GLASNIK LJUBLJANA, 21. AVGUSTA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI.. ŠTEV, 65 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KOČEVJE 360. .N« podlagi 1. točke 10. člena in 28. člena statuta občine Kočevjfe ter .■ in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. 1. FLRJ št. 13-126/56) J® občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji *bora proizvajalcev dne 20. aprila 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Kočevje za leto 1959. I. člen Proračun občine Kočevje za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: 1. občinski proračun: z dohodki . . . . z izdatki ......... 154.222.000 din 154.222.000 „ H proračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki ............................. z izdatki.............................. in s presežkom izdatkov................ HI. predračune proračunskih skladov: z dohodki............................ > z izdatki.............................. 191.555.000 din 202.550.000 11,000.000 „ 3,811.000 din 3,811.000 ., 2. člen Presežek izdatkov nad. dohodki , Proračunih finančno samostojnih ,avodov v znesku 11,000 000 dinar-*fv sc krije z dotacijo iz občinskega Proračuna. • • 3. člen « Svet za družbeni plan in finance ~oLo je pooblaščen, da finančno r**hostojnim zavodom, ki bodo -po l9siem zaključnem računu za leto izd dosegli Presežek dohodkov nad le odobrava, da vplačajo v svo_ kj s'{lade del doseženega presežka, 1Q So 8a dosegli po prizadevanju de. kolektiva, ter da določi od-Vjjj * iz tega dela presežka, -ki se Za jjfa v P°samezne sklade. V sklad naj”agrade se steka največ ena dva-kj 's ,lJa rednih osebnih prejemkov, dar 0 bili Izplačani v letu 1959, ven-pr„ Pa ne več kot 50 % tistega dela Utev °v' ki pride v poštev za de- bem° dovoljenje izda svet za druž-Prepi p!an in finance ObLO šele po ho 5 °du zaključnih računov finanč-' rOostoz.nl h zavodov za leto 1959. ki .gats?žck dohodkov nad izdatki, ldrav ki bodo v letu 1959 na ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO. 5. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvidena sredstva, se morajo izvršiti le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO Kočevje. 6. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO se pooblašča, da razporeja sredstva občinske proračunske rezerve za premalo predvidene Izdatke na posameznih proračunskih postavkah 'občinskega proračuna ter odobrava izplačila ta izredne izdatke iz proračunske rezerve v vsakem četrtletju do višine četrtletnega plana proračunske . rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 7. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 25,000.000 dinarjev. 8 člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Številka: 01/1-2178/1 Kočevje, dne 29. aprila 1959. Predsednik ObLO Kočevje: Janez Rigler, 1. r. PRFGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH 2 , de| ,• del *• del 6- del del A. Občinski proračun Dohodki — Dohodki iz gosp. in od prebivalstva — Dohodki drž. organov in zavodov — Ostali dohodki presežek dohodkov po proračunu »z preteklega leta — Sredstva 6 odstotne proračunske rezerve iz. leta 1958 — Dotacija za uravnovešenje proračuna 93,053000 400.000 10.980.000 4,700.000 1,702 000 41.387.000 Skupaj 154,222.000 1. del 2. del 3. del 5. del 6. del 7. del 8. del 9. del 10. del 11. del Izdatki — Prosveta in ljudska kultura 49.500.000 — Socialno skrbstvo 11,500.000 — Zdravstvena zaščita 15,000.000 — Državna uprava 27,374.000 — Komunalna dejavnost 16,876.000 — Negospodarske investicije — — Dotacije: 19,000.000 zavodi s sam. fin. 11.000.000 družbene organizacije 5.000.000 gasilstvo in PLZ 3,000.000 — Obveznosti in garancije 2,300.000 — Proračunska rezerva 5,980.000 — 6-odstotna obvezna proračunska rezerva 6,692.000 Skupaj 154.222.000 B. Finančno samostojni zavodi Dohodki 1. Lastni dohodki 2. Dotacije Skupaj Izdatki t. Osebni izdatki 2. Materialni izdatki 3. 6-odstotna obvezna rezerva Skupaj C. Proračunski skladi Dohodki 1. Lastna razpoložljiva sredstva 2. Dotacije Skupaj l 191.550.000 11,000.000 202.550.000 81.856.000 109.203.000 11.491.000 202.550.000 3.811.000 3.811.000 Izdatki , 1. Osebni izdatki __ 2 Materialni izdatki 3,811.000 Skupaj 3,811.000 361. Na podlagi 1 odstavka 4. člena Zakona , o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Uradni list FLRJ, št 50/58), določbami družbenega plana LRS za leto 1959 (Uradni list LRS št. 44/58) in določbami družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1959 (Glasnik št. 20/59) ter na podlagi 26. člena statuta občine Kočevje je sprejel občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvaialcev dne 29 aprila 1959 DRUŽBENI PLAN OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1959 PRVI DEL OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1959 I. poglavje Smernice za razvoj gospodarstva, ki so bile sprejete z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom, so upoštevane pri sprejemanju družbenega plana občine Kočevje za leto 1959. Plan gospodarskega razvoja za leto 1959 upošteva v predlogu perspektivnega plana občine postavljene naloge in omogoča njegovo iz- vršitev in postavlja naslednje temeljne naloge: 1. povečati obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva tako, da se bo družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1958 povečal za 9,2 %; zlasti doseči povečanje kmetijske proizvodnje; 2. povečati na vseh gospodarskih področjih produktivnost dela, ki je osnovni pogoj za uspešen gospodarski razvoj in zboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Več pozornosti kot doslej bo posvetiti za racionalno zaposlovanje delovne sile ter zboljšati organizacijo dela. Dosledno bo treba uvajati sistem nagrