Janez sadnih kf^in80dbe^° aVal1-Naii^din, ^ ' ^-15 Naši u *)?služalcem. $3S J45 Naš-eStltaj0 *n ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica TEREZIJA RESNIK iz Birčne vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence ter izrečeno sožalje. Posebna hvala Silvi Ajdišek, Pepci Muhič, Mariji Golob in Mairtini Horvat za nesebično pomoč, nadzorništvu proge Novo mesto, Centro-merkurju iz Ljubljane za podarjene vence, pevskemu društvu Ruperč vrh ter župniku za opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Franc z družino, hčerki Rezka in Joži z družinama in sestra Pepca ter drugo sorodstvo pogov< 10.15 korak z mladimi. 15.45 Radijska univerza - Družba in čas II. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.05 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 12. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni govori. 9.25 Zapojmo pesem. Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Andrej Arih: Dodeljevanje lesa gozdnim posestnikom. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 18.05 Odskočna deska. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 6. OKTOBRA 15.00 Šolska TV: Svetloba oblikuje, odda-jaizserijeLikovnavzgoja(do 15.15) (Lj) - 17.25 Čudoviti svet muca Filemona (Lj) - 17.35 Obzor-nik(Lj) 1 7.50Mozaik(Lj)-17.55 Modri plašček, otroška serija TV Zagreb (Lj) - 18.25 Skrivnosti m or j a,barvnaserija(Lj)-19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 1 9. 3 0T VDnevnik(Lj)-19.55Propagandnaoddaja(Lj)-20.00Prijateljiinsosedje,barvna nadaljevanka (Lj) — 20.30 V živo: Po trkaj tenasosednjavrata,vmes Poročila (Lj) PETE K, 7.OKTOBRA: 15.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zgb) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Pisani svet, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Srečanjeoktetov.barvnaoddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Sodobna medicina: Počasno odštevanje, barvna oddaja (Lj) - 19.05 Cesta in mi, barvna oddaja (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj)-19.30TVDnevnik(Lj) 19.50Tedenskinotranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja(Lj)-20.00P.Gejdoš: Nemirnaljubezen.barvnanadalje vanka(Lj)—21.1OPropagandna oddaja (Lj) - 21.15 Razgledi: Bol niške - ,,Bolniške“(Lj)-21.45 Policijske zgodbe, serijski film (Lj) - 22.35 TV Dnevnik (Lj) SOBOTA, 8. OKTOBRA 15.25 Nogomet Rijeka: Čelik - prenos (do 17 25) (Zgb) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 17 35 Obzornik (Lj) - 17.50 Radost Evrope — barvna oddaja TV Beograd (Lj) -19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 1 9.30TVDnevnik(Lj)-19 ŠOTedenskizunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna o d daj a(Lj )-20.00Dobri,slabi grdi, celovečerni film (Lj) - 21.50 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) -2 2.00TVDnevnik(Lj)-22.15 Propagandnaoddaja(Lj)-22 20 625 (Lj) NEDELJA, 9. OKTOBRA: 8.15 Poročila (Lj) - 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77, barv. odd. (Lj) - 8.50 625 (Lj) -9.30 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadalj. TV Bgd (Lj) - 10.30 Poletje na otoku MirabeUe, barvna „ ajo m :o 8°st. 16.00 n°c, otroci' -O.On QSamblom o itoPP°ps k 23.15 ^-05 Literarni n Z Pred S.^jaK9^RA: 8.08 *^^‘V>wPionirski W5S*IS:« dni ngoste iz s£*«SSfi; ZAHVALA Ob smrti našega dobrega in skrbnega moža, očeta, dedka in pradedka ALOJZA BOŽICA posestnika iz Gorenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala članom pevskega društva „Dušan Jereb" iz Novega mesta za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Kristina, sinovi: Lojze, Jože, Lado, Franci, Tone, Martin, Vinko, Vili, hčerke: Minka, Tinka, Betka, Ivica in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, brata in strica JANEZA ŠVAUA iz Gor. Vrhpolja pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se Domu počitka na Impoljci za oskrbo in bolnišnici Brežice za trud v bolezni. Posebno se zahvaljujemo Kartuziji Pleterje za vso pomoč in opravljeni obred, enako župniku iz Šentjerneja. Hvala tudi gasilcem iz Gor. Vrhpolja in tov. Jožetu Franku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena, hčerke z družinami, sestre in drugo sorodstvo oddaja (Lj) - 11.00 Karino, barvna serija (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) -1 1. 30Kmetijskaoddaja(Sa)-12.15 Porožila (do 12.20) - Nedeljsko popoldne: Križe mkr ažem-Življenjekukavice.barvnifilm-Veselitobogan Okroglisvet-Modazavas Poročila-16.25 Rokomet Crvenka : Partizan (Bjelovar) - prenos (N. Sad/Zgb II) - V odmoru Propagandna oddaja (Lj) -17.45 Dobra priložnost - film (Lj) -19.15Barvnarisanka(Lj)— 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospo darski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 I. Iva-nac NikolaTesla barvnanadalje-vanka TV Zagreb (Lj) - 21 00 Pro pagandna oddaja (Lj) - 21.05 Logarska dolina, barvna oddaja iz cikla Karavana (Lj) - 21.35 TV Dnevnik (Lj) - 21 50 Miniature (Lj) - 22.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Hajduk (Bg) - 22.30 Športni pregled (Sa) PONEDELJEK, 10. OKTOBRA 1 6. 00TVvšoli-ponovitev(do 16.15) (Sa) - 17.10 Glasbeni ciciban: Fotograf (Lj) - 17.25 Življenje lisice, barvni film (Lj) - 17.50 Obzornik(Lj)-18.05Človekin duševna stiska (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 1 8.4 5Mladizamlade,barvna oddaja (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVDnevnik(Lj)-19.55Pro-pagandna oddaja (Lj) - 20.00 A. Strindberg: Smrtni ples - II. del predstave Mestnega gledališča ljubljanskega (Lj) - 20.40 Propagandna oddaja (Lj) - 20.45 Kulturne diagonale (Lj) - 21.25 Mozaik kratkega filma (Lj) - 2100 TV Dnevnik (Lj) TOREK, 11. OKTOBRA: 14.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) — 16.05 Šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte (do 16.25) (Lj) - 17.15 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija TV Za greb (Lj) - 17.30 Črna puščica, barvna serija (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Koktajl zabavnih melo dij, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Po sledeh napredka (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) - 20.30 Propagandna oddaja (Lj) - 20.35 G. Flaubert: Gospa Bovary, barvna nadaljevanka (Lj) -21.28 Propagandna oddaja (Lj) — 21.30 Iz koncertnih dvoran, barvna oddaja (Lj) - 22.10 TV Dnevnik (Lj) SREDA, 12. OKTOBRA: 16.15 A. Ingolič: Udarna brigada, barvna oddaja (Lj) - 17.20 Zakladi britanskega muzeja, barvna serija (Lj) — 17.35 Obzornik (Lj) - 18.15 Skica za Milkin portret - reportaža (Sa) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Slovenska gimnazija vCelovcu, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Avtobus, barvni film (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) 21.35 Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda, barvni film (Lj) - 22.20 Športni pregled (Zg) - 23.05 TV Dnevnik (Lj) ''''''■'''''''■■iiiiiiiiuiii,nniiiniiiHiiiiniHuiniHunHinnii,,,n,iinnn,,!,,,,,ihi,i,u,inn,HHiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiuiiniiiiiiiHiHiiiiiiiiiiHtiiiiuiiiiuniituiHiniiuiiiiiuuiiuiiuuiiiHiHii,m,m,,,,nuuniui, miimim, iimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiniHimiiiiiimiiiiiiiimimiiniii mestu se zove vsaka Oni, ne iena“, ki streže in si daje ati i^obna"13^ dru8a opravila kot t. Po °Pravi' nečejo preveč Ir*estnj P°Snemajo mestno nošnjo, za 'VK kakn3^ še po vodo’ gleda’ rt i^jem . bi se pripravila kam z.a .V,;^eta V J“ so mi pravili, da nečejo w‘spadain na P°*JU delati, češ taki 'vh t,„ina dekle in najemne. Take ftijpfoem ?1 v Trebnjem, na Toplicah *e • n® nw emberku. \ J? lotj f Prebiti brez tovarišije. V r ji vi«; do,8čas, neprenosna ^vati J nait'cn življenja ni znan, tei^de na ,s' ždeti v cvetoči dobi k ^ misli ? 0 veselico, ji izginejo in,., ’ ^alost in radost se vrstite ... v njej tako hitro kakor meseca aprila dež in sonce. Če ji starši nečejo ali ne morejo kupiti zaželene cape ali ji v kaki drugi reči ne postrežejo po volji, jame hudo godrnjati in se spravljati od doma v službo. Po pravici govore matere, da jih zapuščajo hčere, ko bi potrebovale najbolj njihove pomoči. Prav je, da se kmečka dekleta ne sramujejo, hoditi v druge hiše za denar delat in si služit same kaj za obleko. Mnoge zlajšujejo s takimi zaslužki prav izdatno težko breme ubogih roditeljev. To pa se nikakor ne more odobravati, da beže v tujo službo, ko imajo v domači hiši dosti dela in kruha, in silijo starše, da si morajo iskati mesto njih drugih in nezanesljivih poslov. Iz velike, marsikdaj preobširne svobode, katero uživa Dolenjka od otročjih let, izvira njihova zgodnja zrelost in samostalnost mišljenja in ponašanja in neka posebna možatost značaja. Opravila in veselja fantovska mikajo tudi dekleta, pa jim jih nihče ne prepoveduje, nihče v greh ne šteje. Kakor fantje hodijo tudi dekleta po hišah tepežkat, oglarit in se napravljajo na svatbah v maškare. Da znajo mnoge plavati, sem že omenil. Nekolikokrat sem našel dekleta, ko so se učile streljati s pištolo in puško. Tujec se čudi, da tod tako pogostoma ženske sejejo in orjo. Na Gorenjskem žvižgajo in kolnejo moški, na Dolenjskem tudi dekleta. V krčmah sem jih videl včasi, da so se partale, igrale domino in celo kvartale. Na Težki vodi mi je bridko tožil hlapec, da se mora kvartati z gospodinjo in da je že dve leti zaporedoma zaigral ves zaslužek. Luk se smatra sicer za moško hrano, ali marsikatera Dolenjka ga je kaj rada s kruhom. Nekatere sem čul ponoči med fanti ukati in za druge sem izvedel, ko družina pozaspi, da natihoma vstajajo in hodijo na plesišče ali celo fantom v vas! Dekleta in žene kvantajo rade ne le med sabo, ampak tudi pri možakih, včasi še pred neznanim človekom. V krčmah ni nič čudnega, da se dekleta, ko pridejo v nedeljo od božje službe, preoblačijo vpričo gostov. Kadar se fantje nespodobno šalijo, dekleta molče ali pa se še muzajo, malokdaj sem opazil kako hudo jezo, kako ostro prepoved. Včasih je nekatera pobegnila, da se pokaže pošteno, ali se je kmalu zopet povrnila. Ne trdim, da večino njih to kvantanje veseli, ali človek bi želel, da bi razodele bolj očitno svojo nezadovoljnost. Ce primerimo dolenjske fante z dekliči, bomo opazili velik razloček v njihovem razvitku. Dekleta se odlikujejo z brhkostjo, s čilim, čvrstim, lepo vzraščenim truplom in večidel tudi z zdravim razumom. Mladeniči pa zaostajajo v vseh teh lastnostih nenavadno. Novinci, ki so dopolnili dvajseto leto, so podobni srednjim pastirjem. Jemljo jih najraje za lovce, za pešce ali konjenike zvečino nimajo ne dovoljne rasti ne moči. Šele okrog petindvajsetega leta, mnogi še pozneje, dobivajo Dolenjci moško krepost in utijenost. Tujci se čudijo, kako da krasotice morejo in hočejo ljubiti take šibke pritlikavce, take pol otroke - pol fante. Vzrok tej dolgi slabosti mislijo nekateri, da je večja razuzdanost moške mimo ženske mladine, posebno silneje pijančevanje in ponočevanje. Meni se to ne zdi verjetno, kajti rastejo in se razvijajo počasno tudi mnogi pošteni fantje. Z večjo pravico se more pripisovati ta čudni prikazek težjemu delu, ki ga morajo opravljati fantje ob nedovoljni in n^tečni hrani. Ljubezen je znamenje dosežene ali vsaj bližnje doraslosti in zrelosti trupla. Ta čut se zdi skoraj vsem pametnim Slovencem ne le neumen, ampak tudi jako grešen, ako se goji pred zakonom. Kdo se je zdrznil prvi tako osramotiti in oskruniti ta koren življenja in poštenja, to podlago države in društva? Kdo je pritisnil žig greha na rajsko ljubezen, ki je pogoj srečnega zakona, da mu oslaja mlada leta, da ga znebuje sebičnosti, da ga navdušuje za ideale, da ga krepča v stiskah, tolaži v nadlogah, da mu dela najtežja bmmena lahka in sladka, da ga omlaja in razvedruje njen radostni spomin še v sivi starosti? Ne da se ne tajiti ne dvomiti, da je storil to temni in surovi duh prejšnjih vekov, nekdanjih popov in menihov. Dandanašnji je zmagalo bolj blago, bolj človeško in, more se reči, tudi bolj krščansko mnenje. Le malo duhovnikov trdi absolutno grešnost ljubezni. Eden teh je rekel ženinu, ki je ljubil presrčno že dolgo časa nevesto: ,,Zoper vajino zavezo ni drugih zadržkov kakor ta vajina ljubezen. Ali ne veš našega pregovora, kdor se naje ljubezni pred zakonom, da mu je zmanjkuje v zakonu. Svetujem ti, da si izbereš drugo nevesto, tako, s katero nisi imel do zdaj nobenega znanja.14 Ženin ga seveda ni poslušal, ostal je svoji Zefiki mož beseda in živi prav srečno z njo že veliko let. Opomniti moram, da se vrši temu župniku že osemdeseto leto in da se, koliko r vem, vsi njegovi tovariši pomenkovajo šaljivo o tem nasvetu, ki ga je dal pošteni mož gotovo z dobro mislijo ženinu. Nekateri duhovni si pomagajo s tem, da nečejo naravnost ne nagovarjati ne odgovarjati. Pravijo: „Čemu ljubiti se? Če ti je namenil Bot to za nevesto, tega za ženina, jo boš dobil, te bo snubil brez prejšnjega čenčanja in ljubkanja.11 Na mladinskem » sovff gel Rifelj, ta,^n7\5^. 45.74 m. VttkufjM |Knn d2jftwl»v A. O*.' yt <- t' 'IV ^ >♦ • Kolektiv ,sti javno ciio no' bljane in pe Vstopnice s 20 dinaijev. Lein praznični dan Ne vem, ali je človek lahko še srečnejši, kot je bila prejšnji četrtek Grabrijanova Lea. V avli otoškega Gami hotela je kar naprej stiskala zdaj Čopovo diplomo, zdaj šopek rdečih nageljnov in ponavljala: „Komaj verjamem, da je vse res. Slišala sem, da sem v Sloveniji prva diplomirana knjižničarka s tako visokim priznanjem. Ampak to ni samo moje priznanje, diploma je tudi priznanje belokranjskemu knjižničarstvu in kulturi. Povejte, kdo bi ne bil vesel tolikšne časti!" Lei se je smejalo v srcu, od navdušenja so ji besede zastajale v grlu in solze na očeh. Še nikoli ni doživela kaj takega, kaj tako presenetljivega. „To je zame velik dan, praznik," je šepnila. Desetine rok so segale po njeni desnici. Komaj se je vsem zahvalila za čestitke. Za iskrene čestitke stanovskih kolegov in kolegic -slovenskih knjižničarjev, ki so ta dan začeli strokovno posvetovanje na Otočcu. rr Sicer je bila podelitev Čopovih diplom, s katerimi Društvo bibliotekarjev Slovenije vsako leto nagradi nekaj svojih članov za izjemno požrtvovalnost in dosežke v knjižničarskem poklicu, le trenutek sredi delovnega in strokovnega srečanja knjižničarjev iz vseh slovenskih mest, le premor med razglabljanjem o poteh in razvojnih možnostih te lepe, a nadvse odgovorne in nemalo naporne dejavnosti, čemur je tudi Grabrijanova ves čas pazljivo sledila. Sklenila je, da ji ne sme uiti nobena pomembna stvar, nobena izkušnja, še zlasti pa ne taka, ki bi jo lahko koristno uporabila doma v Črnomlju. Lea ima kaj pokazati Ureditev matičnih knjižnic v Črnomlju in Metliki ter izposojevalnic v Semiču in na Vinici je njeno delo. Koliko ur, koliko prostega časa in koliko ljubezni je vgradila v te knjižnice, ne da bi se enkrat samkrat vprašala, kaj je s plačilom! Od plačila kajpak živi, a mu ni dajala prednosti Kako bi sicer letos julija za delo „od vida do vida“ mogla sprejeti le 2.150 dinarjev?! Da človek vzdrži ob taki „plači“, mora biti v resnici zaljubljen v poklic, to pa Lea Grabrijan tudi je. Odnehala ni niti takrat, pred desetimi leti, ko je z diplomo knjižničarke (na ljubljanski pedagoški akademiji je študirala tudi angleščino) začela orati knjižničarsko ledino v Beli krajini Zavedala se je, da bo nekoč lepše, da ni daleč čas, ko bo knjiga bolj iskana in knjižnica bolj upoštevana in spoštovana." Kar je bilo takrat nekoč, je zdaj za mano, za nami, pravi „ Vesela sem, da je tako, najbolj pa tega, da je knjižnica v veliko pomoč mladini in šolam. “ Grabrijanova je Belokranjka in namerava v deželi belih brez tudi ostati Življenjska pot ji je stekla v Metliki, po končani realki, ki jo je obiskovala v Zagrebu, je poučevala na Vinici Na pedagoško akademijo v Ljubljano je šla kot štipendistka republiškega sekretariata za kulturo in prosveto. V Črnomlju je bila prva poklicna in redno nastavljena knjižničarka. Sama je tudi vneta bralka. „Knjiga zame ni predmet, ki ga je treba strokovno obdelati, ampak okno v svet različnih spoznanj. Pogosto berem in sploh štejem med tiste, ki pravijo, da jim je knjiga najzvestejša prijateljica." IVAN ZORAN Invalidi tudi dobri športniki Tine Gorenc prvi na državnem prvenstvu invalidov športnikov, Vikica Žveglič druga vozičkih, kjer sta branila barve Slovenije še z dvema, kar je bila nas- Z državnega prvenstva v invalidskem športu — bilo je v Novi Gorici od 23. do 25. septembra — sta se vrnila dva člana sevniškega društva invalidov z nadvse laskavimi priznanji: znani udeleženec številnih tekmovanj doma in v zamejstvu Tine Gorenc je spet zmagovalec mnogoboja, še bolj presenetljivo pa je drugo mesto Vikice Zveglič v streljanju z zračno puško. Tine Gorenc je nedvomno favorit na vseh tekmovanjih; tudi tokrat je dokazal svojo vrhunsko formo v mnogoboju (met kopja, diska in krogle). Uspeh Vikice Zveglič je bil seveda prvovrstno presenečenje saj nihče ni računal na tako visoko uvrstitev. V končnem seštevku zadetih krogov je prekašala celo marsikaterega moškega tekmovalca. Od 300 možnih je pristreljala 233 krogov, kar potrjuje njeno formo. Vikica je s tem rezultatom letos že tretjič popravila svoj osebni rekord. Oba sta člana mladega sevniškega društva, kjer posebno njegova komisija za šport in rekreacijo nima za delo na voljo ustreznih naprav, še manj pa denarne pomoči. Oba sev-niška invalida sta huda invalida na Trikrat v boju za medaljo Nedvomno je državna prvakinja v gimnastiki, 13-letna Novo-meščanka Jasna Dokl, v Atenah dosegla svoj največji mednarodni uspeh doslej. Jugoslovanska ženska vrsta je namreč na balkanskem prvenstvu v Grčiji v močni konkurenci osvojila bronasta odličja, naše telovadke pa so bile precej boljše kot na minulem prvenstvu v Romuniji. Sicer pa gimnastični strokovnjaki trdijo, da je bila balkaniada za naša dekleta zgolj dobra preizkušnja za mediteranske igre, ki bodo čez dve leti v Splitu. Takrat naj bi najmlajša reprezentanca iz Aten z dveletnimi dodatnimi izkušnjami nastopila bolj zanesljivo, s težjimi vajami in zagotovo bi morala požeti več uspeha. Vsekakor mnogo pričakujejo od ta čas gotovo najboljše športnice na Dolenjskem, Jasne Dokl. Novomeščanka je v Grčiji nastopila nekoliko poškodovana, kazalo je, da bo največji uspeh dosegla na grečii, vendar ji je tik pred koncem spodrsnilo in ušla ji je ena od medalj. Medtem ko je bila Jasna v Solunu dvanajsta, je na zadnjem balkanskem prvenstvu napredovala za eno mesto, obenem pa so ji dale sodnice več točk kot na predzadnjih igrah. Učenka Ružiče Kovačič se je kar trikrat uvrstila v fmalne boje in trikrat pristala na odličnem petem mestu. J. PEZELJ ploh redkost tega prvenstva, saj so bili od 150 tekmovalcev na vozičkih le slovenski predstavniki. To prvenstvo je bilo že 20. zapored in tudi že kot tako dokaz volje in vneme invalidov športnikov ki je lahko vsem za zgled. JOŽE RADEJ ČESTITKA NAJBOLJŠI — Na devetem balkanskem prvenstvu v športni in ritmični gimnastiki, ki je bilo od 29. septembra do 2. oktobra, je nastopila tudi državna članska prvakinja Jasna Dokl. Na sliki: 13-letna Jasna čestita olimpijski, evropski in balkanski prvakinji Romunki Nadji Comaneci, po skupnem nastopu v parterju. JUTRI MODNA REVIJA V petek, 7. oktobra 19. uri, bo v športni dvora® v Novem mestu modna ja, ki jo organizira za stvo tovarna svoji 30-letnici. ob tej priložnosti pokazal kolekcijo izdelkov in nekaj uspelih modelov za sezono. V programu, bo povezovala napovedovalka Bavcon, bodo ansambli Pepel in -- • pina ŠOK, New svvmg^ tet, baletna KOČEVJE: POGLg V BRONASTO Ena izmed naj boga tej® ^ starejše stopnje P ^ |c dobe v Sloveniji, spomladi na obmo j ^ v občini Kočevje, bo Pokrajinskem ^ do 16. oktobra. okoli 140 kosovpret ^ starih okoli 3. ^ožnib izmed najboga^ej Si°’ iz te dobe na obmefl ^ Razstava je odprta do 12. ure. SE EN Rlg^ USPEH j Na mladmskem a11^^ republik in pok»J® .* tu* , Kapš kroglo troskoku in Cujnik v ti. Dvojica in 93 OROPAL IN ZBEZAL V ponedeljek popoldne je 70-letni Jože Adlešič iz Draga-tuša sedel v gostilni Školnik na Vinici, kjer se mu je pridružil neznan moški. Skupaj sta popivala, okoli 15. ure pa odšla še v gostilno viniškega kampa. Med potjo je neznanec Adlešiča udaril po glavi, ga zbil na tla in mu iz notranjega žepa suknjiča izmaknil 6.200 din. Po zadnjih vesteh so storilcu miličniki že na sledi. LETO ZA BUČE IN KUMARE — Bizeljci se letos ne morejo pohvaliti z obilnim pridelkom v vinogradih, zato pa jih narava ni razočarala z drugim. Zelo je bila radodarna z bučami in kumarami. Mira in Anton Polak se nam tukajle predstavljata z dvema lepima primerkoma, z več kot pol metra dolgo kumaro in z dvajsetkilogramsko bučo, ki bo nasitila lačna usta v svinjaku (Foto: Jožica Teppey) PRESNETO SMO SE PREOBJEDLI, RES! „Nekaj krompirja imam za prodajo/1 je rekel med vrati. Bil je kmečko obnošen, srna-sto plah in zdelan. Razpokan kot zemlja v suši. Ni se upal stopiti na ijavo rumenkast tapison, da ne bi nanesel nanj vaJke zemlje. lrKoračite dalje!" „Veste, blato.“ Cekarje bil napol raztrgan in zabuhel kot breja ovca. ,.Krompirja pa je letos,“ je dejal, kot bi se opravičeval, in je z očmi namignil na nabrekli cekar. „Ne poznam vas.“ „Vaški sem. Osem kilometrov od tod.“ „Ste pešačili? “ „Kako pa? “ „Ni to le prehuda za vaša leta? “ ..Enainsedemdeset sem jih dopolnil. Živ ne morem v zemljo.*4 »Nimate nikogar? Tam? “ ..Mladež se ne meni za starost. “ ..Nekako pa le živite, kajne? “ ,,Prodajam, kar iztrgam zemlji. Gre. Za kruh in še kaj je.“ ..Koliko hočete za krompir? “ ..Nisem vagal, a deset kilogramov ga bo. Po tri dinaije bo menda. “ ..Trideset dinaijev bo torej zadostovalo? “ ..Hvala, gospod.44 Z njim je odšel vonj zemlje in bencinski hlapi s ceste so se ponovno privlekli v mojo sobo. Dobil sem tri tone premoga. Kamion ga je stresel pred lino v klet in je izginil za vogalom. Tisti dan me je kuhala vročina, premog pa je bilo treba spraviti na suho, kajti nad mestom so grozili vode polni oblaki. Pri družini v naši ulici je bil doma samo fant širokih ramen in zdravega vide za, šolar. ..Dvesto dinarjev ti dam na roke, če zmečeš premog v klet.44 „Kako velika gora ga je? 44 ..Plačal sem za tri tone.44 ,.Zatakni si svojih dvesto dinaijev za uhelj in zapri vrata za seboj, če si toliko prijazen.44 Tisti opoldan mi krompir ob pečenem mesu ni teknil. Zdel se mi je preveč mukoma pridelan, da bi ga s slastjo jedel med tem, ko je stal pred kletno lino kup premoga, za katerega posnažitev pod streho nisem mogel odšteti dvesto dinaijev. Presneto smo se preobjedli, res. TONI GAŠPER 1Č Rudi Šali iz Cešče vasi pri N°vem leto nastopa kot sovoznik najboljšega j skega avtomobilista Aleša Puš__ KAMERA ODKRIVA - V Trebnjem potemtakem ni dovolj le, če je „Sudija za vešanje44 kavbojski, temveč je vsaj še super, če že imeni tako uglednih naslovnih igralcev tod ne pritegujeta. Le kako derejo potem gledalci v kino drugod, kjer ne uporabljajo takšnih komercialnih prijemov? (Foto: A. Železnik) BRON JANEZU ČERNAČU Na razstavi Divjad, lov in umetnost na Slovenskem, ki je bila odprta 22. septembra na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, v počastitev 70-letnice slovenskega lovstva, je član FKK Diana iz kočevske sekcije Janez Cemač prejel za svojo fotografijo medveda bronasto medaljo. Selektor Oskar Dolenc je na razstavo uvrstil tudi fotografije dveh mladih fotoamaterjev iz Kočevja, Jureta Podržaja in Janez Papeža. FRANCE BRUS Kmalu bo mimo deset let, odkar je bila gorska steza čez Gorjance prizorišče bojev mednarodnih avtomobilističnih hitrostnih asov. Med mnogimi imeni se še dobro spominjamo Aleša Pušnika, ki je tedaj postavil hitrostni rekord proge, danes pa je najboljši slovenski avtomobilist vseh časov, kar petkratni državni prvak ter nosilec Zlate čelade AMZ Jugoslavije. Del njegovega uspeha v zadnjih letih je moč zapisati tudi njegovemu spremljevalcu-sovoz-niku Rudiju S ali ju, avtomehaniku iz novomeške tovarne IMV. „Z Alešem sva pričela sodelovati pred tremi leti, ko je vozil Renault 12-gordini za IMV. Najprej sem ga na dirkah spremljal kot mehanik in potem kot sovoznik. Od tedaj sva skupaj prevozila že dvanajst prog in preko deset tisoč kilometrov." Avtorally tekmovanja so preizkus vzdržljivosti vozila in voznika. Tisoč kilometrov brez spanja in počitka, stalna napetost, vožnja po gorskih makadamskih poteh, kontrole na etapah ter čim hitreje na hitrostnih preizkušnjah, vse to čaka voznika, ki se odloči za rally. K uspehu na rallyju pa veliko pripomore dobro konstruirano in vzdržljivo vozilo, kot je R-5 Alpina s 93 konjskimi močmi, ki ga vozita Pušnik in Sali. Motor je serijske proizvodnje, le podvozje in volan sta ojačena, seveda pa je avto opremljen s širokimi gumami. Ponavadi vozi vsak po eno etapo: „Lc na hitrostnih preiz- kjer se : orno on, sto, mojster v vrtenju vozila m na pravi tu. mine brez : VOZIV* vozi samo nevarnem d^ka ne minr -enkrat, odkarJ^®1® * STSJl-S velik! hitrosti kot sovoznik-* ^ , k°n¥ hih in pokazaip ^ ci. kjer hram H* medalj Letošnji bojii slova državnega P^ bolj FuSnik-Sahl oin0b^rtP: je skupine (a« cem), za na ^ fc >jfP ka P3 b0 raUf jV vožnja naDel“a Ce zmagata. J ^ movanjeveCk ^ SttsSf kjer sta “■i^Lna slov^jj ^ jo.’Ob temp* bilističnamdu^ ni in ne jncvanjaja^povP" vozila. m vnaprlt£b'l0>- to res ni P° V BOJ S KILOMETRI IN SAMIM nik—Šali že tri leta uspešno sodeluje v ve. (Foto: Bogo Čerin) prav gotovo zmanjšuje zadnje letine. In nenai zadnje: vsesplošna invazija motorizacije v naš« gozdove obljublja, da bodo nekega dne povsern izropani. Sami vemo, zakaj. V dobrem in zdravem okolju pa zna goba prav zanimivo skrbeti za svoj razplod. Po sled' njem jih tudi delimo v številne vrste, katerih število že prekaša višje organizirane rastline] vključno s cvetlicami! Več kot očitno torej, dj bi opis razploda zahteval posebno knjigo. In končno lahko goba odigra še sila važne vlogo pri preprečevanju družinskih prepirov Čudno, kaj? Pa vendar bomo v tem gozdnen sadežu našli precejšnje količine vitaminov B, in B2, ki še kako pomirjujoče vplivata na živce Nadalje so gobe bogate z antirahitičnim vitami nom D, kot tudi z vitaminom A (posebno lisič ke). Zapisu, ki je nastajal na nedavni gobarski raz stavi v Ljubljani, pa moramo dodati željo vseh slovenskih gobarjev: ustanovite tudi Novome ščani gobarsko društvo! Že zaradi izrednih bo gatih terenov, zaradi ljudi, tistih, ki jim ni vse eno, kakšna bo usoda gob v naših gozdovih, ti stih, ki bi radi v gobjem svetu spoznali še ka novega. In slednjega imajo slovenski gozdovi š< veliko na ..zalogi". BOJAN BUDJ^ ZAGLEDAN V KRALJICO ŠPORTOV Kaj presenečen je bil tisoč devetsto štiridesetega Ljubljančan dr. Jože Glonar, slavist, prevajalec, jezikoslovec, urednik in biblotekar. Zvedel je namreč, da se odpravlja njegov sin Jože v Turčijo, in sicer na nekakšne atletske tekme. Na njih naj bi, kot je mimogrede nekje zvedel, nastopili najboljši atleti iz balkanskih VOJAŠKI KOTIČEK PRIZEMLJI JE VSE V PILOTOVIH ROKAH Še pred drugo svetovno vojno je bilo odločilnega pomena, če je letalo zmoglo za 50 do 100 kilometrov večjo hitrost od lovskega letala, ki ga je zasledovalo. Ta zaloga hitrosti je bila prednost, ki je počasnejšega nasprotnika obsodila na nesprejemljivo velike izgube. Danes je zanimivo vprašanje, ali hitrostne prednosti v zračnem boju še pomenijo toliko kot nekdaj. Po težavnem preboju zvočnega zidu so hitrosti lovcev kar hitro dosegle dva maha. Nadaljnji razvoj do 2,5 ali celo treh mahov je bil precej počasnejši. Hitrost treh mahov je še dandanes neke vrste tehnološka medalja državi, ki zna narediti zapleten splet kovine in elektronike, ki leti s trojno hitrostjo zvoka. Zanimivo pa je, da so kljub številnim koničnim dosežkom na tem področju tudi v najmodernejših oborožitvah še vedno najbolj številni lovski bombniki in frontni lovci s hitrostmi, ki so manjše ali pa približno enake hitrosti zvoka. Če se zdaj ozremo na staro formulo, ko je\ hitrost 50 ali 100 kilometrov več na uro pomenila ob povprečno spretnem pilotu gotovo zmago, bi bilo danes razmerje hitrosti od 2,5 do 3:1 več kot nevšečno. Po starih merilih bi bila ta enačba za lovce, ki zmorejo območje enkratne hitrosti zvoka, naravnost katastrofalna. Kot Neusmiljeni zakoni aerodinamike pa po drugi strani terjajo, da super nadzvočneži z vso svojo zalogo hitrosti pri zemlji ne morejo leteti hitreje od 1,15 maha. Še do nedavnega je veljal rekord s krili gibljivega ameriškega lovca F—111, ki je pri tleh dosegel hitrost 1,3 maha. Dosežek so zabeležili ob povsem mirnem vremenu, česar v bojnih razmerah seveda ni pričakovati. To praktično pomeni, da letalo, katerega hitrost je okoli zvočne, na majhnih višinah ni podrejeno visoko zvenečim mahom. Ve se tudi, da zmore večina supersonikov pri tleh le nekaj več kot hitrost zvoka. Prednost supersonika je v pri-zemnem zračnem napadu le v hitrosti prestrezanja. Če podzvočno letalo ni opazilo, da se mu iz zadnje polsfere približuje nadzvočno letalo, se bo seveda le stežka izognilo sestrelitvi. V tem primeru je prednost večje hitrosti očitna, podzvočno letalo ne more prestreči nadzvočnega. Vendar je tudi tukaj nekaj pogojnikov. Predvsem je treba upoštevati, da je napad pri tleh uspešen le z obstreljevanjem iz topov, izstrelki „zrak-zrak" so na teh višinah neučinkoviti. To velja za skoraj vse vrste vodljivih in samovodlji-vih projektilov. Dejstvo je torej, da projektili „zrak—zrak" ne morejo biti edino in absolutno orožje sodobnih lovcev. Vprašanje prizemeljske premoči pa se še bolj zaplete, če je pilot podzvočnega letala pravočasno opazil nadzvočno sovražnikovo približevanje. V tem primeru velja navodilo, naj se takoj začne obračati proti napadalcu, in to z največjim dovoljenim koeficientom obremenitve. Zavoj terja spremembo smeri tudi pri napadalcu, ki mora z največjo mogočo kotno hitrostjo doseči za streljanje ugoden položaj. Zvijača teh prizemeljskih dvobojev pa je v tem, da je največja kotna hitrost supersonikov pri obračanju le 0,75 do 0,90 maha. Njihova žrtev, ki pa se kaj hitro lahko prelevi v napadalca, zmore pri ostrem obračanju 0,80 maha. To pomeni, da ima nadzvočno letalo premoč le v prvem izne-nadnem spopadu, kasneje pa njegova začetna prednost čedalje bolj kopni. Taka je približna formula, do dejanskega preizkusa v večjem obsegu namreč do danes še ni prišlo. V Vietnamu in na Bližnjem vzhodu (oboje lokalnih bojišč velja za vzorec) skorajda ni bilo primera, da bi bilo letalo na veliki višini sestreljeno s klasičnim načinom prestrezanja. Precej letal je bilo sestreljenih med iznenadnimi napadi na srednjih in majhnih višinah, večina pa pri klasičnih letalskih spopadih. Kot za časov Rdečega barona ali Clostermanna. Tipičen primer takih spopadov je boj, ki se začenja na srednjih ali majhnih višinah, med spopadom pa se letala SDuščaio vse niže. Vietnamska in dežel. In bil je malce začuden, tudi nejevoljen. Menil je, da njegovemu sinu šport ni potreben. Nemara je celo upal, da gre za šalo. V večernem kramljanju z obetajočim mladim državnim reprezentantom pa se je prepričal, da gre sin res na športno prireditev, in sicer v Carigrad. Zdelo se mu je, da je njegov fant kaj nenavadne, nerazumljive čudi, in bil je zaskrbljen. Mož, ki je mnogo prevajal iz češčine, hrvaščine, latinščine, ruščine, nemščine, poljščine (med drugim je poslovenil tudi Reymontove „Kmete") in po cele dneve presedel v knjižnici, kjer je pisal jezikoslovne, književnozgodovinske in etnografske članke, urejal Ljubljanski zvon, sina nikakor ni mogel razumeti. Na dogodke izpred sedemintridesetih let se danes predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SR Slovenije Jože Glonar, ki je 7. septembra letos dopolnil šestdeset let, rad spomni. Zakaj očetovega ravnanja in nerazumevanja mladi športnik ni obsojal. Vedel je, da možje, kakršen je bil Joža Glonar, le stežka priznajo šport. In ravno zato se je je-zikoslovčev sin odločil za takrat negotovo in nejasno športno pot. Sklenil je, da bo dokazal, da telesna kultura ni prav nič manj pomembna od drugih človekovih dejavnosti. „Vsemu je kriv," je napel lok spomina Novo-meščan Glonar, »ljubljanski stadion. Stanovali smo v njegovi bližini in zavoljo tega sva bila z bratom kaj pogosto na njem. S sosedovimi frko-lini smo večkrat pripravili nekakšna tekmovanja. Medtem ko je bil brat najhitrejši na kratkih progah, sem bil vedno najmočnejši na dolgih. Oče je bil prezaposlen z znanstvenim delom in prevajanjem in je na družino prepogosto pozabljal. Tako sva se s pokojnim bratom vzgajala na stadionu in okoli 1936 sem se poskusil v nogometu. Kot spretnega srednjega igralca so me poznali malone vsi obrambni igralci in se pred zadetkom zavarovali z nešportnimi prekrški. Se pravi čas sem se zato vrnil na atletsko stezo. Oglasil sem se pri takratnem znanem trenerju Avstrijcu Otu Klajnu. Ko me je videl, je najprej odkimal. Ni verjel, da bi lahko s poškodovanimi nogami tekel. In ker je bil glavni trener za Slovenijo, se pravi edina moja prava priložnost, da se izkažem, se nisem pustil odgnati." Nadobudni Glonar je začel vaditi 1937. Hitro je napredoval in dosegal vse boljše čase. Avstrijec je odkril, da ima izredno nadarjenega, marljivega in zagrizenega atleta. Čez tri leta se je Avstrijčeva napoved uresničila. Komaj triindvajsetletni Ljubljančan se je uvrstil v državno reprezentanco, ki je nastopila na 1. balkanskem krosu. Dres z državnim grbom sta bolj izkušena dolgoprogaša. Osvoji i / peto in sedmo mesto. Slovenec je bi .j|a tako pripomogel, da je njegova e^ip® Halinem prvo mesto. Tako je jezikoslovčev S|n Carigradu postal balkanski prvak in d medaljo. ..Zanimive so bile takratne m®t0^eLM?nripri-je povzel Glonar, „kajti trenerji druai dan. čani, da je potrebno vaditi samei vm za V zimskem času pa mi je Klajn, Ki J sodobnega in podkovanega trenerja, p ^ vaditi. Pa se z njim nisem strinjal- m nabiral na smučeh in kmalu u9°toV '. ^učar-popolnoma prav. Udeležil sem se ne J M skih tekov, tudi znanega 30-kilometrsl^ Mojstrani. Se dva kilometra pred ci J z|0. obetala imenitna uvrstitev, nakar se mila smučka." Vojna vihra je marsikomu krepko na-življenjske načrte. Glonarju, takra ^ige darjenemu in obetavnemu teka pa proge, je onemogočila tekmovalno q y ni obupal, zakaj vedel je za svoje P* okoli Novo mesto je prišel decembra mladino-sebe je začel zbirati atletsko na“a9® v Kandiji Vadili so kar na nogometnem igr' ^ „3 in kasneje na imenitnem štadionu Glo- Stadionu bratstva in enotnosti. 1Ja , Dolinarjevim vodstvom Dolenjci dobro j\flarjan zujejo kasnejši državni reprezentanti Špilar, Tine Zaletelj, Jelka Hude 'defV Potrč, ki je bil nekaj časa sloven .. ^segU skoku v višino,in kopica atletov, lepe uspehe v republiškem merilu. j n£)tj. Ko je pred kratkim v časopisih zagie ^ j( co, da praznuje visok življenjslJptnico? ^ sprva začudil in vprašal: šestdesetletno sti zato, ker mu ob delu vedno z ye n3 Pa tudi zaradi tega, ker še vedno -|-a|cega< stadion. In takrat se počuti mlaSPJ.azUmeti-kakršnega njegov oče nikoli ni ■< jeZj|cosloVeC Sedaj je prepričan, da bi ga oče - J vsem danes razumel in bil z njegovim zadovoljen. jaNEZ P^zE muhe bi popadali z neba, piloti v hitrejših strojih bi uprizorili, kot temu sami pravijo, „strel-sko veselico na sedeče race". Vendar ni tako. Razmerje hitrosti je le navidezno. Hitrosti od 2,5 do treh mahov je mogoče doseči le na višini več kot 20.000 metrov. Na teh višinah pa letala, ki ne zmorejo kaj več kot hitrost zvoka, sploh ne letajo. To praktično pomeni, da se supersoniki pri vsej svoji veličastni hitrosti nimajo s kom boriti. Vsaj do takrat ne, ko ni na visoki ravni nobenega enakovredno hitrega sovražnika. HelU, v UV'e«!>ti' napadalec v tem prehodnem ./,|je P° -0 ob zračnemu dvoboju ne bo znal n rjranjerT1ka. ^ se bo razvil letalski boj z maf’itr0sti 1 hitrostih, ki se približujejo v p(W takšnih okoliščinah pa suPerS0„i/a ni11]3 Oj|ot°' letalom, ki doseže le hitrost zv o^0tai° v posebne prednosti. Poleg topov ^ 0. ve oči, roka in znanje. Klasika- bližnjevzhodna izkušnja narekuje, da je največja hitrost v začetku dvoboja okoli 1,5, običajno pa le 1,2 maha. Ce si primarno hitrost nadzvočnih letal ogledamo nekoliko natančneje, kaj lahko ugotovimo, da približno ustrezajo največjim hitrostim tako imenovanih okolizvočnih letal. To pa pomeni, da se dvoboj (ne glede na največjo zmogljivost te ali druge strani) odvija v mejah hitrosti zvoka. Iz vsega tega sledi, da je nadzvočna zmogljivost koristna predvsem za rutinsko prestrezanje na velikih višinah. Supersoniki imajo prednost tudi v tako imenovanih območjih prehodne zmogljivosti. Hitreje se lahko postavijo v položaj za obstreljevanje s topovi ali raketami. Če pa se v ZAVEROVANEC ZVEZDNEGA PRAHU S^i 'iPlanetQr°di So nait>olj rabili poznavanje zvezd ^nčnoV V setve 'n žetve. Že Egipčani so ^rius DVede-'i' kdai P^stopi bregove Nil. Ko se 10 Pričeli s|aV-1 na nel3U pred sončnim vzhodom, 16 j« hola h V novem letu- Mnogo kasneje i^ilo sb0 -mu očalariu Hansu Lippersheyu znanje, da cev z dvema lečama zmanj* •10 dlei sestavil prvo optččno cev — ?reiriernČtare^^ 2nanosti, ki je povzročila hitre %, {ja«:v. tematiki in optiki, podrla prepri-i 8 rt>arsikV rT'0 D'°^adi brez konca, pokon-Podlo?ater° živlienje, ki mu razum ni dopu-^Prla n0vn°Sti do9mam in boljši avtoriteti, je n«kon^Vet’•P0Sejan z zvezdnat‘m prahom, en j|a ( tarji ugotovili že v ^liŽn)' delj0 °t0, ' strokovna žirija se je že v n ^nas* , |«e v crphrnO m » J LEPO NI TUDI NUJNO DRAGO Nakit še vedno velja za znamenje blaginje; pomeni nam trdno naložbo, ki ji še čas ne pride do živega. Zanimivo je, da postajajo ravno zlatarji pobudniki, da bi tudi pri nas nakit postal še kaj drugega kot zrcalo stanu. Celjska Zlatarna je bila od 23. septembra do 2. oktobra že enajstič gostitelj znane zlatarske razstave. Tokrat ji niso pridali naziva ..mednarodne", čeprav so skupno s 16 jugoslovanskimi izdelovalci nakita sodelovali tudi Madžari. Nekateri se namreč prav s takimi nazivi trudijo med kupci ustvarjati svetovljanskost svoje, po navadi lažne kakovosti. Celjske Zlatarne gradijo na svoji več kot tristoletni tradiciji. Z 800 zaposlenimi in 130 starimi milijardami brutto proizvoda so postale industrija. Vrsto let niso samo pojem za dober nakit doma, temveč vse bolj tudi v svetu: z laskavimi priznanji prihajajo že vrsto let domov iz Zahodne Nemčije: letos so vzbujali zanimanje med uglednimi svetovnimi firmami prek velike luže na razstavi v New Yorku. Za srednjevropske pojme majhno mesto Celje je ob tem spet enkrat poskušalo biti sejemsko, in to kar dvakratno - z imenovano zlatarsko razstavo in obrtnim sejmom. Slednji, ki je bil v športni dvorani, je bil dovolj bučen, pa tudi na zlatarski razstavi (v umirjenem okolju kamenitih skulptur celjskega Lapidarija) ni manjkalo obiskovalcev. XVI. n J? dobo °-et*e 'ahko brez pomislekov imenuje-ki rinaistarp^°kVn'^'^ procesov. Zelo znan in It leta 1546 Procesov na Slovenskem je T1; Neb: i V Mariboru proti nekim okoličan-r iidrsko k et kasn®je so dobila naša sodišča >0 Pomeni? °"' ki ie v času Preganj3nja ča-8.*>len0 S|ov *'nekakšno kladivo čarovnic, pri-J^ncija 0Qi8.n?k'rT1 razmeram. Iz poročila Pavla Sr1*ti, da * emu Patriarhu leta 1853 je moč bi 'Tied g0r^,bile čarovnije močno razširjene Od i..^90riH-* v. uvmJe lataiijcnc iiva 0Brai1101 življem, vendar so tam za po- 1^'aviia i letaifiel? uP°rabljali milejše kazni. pl,,V)2ičnih Dr pa do 1700 je zapisanih največ 50 bil°CeS0V zoper čarovnice v Sloveniji. Vi u.,*toleti»e-»2e*° Pogoste še v drugi polovici in 1 vsi ni 'k- ta čas Poroča tudi Valvasor, da J h.eriJ. Seloan- a'c' Sočic, vasi ob Cerkniškem l69i°^,Jer‘ v,Uaradi/ ooprništva. V Ljubljani je 'lih -J11 ^ 692 i/ Rre9aniania čarovnic v letih aiSL °seb j w°.!e bilo skrajno kruto pokončata leta' iw' Večji Proces pa je bil na Kra-iJ Porofg, 01 v Ribnici. Nekaj let kasneje, Pi0preqani=iPUc'nska kronika iz Krškega, so še Orm a sori;jACOprnice- nut Ca so bila v Mariboru, Ptuju, b ?*.krškem ^eru/ ^orni' Ftadgoni, Hrastovcih, tJ. 2kuša1i ln ^'bnici. Na zaslišanju so sodni- Ah!.6' NajVaina.re na^'ne čimprej zvabiti pri- iJ^lnica • točilna orodja so bili palčni- i&bSE Čarovniški stoL (mJ/HI. stnu?rovnic je-popustiio šele na začet- SDfW "• StnUv Jc-pupuaniu 3CIC IK3 «LCl- ^ti'*'3 Patent1^ Leta 1766 ie Marija Terez'ia C arQvnira ^ morajo morebitne pravde t,r P^ila je j m Predložiti v osebno odločitev. 0'c ti- Na6' Vendar *e ni bila prepričana, da *ta konfnPredek naravoslovnih ved in empi- «IL0 samega 0 To hudiča >i tf i i I* j* K K 4 'K & $ & K Janu6**8 krznarja iz Ljubljane cesarju in J*' ie imi? „radek in zelo dragocen doku-je^roCesjh Pomen v kasnejših čarovni- ci.^8 ^omaža Krznarja sta bili veliki *Oj0rnaže em njonem prepiru pa je prišla \rt ^ožie|?ernu vajencu in mu prinesla vo-^ h 6 in nem n?P'kanega s trnovimi bodica-rp?e pa ie imel pobešene, kakor da bi ^tvoje o-, »Položi tega možička pod po-Vs.ziutraiSPel Ko * je žena cehovskega 'i, daril Prebodila, je verovala, da je vošče-V^er>a na Same9a hudiča- Bila ie obsojena 'iri opliuu s.ramotilni stol, kjer so jo zasme-V^hala t,8!!- uslišana, na mučeniškem sto-> teli. oi debele laži, nakar so jo obesili nF, »>iv- v pismu samega cesarja za V?)*6 Pravic** ^0r se ze'' vrniti domov, in za ts i ?araHi k' 50 mu ji*1 cehovski mojstri ^>^k?v?iene žene-•'■■.iSJ8 hči in a *• dru9e čudne zgodbe. Boj-irtjl lv^er L . dekla grajske gospode napotili 1 /K' sliko AAcnili sta, da bosta v vodi Za to je zvedel ega moža. jo^i '' i,^lri UpoH°k-,Zopet ^m hudič. To zgodbo je a $*'. J bi|i^Ži|a ^b'1 Valvasor. Prav tako tudi tisto, icarf V» 1'ste 6a 9°rjanskimi polharji. Gorjanci ,Si 12^ S J*0 oktoj!8 P°lni polhov. Lovili so jih od Določira> Ha predvečer Kozme in Dami-saj i * ie ostalo, napekli mesa in P| bilo J «nas*ednji dan meso zastrupil hu-),JE ««<**„<, VVi Nlc' ^j in JtuH?2buria. duhove leta 1701, že dl Poslej proces proti Marini Su- tffi. il f9I- ^ N,|C KO JEVRAG RAZLAGAL SVET šark, ki je bila stara 40 let, poročena s čevljarjem Hanzetom, imela šest otrok in bila v „drugem stanu". Obtožena je bila čarovništva. Obtoženko so dali na čarovniški stol. Po triurnem mučenju je priznala, da sta jo prijateljici namazali z maslom, nato pa so vse tri odletele na Klek. Tam je videla razne čarovniške ljudi in hudobne duhove. Sedeli so pri dolgi mizi, pili raznovrstno vino, jedli meso in druge jedi, kakor bel, črn in zvečer zelen kruh. Zraven so bili tudi godci in žvižgači. Na tej zabavi je dobila ljubčka, ki je imel človeško podobo, vendar je bil le hudobni duh. Imenoval se je Hanzel. Z njim je plesala in se potem tudi družila. Hudiču na ljubo je zatajila boga. Dobila je posebno znamenje. Hudič jo je krvavo opraskal po plečih in jo vpisal v svoj register. Prejšnje leto je naredila točo, ki je poškodovala polje proti Hrovači, spreminja se v ptiča in pobira po poljih žito in ga nosi v globoko jamo na Kleku. Istočasno je potekal tudi proces zoper Lucijo Kersničevko, staro 60 let, poročeno in mater mnogih otrok. Obtožena je bila, da je pred tremi leti na Jernejevo ob enajstih ponoči sestankovala s svojo hčerjo in njenim enoletnim otrokom na polju. Na čarovniškem stolu so jo mučili 22 ur, potem pa je priznala, da se je udeležila več čarovniških sestankov na križpotjih in Kleku. Tam so imeli velike pojedine, jedli so bel, črn in zelen kruh. Imenitni gostje so sedeli pri zgornji mizi, preprostejši pa pri spodnji. Obtoženka je morala stati na glavi in drugim svetiti s svečo. Po obedu so plesali, njen plesalec pa je bil hudobni duh Urban, ki je bil po životu kosmat in mrzel. Po plesu je šla hudičevka spat s hudičevim Urbanom. Lucija Kersničevka je čez nekaj dni zaradi strašnega mučenja v ječi umrla. Nekaj dni zatem so obglavili z mečem Marino Sušark, truplo pa sežgali na grmadi. Prav tako so odkopali truplo Lucije Kersničevke in ga sežgali. ŽUPANOVA ŽENA ČAROVNICA Stari dokumenti omenjajo sojenje deželnega krvavega sodišča v Hrastovcu pri Ptuju 80-letni županovi ženi Urši Triplat leta 1673. V njeni skrinji so našli sumljive predmete in jo obdolžili čarovništva. Dokazni material so bili: zeliščni koren, zelišče tibiš in na dveh palčicah tolšči podobna snov. Zelišče ji je prinesla neka ženska z Uršlje gore — z njim in svečo so kadili otroka, da se v življenju ne bi bal — koren je bil zdravilo za neko notranjo bolezen, pa tudi za odprte rane, na dveh deščicah pa je bila navita popkovina in posteljica sina Matica in hčerke Marinke. Vse to je hranila, da bi dala kasneje otrokoma. Stara vera pravi: kdor to pri sebi nosi, mu bo setev bogato obrodila. Za vse te reči je menila, da niso hude, česar pa ji naglo sodišče ni vzelo v opravičilo. Po šesturnem mučenju je priznala sestanek s hudičem in skupne pojedine. Iz lesene kanglice je pila konjsko vodo, kruh pa je spravila v Žakelj, in ko ga je hotela naslednji dan vzeti, je našla svinjsko blato. Hudič se je ves čas hudoval nad kupči-čem, zakaj mu je pripeljal staro in prismuknjeno žensko. Priznala je še mnoge laži. Še isti dan ko je priznala, je bila zadavljena in sežgana. Da se je to res dogajalo pred komaj tremi stoletji, priča tudi račun ljubljanskega rablja Hansa Henricha Selliga. Pooblaščeni cesarski rabelj je računal svoje storitve takole: Dne 4. maja 1692 sem tri čarovnice ostrigel,za eno znaša 20 kron deželne veljave, to je 1 frank Dalje, dne 5. maja dve ostrigel, znaša 40 kron Dalje, sem nad štirimi izvršil ostro torturo in od vsake mi pripada pol goldinarja, to je 2 franka Dalje, sem teh pet čarovnic postavil na oder in jih ponovno snel, pripada mi 3 franke Zraven še od eksiminiranja posebej 30 kron To je samo eden od računov. ZAGOVORI, KOLOMONOV ŽEGEN, PREROKOVANJA Prvotna čarovniška zdravilna oblika v ljudski medicini so zagovori, ki so jih vrači rabili pri zdravljenju bolezni in nezgod. Govorili so stalne obrazce, sprva zložene v ritmični obliki. Tak izrek je učinkoval sugestivno kot tolažba ali kot blažilna rotitev pred bolezenskimi in drugačnimi demoni. Najstarejši doslej znani zagovor v Sloveniji je nastal mnogo prej, preden so se pojavile čarovnice, v XII. stoletju, in je bil zapisan v stiškem samostanu. Take čarovniške formule so se delile oblikovno v enočlenske, obsegale so samo čarovniški izrek, in dvočlenske, ki so imele v prvem delu legendarno zgodbo, v drugem pa izrek. Med ljudmi, ki so se hoteli obvarovati hudičevega zla, so bili znani različni reki, ki so zahtevali, da bi bili uspešni, točno določen red in način izvajanja. Tega iz Ribnice je bilo treba izgovoriti trikrat zaporedoma, potihem ali naglas, vselej pa tako, da te nihče ne sliši: Stoji, stoji silna skala, na ti skali leži Irmbas. Mati božja pride k njemu: „Stani gori, ti Irmbas, pomagaj temu človeku, če je ogrizen ali popaden od tega črva podzemeljskega." Žegni so bile čarovne molitve na listih, ki so jih poznali še pred Kolomonovim žegnom. Molitve so vzidavali v temelje hiš, nekateri so take popisane lističe nosili na golem telesu, da so jih varovali kuge, strele, čarovnije in vsega hudega. Majhne podobice so dajali živini med krmo, jedli so jih tudi ljudje, da bi bili varni pred boleznijo in uroki. Za kadilo so bile posebne podobice, tiskane na platnu, namazane s smolo in voskom, podobica je bila tudi posuta z raznimi zrni ali vrbovimi mačicami, ki so veljale za učinkovito sredstvo za lahek porod. Amulet z večjim številom sestavljenih podobic so ljudje nosili kar pri sebi, posebno na potovanjih in v vojski. Nekatere so imele upodobljen Benediktov križec, imenovan kužno znamenje. Kasneje se je pojavil Kolomonov žegen, ki je bil izdan v času velikih turških in šlezijskih vojsk. V prvem delu so samo obrambni žegni in molitve, v drugem pa zarotilne formule, navodila za klicanje duhov in za iskanje in odkopavanje zakladov. V njem je že zapisana beseda abrakadabra. Apokaliptična prerokovanja so se po ustnem izročilu dolgo časa razširjala med ljudmi. V XVII. stoletju je v Nemčiji živel zelo spreten človek Dionizij Luksemburški, ki je ta prerokovanja izdal v rokopisu. Izvirnik za naše rokopise in prepise o antikristu je prav to delo. Med našimi ljudmi so bila poznana še druga prerokovanja. Med najpomembnejše sodijo vsekakor Šembiljine bukve. Preprosti ljudje, ki jih je cerkev držala v najstrožji pokorščini in nevednosti, so se posluževali vseh mogočih ..zdravil", kar najhitreje našli razlago za slabo žetev, točo, bolezen, kugo, mimogrede pa so si privoščili še naslado in burna doživetja v sicer enoličnem življenju, ki si ga niso znali razlagati, dokler ni v dobi prosvetljenstva pognala korenin znanost, empirizem. IGOR VIZJAK P. S. Zapis je nastal med obiskom sobe vraževerja na gradu Bogenšperk. Zaenkrat je obiskovalcu na voljo le nekaj dokumentov bogatega materiala, ki mu bodo v restavriranih prostorih namenili prav kmalu še dve sobi. ropotarnica brez besed O MOŠKIH — Moški je star, ko bolj kot tisto, kar kaže zunanji videz, občuduje ženske vrline. SACHA GUITRV — Priznanje moškega ima značaj spovedi, priznanje ženske ima značaj ponudbe. STEVVART MILLS — Težava je v tem, ker si večina moških želi devico, izkušeno kot Mesalina. JEANNE MOREAU Največji dokaz zaupanja med moškimi je — prijatelju posoditi športni avto. Niti omembe ni vredno, če je v avtomobilu tudi lastnikova žena. EDNAGRACE O VESTI — Tudi glas vesti se včasih zatakne v grlu. STANISLAV JERZY LEC — Vest je vedno točna ura, samo mi včasih kasnimo. ERICH KAESTNER . — Časopisi so papirnata vest. MALCOLM MUGGERIDGE O ZAKONU — Zakon je gotovo najbolj neobičajna mešanica biologije in prava. KURT HOEBEL — Prvi znak nesporazumov v zakonu so časovno ločeni prehladi. ROBERT LAMBKE — Problem v zakonu je v tem, da je vsaka žena v srcu mati, vsak mož pa srčno prepričan samec. EDVVARD VERRALL LUCAS BOZO STEFANOVIČ JUGOSLAVIJA «Uf ; t HUGO HIIBUS SOVJETSKA ZVEZA tlPt fttlP za mlade je drugače Malo mladih dandanes nosi klasično obleko in vse bolj se uveljavlja neki stil za mlajše, ki pa je povsem nekaj drugega, kot so na primer običajni plašči za jesen in zimo. Medtem ko so letošnji plašči vsaj ravni, če že ne široki in grozno frfotajoči, imajo širše rokave in so krojeni raglan ali s podaljšanimi rameni, so plašči za mlade drugačni. Medtem ko so klasični plašči lahko podloženi, so plašči za mlade iz lahkega, debelega, toplega blaga in se nosijo brez podloge. Dostikrat ima blago lice na dve strani, tako da lahko danes nosiš enobarven plašč s pepita ovratnikom in manšetami, drugi dan pa pepita plašč z enobarvnimi obrobami. Najraje bodo letos ljubitelji jeans mode hodili v jaknah raznih dolžin, značilno zanje pa je karo blago. Precej bo pletenih obrob pri rokavih, v pasu, pri ruskem ovratniku. Take jakne so bodisi kratke, so bluzoni, so malo daljše s pasom ali lahko zraven nosimo široko krito ali pa hlače. Škornji so obvezni, vendar je višina spet različna. V veselje mladih in starejših pa letošnji škornji za vsakdanjo rabo niso pretirano špičasti in imajo normalno široke in visoke pete, tako da bo hoja v njih dokaj udobna. Seveda pa so pol-škorenjci s paščkom hudo špičasti in peta postaja vse bolj svinčnik. Isto velja za čevlje. Udobni so za hojo v službo, za sprehode, hudo špičasti pa za zvečer in gala prireditve. S tem se bo treba sprijazniti. RIABAČER eladism Kilavec, grižnik, pljučnik, strček in treslika so še njegova neuradna imena. Gre za rastlino, pravzaprav njivski plevel z močno črnkasto vejnato korenino in 50 do 90 cm visokim kosmatim steblom. Listi so dolgi, pernati in nazobčani spodaj, manjši in napiljeni ter celorobni listki pa so raztreseni. Številni kratkopecljati, rumeno in prijetno dišeči cveti so zbrani v ovršen klas. Pod vsakim cvetom je podporni list. Iz plodnice se razvije s trdo lupino obdana rožka. Gladišnik cvete od junija do septembra, najdemo pa ga ob gozdovih, ob potih in poljskih mejah, po sončnih gričih. Nabiramo vso rastlino, dokler cvete. V domačem zdravilstvu uporabljajo gladišnik za zdravilo pri raznih boleznih jeter in žolča, pa tudi pri pljučnih boleznih. Za zdravilo pripravljamo iz gladišnika čaj (ščepec ali 1 veliko žlico ali do 3 gr posušene rastline na skodelico vode). To pomaga pri bolnih jetrih, vranici, želodčnem in črevesnem katarju, proti za- '/ prtju, griži in dr'f'pswJ nih kamnih, Pr kalnih na m, bolnem ™",! pri nekaterih ^ t> Bolnik naj Pl,?adjjnik< do 3 skodelice čaja. Še boj S P jrne% dašgladišn.ku^^ ali lapuha, za v0rn«*JL peteršilj in P°P , nanje uporabljaj ^ ^ svežo rastlin'0 .. kateri smo kuha! ^ ,n L to vodo izpjra pri r njena usta m \ % DRAGO RIBIČ To je sladica, ki jo lahko vsaka gospodinja naredi doma Je nasitljiva in pripravna, če imamo večjo družbo. Recept smo dobili v novi Dren-kovi gostilni v Bršljinu, povedal pa ga je kvalificirani kuhar Drago Ribič: ..Potrebujemo 50 dkg moke, 25 dkg sala, 3 rumenjake, vanilijev sladkor in malo kvasa. Iz pesti moke in nastrgane- ga sala naredimo kepo. Preostanek moke zamesimo z rumenjaki in vaniljevim sladkorjem in malo kvasa v testo. Oboje pustimo stati najmanj 30 minut Testo s kvasom mora biti na toplem in pokrito. POtem oboje razvaljamo, najprej testo, potem povrhu kepo sala. To začnemo prepogibati kot servieto. Vsakič ko S, p«* —rT-ivc SS&f.Jfc!? fc stanja Sikov"? 5ečania mladih ^ v tmk . teramih ustvar-% i2ui i?ki občini so po-*flno j,!!)0 'n nadvse spod-zbrati, urediti tHih n0 a o1^ sP'se izpod s javnost^ ter tako opozo-resna Prizade-'CEftteev v literarnih S'e se -1 krožkih. Za tako iSska k,,urece|' °9rela tudi ila stroSL- a skuPnost in hakoi®za natis Publika- ^anja" ^m.° pred seb°j nad trideset "‘iso Ju °° br°šurico in v 7Ke petindvajsetih !'V°bčini it Petil1 osnovnih šarabanka 0 ženskah tri ra»ri ,, J e razde-razdelke: ..Pot, ki vo- „V srcu se mi prižge zvezda, kakšno znamenje je to?" se sprašuje Mitja Barovič v svoji pesmici, ki je lahko moto celotnega drugega razdelka, v katerem pripovedi odgrinjajo zastor za vpogled v tiste „predalčke", iz katerih „jemljejo" otroci z barvito domišljijo prekvašene spomine na nekaj, kar je bilo in se ne bo nikoli več ponovilo. Zadnji razdelek pa kaže, kako ravnajo mladi ob dotiku s sedanjim, ne vselej lepim svetom odraslih. Skratka, ..Srečanja" so napisali avtorji, ki so prerasli svet pravljic za lahko noč. I. Z. knjige dela in odlomki iz del znanih pesnikov in pisateljev, ki jih je umetniško navdihoval tudi življenjski utrip revirjev. Zgolj simboličen je odlomek iz Cankarjevega „Kurenta", pehanje in nehanje rudarskega življa pa je domala presunljivo opisano v pesmih Toneta Seliškarja, Mileta Klopčiča, Vlada Klemenčiča in Ceneta Vipotnika ter v prozi Ludvika Mrzela in Vinka Trin-kausa. Drugi del knjige prinaša zanimiv, a umetniško nepopoln izbor del dandanašnjih revirskih pisateljev (Alojz Ribič, Milan Vidic, Jože Štok-Korotan, Franc Princ in Ado Naglav). Literarno gradivo, ki ga dopolnjuje vrsta likovnih prilog, je za „Sarabanko" izbral Aleš Gulič, ki je tudi uredil knjigo. :e: __ •»j - j ■ ..Sanje nekega ??m. topel po- KS° slutiti h ' Ze X' nasl°' „ pod ■* Je uredniški Sanan°dstVom prof. Jo-'SStra,1eh j-razvrščaniu spi-k Vsebin.L-? izdelkih obli- HC' 'ok, se pravi ■;9lavo, trup in da * h takft • ■ -- ... lUdibr4l6datreba "Sreča' udarne Hl“-Se pred bral' %, i^j _d°zivljajski svet to„.!0Peh ,,»■ v osnovnošolci c' Prvih (samo-idr°CS0V v življenje. > Nodn?'Ce' utrinki, ki <£SS2lVlianiem neke- /S,^^'k0S0 ljudje "ii 1,1 so u azrtimi v svo-j^^ia, fjg pesnikih zorela i^ienje"' *e velikega, V kolj^ ' So Prepričljivi di ni sta^.mladi iz Pri‘ 2? ka? ejšlh lahko do- W • v n V tem času v razdelku je K ob Polcih ^!^l?fce suazuiejn0 tU' '/if, . "Vojna / 2ane Brate i /Način; •)e Požgana hi- «Aayri"-Trw- vnukom H koncu gre že tokratno leto, na slovenskem knjižnem trgu pa se od časa do časa še pojavi kakšna knjiga, ki je z dokajšnjo zamudo posvečena lanskoletnim literarnim obletnicam (sto let rojstva Cankarja in Ketteja, petdeset let Kosovelove smrti). Ena takih knjig je tudi ..Šarabanka", ki sta jo pred nedavnim izdala Revirski muzej i ljudske revolucije v Trbovljah in založba Partizanska knjiga. Knjiga ima naslov po pesmi Toneta Seliškarja in predstavlja antologijski izbor literature, ki izpoveduje preteklost in zdajšnjost zasavskih revirjev. V prvem delu knjige so objavljena 'le lin Kl v 0 Partizanih \ r9<«tave °.ž'ca Miklič, Ivana Morosini in Jure Gros med družboslovne literature v avli poslovne stavbe 'H Men recept „Krke” 1 S2Si.» » S v lis«U m i’ 0dkar i0 bila \kt,|turna Ce Podrobne- V r>Ov0^!1.delovne9a niežki tovarni D,la izzvana tudi _ , a* ' bi imela do- Nh BoročanŽe kar 29led' Vi varni l 0 ,em- ka‘ zavzetost l delovan'/lieno ku,tur' lVSli Predlet'rnTe,eviziici tremi tedni, 2a kulise od- '^eli |e daje o temi „Knjiga in družba". Znabiti tole, kar bomo zapisali zdajle, sploh ne sodi v sklop tega zapisa. Četudi omenjena televizijska oddaja ni bila posvečena zgolj kulturni tvornosti v tovarni zdravil, so bila njena izhodiščna vprašanja gotovo zanimiva tudi za Dolenjce. Slednjim je zaradi višje sile, ki ni prizanesla oddajniku na Kumu, televizija oni večer ponudila le „sneže-nje" na malih zaslonih. O čem in kako se je razpravljalo, so Dolenjci mcMTOVunmo imm <*> - ■W M Mv V Novem mestu rojeni umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar je svoja raziskovanja v celoti posvetil slovenskim umetnostnim spomenikom. Med njegovimi številnimi deli se odlikuje zlasti ..Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije" (1972). Pred kratkim pa je Državna založba Slovenije izdala Zadnikarjevo monografijo ..Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov". Delo je nadaljevanje Zadnikarjevega prikaza najstarejšega redovnega stavbarstva na Slovenskem, da pa se je odločil prav za Stično, ni nič čudnega, saj je stičenski samostan osrednji spomenik ne le monistične, ampak celo vse romanske arhitekture v Sloveniji. Stičenska romanska bazilika je danes edina ohranjena cistercijanska stavba v Evropi, njena arhitekturna izhodišča pa je Zadnikar izluščil iz dosežkov umetnostno vodilnih dežel v 12. stoletju. Podrobno je raziskal tudi druge samostanske stavbe in njegova dognanja kažejo, da Stična ni samo v ospredju slovenskega spomeniškega bogastva, ampak ima vidno mesto tudi v splošno evropskem monastičnem stavbarstvu. Monografijo je opremil in likovno uredil avtor, posebno vrednost pa ji dajeta povzetka v francoščini in nemščini. Predgovor je napisal Marjan Mušič. Redka so dela v slovenski družboslovni literaturi, ki bi celovito obravnavala položaj in vlogo žensk v samoupravni socialistični družbi. Zato je toliko pomembnejša knjiga Vide Tomšičeve „Ženska, delo, družina, družba", ki je z letnico 1976 izšla pri založbi Komunist. Čeprav ne gre za enovito delo, pač pa za izbor tistih člankov, referatov in razprav Tomšičeve, ki se nanašajo na ženske, predstavlja knjiga zaokrožen prikaz hotenj in nalog, ki jih postavlja socialistična družbena ureditev v odnosu do žensk. Knjiga j& razdeljena na štiri tematska poglavja. V prvem Tomšičeva razčlenjuje žensko vprašanje v okviru delavskega gibanja in nalog komunistov, v drugem predstavi žensko in delo v razvoju delovne organizacije, krajevne skupnosti, občine, države in sveta, tretje poglavje obsega pregled družine v socializmu, v četrtem pa Tomšičeva obravnava vprašanja načrtovanja družine. Spremno besedo h knjigi, ki jo zaključuje pregled objavljenih govorov, člankov in razprav Vide Tomšičeve, je prispeval Franc Šetinc. lahko zvedeli le iz kritikove notice v Delu; A. Inkret, ki televizije najbrž ne gleda in posluša samo z enim očesom in ušesom, je zapisal, „da se je na tej živi oddaji nenavadno živo izpričala izredno nizka govorna in sploh besedna kultura pretežne večine nastopajočih". Dasi je bilo tako, oddaja vseno ne bi bila nezanimiva za dolenjski krog gledalcev. Pa bodi kakor že, razpravljanje o knjigi in družbi ni Sandokan, zato je čisto iluzorno pričakovati, da bi televizijci oddajo ponovili. In to je dokaz, da se v zapisu o omenjenem ..junaku" pred dvema tednoma nismo motili I V temle zapisu kulturno-umetni-ško delovanje delavcev iz tovarne zdravil ne bo le kulisa razmišljanju o kaj vemo čem. Predstaviti ga hočemo kot živo tvornost, ki jo sproti načrtujejo, denarno podpirajo, v njej sodelujejo in uživajo delavci. Če hočete, med vrsticami lahko berete, da je v prenekaterih delovnih organizacijah kulturno delovanje enako ničli, je morebiti zgolj hotenje posameznikov, ki se zaradi premajhnega zanimanja, nesposobnosti in še česa nikoli ne opredmeti. Omenili smo zanimanje; kajpak za kulturno delovanje delavcev. To je v tovarni zdravil še kako očitno. Oglejmo si nekaj dejstev. Rezultati zadnje ankete, ki je zajela 700 zaposlenih, kažejo, da si samo 57 delavcev ne želi kulturnih prireditev. Pet jih je proti temu, da bi njihov tozd denarno podpiral kulturno dejavnost v tovarni, kar 170 delavcev pa si želi ali že deluje v okviru tovarniškega kulturno-umetniškega društva. 265 anketiranih delavcev si redno izposoja in bere knjige iz ljudske knjižnice, 117 pa jih zahaja tudi v v arem življenja Založba Komunist je izdala zbornik razprav „V areni življenja", ki je posvečen stoletnici k rojstva Ivana Cankarja. T.i. Cankarjevo delo se je že zdavnaj izteklo, njegovo širšo družbeno pomembnost (in odmevnost) pa študijsko knjižnico. Seveda imajo tudi svoje knjige, 189 delavcev ima zbirko Naša beseda in 124 je rednih naročnikov Prešernove družbe. Tudi časopisje ne gre mimo njih: 343 jih bere Delo, 436 Dolenjski list, kar 49 pa tudi Naše razglede. Še enkrat moramo poudariti, da te številke veljajo le za 700 zaposlenih, ker pa vemo, da v tovarni zdravil združuje delo blizu 2700 delavcev, je moč sklepati, da se za tako ali drugačno obliko kulturne dejavnosti zanima vsaj še trikrat toliko delavcev, kot smo jih omenjali ob rezultatih ankete, ki je pokazala tudi, da od sedemsto piše pesmi 12, slika 23, kipari 11, na ta ali oni instrument pa igra 16 delavcev. In podobno. Da ne bi ostali samo pri številkah, ki so v tem primeru dovolj zgovorne v prid kulturi, zapišimo, da se kulturno delovanje v tovarni zdravil ne začne jeseni in konča spomladi, kot je navada pri siceršnjem poklicnem in amaterskem oblikovanju kulturnih vrednot in ponudb, ampak da spontano teče skozi celo leto. Organizirano na samoupravnih temeljih bo steklo že v sedmo leto. Ivana Morosini, dipl. farmacevt: „Sem ena od petih delegatov tozda Zdravila v programskem svetu kul-turno-umetniškega društva. Program kulturnega delovanja se sestavlja in uresničuje na osnovi želja in potreb vseh delavcev v tozdih. Predloge dajejo delavci, programski svet je usmerjevalec, društvo pa izvajalec. Vsem delavcem so odprta vrata k tistim oblikam kulturnih dejavnosti, ki si jih želijo. Kaj jim lahko ponudi društvo, jih seznanjamo delegati, poseben bilten in tovarniško glasilo. S kakšnimi kulturnimi dobrinami se nekako smiselno zaključuje prav tale zbornik, saj toliko člankov in esejev različnih avtorjev o velikem pisatelju še ni bilo zbranih v eni sami knjigi. Seveda bi bilo hudo narobe, če bi zdaj za Cankarjem postavili piko, kajti na voljo je njegovo zbrano delo v tridesetih knjigah, pričujoči zbornik pa bi lahko bil nedvoumen kažipot k ponovnemu branju Cankarjevih del. Pisatelj v ogromnem literarnem opusu ni izrekel zadnje umetniške besede ne o resnici človeka ne o njegovem mestu v družbi, tudi tukajšnji; z vsakim branjem njegove literature je moč odkriti kaj novega. To je razvidno tudi s strani zbornika „V areni življenja"; če se nismo zmotili v štetju, ga je oblikovalo štirideset avtorjev. Zbrani so članki ob proslavah stoletnice pisateljevega rojstva, eseji o pristni podobi Cankarja ter o pisatelju kot umetniku in borcu. Za zahtevnejše bralce prinaša zbornik tudi bibliografijo prevodov Cankarjevih del, seznam knjig, brošur in zbornikov ter nekaj izbrane literature o pisatelju. .hranim’ sama? Ni mogoče živeti le za delo, ki ga spremlja kup obveznosti. Kot delegat si precej prizadevam, tvorno sodelovati v društvu pa ne utegnem. Obiščem •„» r.jSgove prireditve, hodim v gledališče, ogledam si dobre filme in največ prostega časa namenjam branju knjig, toda ne samo strokovnih." Delavka Marija Hmelina tudi nima toliko prostega časa, da bi sodelovala v društvu. „To pa ne pomeni, da gre kulturno dogajanje v tovarni mimo mene; nobena prireditev mi ne uide, imam gledališki abonma, precej berem, sčasoma pa se bom morda priključila pevskemu zboru." Podrobno o delu posameznih skupin kulturno-umetniškega društva ..Krka" tokrat ne bomo pisali, saj se njihova prizadevanja kažejo sproti ob prireditvah, ki niso redke. Delovanje društva teži v tri smeri. „ Knjige, amaterska dejavnost, poseganje v občinski kulturni prostor," našteje predsednica društva Jožica Miklič, dipl. ekonomist. „Z naročniškimi akcijami, literarnimi večeri ali razgovori z znanimi književniki hočemo vzbujati zanimanje in širiti knjige med delavci. Še posebno si prizadevamo, da bi v načrtovanem tovarniškem mladinskem klubu uredili knjižni kot, kjer bi bila na voljo zlasti družboslovna literatura; knjižni kot naj bi bil hkrati tudi posvetovalnica za mlade delegate. O pevskem zboru, folkloristih, ki delujejo v okviru ,Kresa', pa o zabavnem ansamblu in likovnih razstavah ve javnost že precej, zato naj poudarim, da je kulturna dejavnost v tovarni usmerjena tudi k temu, da bi na Starem gradu odprli muzej farmacije, ki ga na Slovenskem še ni, da bi izdali zbornik zgodovinskega spet upanje Del zapiskov o tej ali oni razsežnosti gledališča je režiser in gledališki lektor Mirko Mahnič zbral že pred šestimi leti v knjigi ..Upanje". Nadaljevanje tega dela je pred kratkim izšlo pri založbi Obzorja. Tokratna Mahničeva knjiga z naslovom „Spet upanje" in podnaslovom ..dnevnik gledališkega lektorja" prinaša vrsto razmišljanj o odrski slovenščini, o tem, kako je obvarovati pred narejenostjo, zanesenostjo, neprepričljivostjo. Mahnič nakazuje, kako posameznemu igralcu najti najbolj primerno jezikovno dikcijo ter kakšno je razmerje med ti. zborno in pogovorno govorico na odru. Skozi njegove zapiske o jeziku je podana vrsta pogledov tudi na dramska dela in njihove uprizoritve. Po „Spet upanju" najbrž ne bodo segli le gledališčniki, pravšen „učbe-nik" bo knjiga tudi za vse tiste, ki dvomijo o gibčnosti, odzivnosti in učinkovitosti slovenščine, pa jo zato kazijo s številnimi tujkami. gradiva o tovarni in razvoju farmacije na Dolenjskem, in ne nazadnje, če se bo nabralo dovolj umetniško ustreznih literarnih piv- cev, bomo izdali tudi knjigo njihovih del." ” Prišel bo čas, ko bo treba temeljito in celovito predstaviti razvoj in podobo kulturno-umetniškega delovanja v tovarni zdravil, kajti njegove niti ne segajo le v širši občinski, ampak celo republiški prostor. Ponekod zaradi pomanjkanja kulturne dejavnosti prihaja do neustreznih odnosov tako do dela kot med delavci; ni t. i. kulture dela, ki bi vplivala tudi na delovno okolje. Zato odgovorne boli glava in goltajo ..Krkine" optalidone. Učinkoviteje bi bilo, če bi posegli po njenem receptu, kako načrtovati, oblikovati kulturno dejavnost in k tej pritegniti kar največ delavcev. Delavci iz tovarne zdravil vedo, da denar, ki ga dajejo za kulturo, ni vržen stran. Z njim uresničujejo svoja hotenja, zadovoljujejo potrebe po kulturnih dobrinah. „Ob večletnih izkušnjah se jim je izoblikoval že celo estetski čut," pravi Jure Gros, ki vodi pripravljanje razstav. ..Zgodilo se je, da so imeli delavci odklonilen odnos do razstave aktov P. Toominga; kar zgražali so se. Ne rečem, da je bilo to čisto upravičeno z njihove strani, toda posiljevati jih z nečim, kar jim ni všeč, to pač ne gre. Do konca leta bomo imeli še tri razstave, ki bodo najbrž, kot vse doslej, dobro obiskane. Žal pa si jih ogleda malo Novo-meščanov, ki niso naši delavci, čeprav so namenjene tudi njim. Čas bi že bil, da bi razstavna avla ,Krke' prišla v zavest ljudi kot ena od novomeških galerij." DRAGO RUSTJA ZAKL AO/ KJER DREVESA UMIRAJO STOJE V šoli so nas učili, da so pragozdovi gosti, neprehodni gozdovi, ki pokrivajo večino ekvatorskih in monsunskih območij, kjer raste sila pisana druščina dreves: od mahagonija, abonosa, palisandra, rožnatega drevesa, sandalovca, tikovca, kafrovca pa vse do bambusov, palm, ratongovega trsa itd. Niso pa nas učili, da spadajo sem še hrast, jelka ali bukev, če upoštevamo naše domače, ali bolje rečeno, dolenjske razmere. Malo smo namreč slišali o pragozdu Pečke, zaradi katerega je tudi nastal ta zapis. Omenjeni pragozd obsega severovzhodni del roškega masiva in je tipičen predstavnik dinarskih gozdov, še natančneje, visokega Krasa. Enako pomemben danes kot med dnevi NOB. Dostop k temu naravnemu parku je danes omogočen iz Soteske in če gremo 10 do 12 kilometrov v jugozahodno smer, se nam odpre čudovit pogled na mogočne jelke in bukve, medtem ko je sila malo smrek in menda samo dva javora. Pragozd Pečke se razprostira na 60 hektarjih, njegov najvišji vrh pa meri 921 metrov. Gozdna gošča je posajena na široki planoti, močno razgibani z vrtačami in kotanjami, talno podlago pa sestavlja apnenec, ki še posebej izstopa na površini skal in pečin. Natančne analize so pokazale, da je na enem samem hektarju kar 800 kubičnih metrov lesa v takšni ali drugačni obliki. Od tega je 351 kubikov jelke, 450 pa bukve. Še nekaj zanimivosti: na Pečkah najdemo prave drevesne staroste, ki so preživeli nekaj naših rodov. Tako štejejo najstarejše jelke kar okoli 350 let, zrastejo pa tudi do 45 metrov visoko. Takšen orjak „vsebuje" kar okoli 25 kubičnih metrov lesa, saj njegova širina nemalokrat preseže 160 centimetrov. Dovolj za nekaj toplih zim! Pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, tozd Straža, gospodarska enota Soteska (naštevanje je davek natančnosti), ki upravlja s tem gozdom, pa so nam povedali, da bo že dobrih trideset let, kar je to območje zaščiteno. Nekaj poseka (okoli 10 jelk) je bilo med vojno, kar pa je povsem razumljivo. Tukaj sta bili dve partizanski bolnišnici: eno so Nemci ob veliki ofenzivi 1944 odkrili in požgali, medtem ko je druga preživela vojno vihro. Iz nepotrjenih podatkov pa je razvidno, da so v tamkajšnji bolnišnici že med vojno uporabljali tudi penicilin. Svojevrsten spomenik naši NOB so preluknjana in poškodovana drevesa, ki so bila nema priča še zad- njim poizkusom okupatorja, ^ dya ranji ustrahuje naše prebivals |j stud®' spomenika iz teh časov: Yellk' pjtne ^ nec. Sila pomembna izvira z _ uDora^ia de, ki ju nekateri kmetje se da jo za napajanje živine. peč& Današnje življenje pragoz ||nefaz®' kot že stoletja nazaj sestavljajo » ^0. od staranja pa do novega rastoče« Skušajmo biti strokovni. orTila^ Številna opažanja govore, da za(Ti# no življenje v pragozdu zače l.fce P3 . .-koli 14 Hni zaradi višinske . « n 14 dni. Medtem ko dolini že j— _________ UICVJ6 * - t -j, Pečkah pomlad šele prebuja. ■ “ |eto^ stopi tam prej. Dokaz za to JI veCjo r prva snežna odeja. Gozdarji v zfiaČileP . vedati, da je za sedanje obdo J ^ k°j;a hel pad števila dreves jelke, prjtefl1 i; bukve v optimalni fazi razv5V5' za pra9°* v omeniti eno posebnost, znaci fBi se svetlobni jašek. Ko star0 fivlienje-^ V deblu slednjega začne novo iraj0aejn lobnem jašku, ki ga naredi w0čne> .^ vo, se kot po pravilu zasade naj paZ, ij najvitalnejši primerki. Narav otjrn'/a e. svoje bogastvo. Ciklus staranja gsa ter zasaditve in rasti novega malokrat celih 700 let. zgO'i K naravnemu parku pa n kj je po gozd, pač pa še obrobna ’ pa se e. vršini enaka pragozdu, pose> gda- Ne ^ le drevesa, ki so že na robu p e(,ivalc| a mo pa pozabiti še na itevi edin^v anje ogromnega in za vso Slov ^ rezervata: tukaj je našelI kak5^ selil' medved, semkaj prav rad z peč|cah lisica, pred kratkim pa so i t>ece,} e0o risa. Omenimo še številne JaZ je gojit* srnjad itd. Navedeno ob*111 lovišče medveda LD Kočevj In čemu pravzaprav slut' j stud1/ -0- gozd na Pečkah? V pi'vl peZultat' ' er0'' proučevanju flore in favne. ve^jni Prl a|-in iz že starega in razpadajo^' |eylo v ravni črti, prav tako, kot ) .matere". Starost je bila na oknu, v predsobi, na velikem dolgem hodniku, v jedilnici in zunaj v parku. Starost je bila sama, betežna in žalostna. Bila je jesen in starost se je sprehajala med veselimi ljudmi. Otroci so se igrali, obmetavali s kamenjem. Sijalo je sonce in starost se je počasi premikala po kamniti poti. Pločnik je bil ozek in za starost skorajda ni bilo prostora. Tudi v domu ostarelih na Taboru v Ljubljani, v lepo urejenem domu z dvigali in strežnicami, s svežimi rjuhami in velikimi okni je starost žalostna stvar. Toda če ima človek lepe spomine na svoje življenje in če zna potrpeti, je veliko lažje. V starosti pa je potrebno marsikaj potrpeti. Tako pravi petinsedemdesetletni Ivan Sušnik, ki je s svojo ženo že nekaj let v tem domu. In ker sta oba invalida, sta kar v sobi. Gledata na zadimljeno Ljubljano in se razveselita vsakega obiska. Ivan Sušnik je najbolj nesrečen zaradi tega, ker ne more več v svoje ljubljeno Novo mesto, kjer se je pred mnogimi leti rodil. Njegov oče je bil orožnik in stanovali so na sodišču v lepem, velikem stanovanju v ustanovi, ki je v tistih časih v Novem mestu edina premogla centralno ogrevanje. „Moje otroštvo je bilo srečno," pripoveduje Ivan. „Plavali smo čez Krko v Ragov log, se lovili pod mostovi, po Šancah in okoli Kapitlja. Kradli šmo farovSKe nruŠkc hodili na Trško goro po grozdje. Nabirali smo jurčke (takrat jih je biio veliko več) in živeli veselo, kakor da je ves svet naš. In bil je naš v resnici. Ves tisti svet in tiste naše mladeniške norčije. Bilo nas je pet bratov in pet sester in takrat na začetku tega stoletja je bilo Novo mesto še tako starinsko. Živobarvno in nekako kraljevsko imenitno za Podgorce, Belokranjce, Šentjernejčane in razne popotnike, trgovce, vojake in Cigane, ki jih je bilo tudi v tistih časih na pretek. V ljudski šoli so me učili frančiškani in leta 1912 sem šel v gimnazijo. Takrat je bil direktor Franc Brežnik. Bil je silno imeniten gospod. Njegov sin pa je bil pozneje učitelj samega presvetlega kralja Petra II. „Moj sošolec je bil tudi Janko Jarc, dolgoletni ravnatelj Dolenjskega muzeja in SPOMINI OSTANEJO DO KONCA pisec poznane knjige Kočevski Rog. Bil je najbolj inteligenten med nami vsemi. Bil pa je tudi izreden tovariš." Sušnik se spominja ..novomeške kulturne renesanse" ali ..novomeške pomladi" Poznal je Riharda Jakopiča, ki je bil edini vodja in vzornik mladih, pa Božidarja Jakca, Marjana Mušiča, Antona Podbevška, Zdenka Skalickija, Čarga pa Marija Kogoja in druge. Poznal je tudi Angelo Smola, nesrečno ljubezen Dragotina Ketteja, in pravi: „Angela je bila lepa ženska. Poročena je bila s poštnim uradnikom Vladimirom Vojsko. Eden od sinov ji je padel v partizanih, drugi pa je profesor na ekonomski šoli. Dočakala je visoko starost devetdeset let in umrla pred dvema letoma." Sušnik je 1922 v Novem mestu maturiral, potem je študiral filozofijo. Toda bili so hudi časi in moral se je zaposliti pri pošti. Tam je ostal 35 let. Kraljevo vojsko je služil v Sarajevu. Za drugo pa je bil prestar, čeprav je bil z dušo in srcem na strani narodnoosvobodilnega boja. V zadnji vojni mu je padel sin Uroš. Hčerka Pia živi na Reki in pride kdaj pa kdaj na obisk. Sušnik hrani veliko dragocenih knjig, fotografij in drugih spominov in ne ve, kam bi z vsem tem bogastvom. Da bi kar takole prodal, se mu zdi škoda. Ostali so samo še spomini in naj ostanejo do konca. Čas pa beži. Ivan pravi: „Kakor bi bilo včeraj, se spominjam 29. junija 1914, ko je prišel domov moj oče. Bil je ves razburjen. Rekel je: .Ferdinanda so ubili. Vojna bo! Že 26. julija pa smo lahko prebrali uradno vojno napoved Avstro-Ogrske Srbiji. Tako se je začelo svetovno klanje." Poznal je tudi Josipa Bergmana, znanega lekarnarja, pa Stemburja in njegovo „Kandijsko republiko", ki je bila naša Pariška komuna. Spominja se prvega kina v Novem mestu. To je bil potujoči kinematograf in predvajali so neme filme. Pozneje pa je imel kino Malovič pri starem pokopališču blizu Splichalove kavarne. Starost je kruta. In če je lepa, je tudi zaradi lepih spominov na mlada leta.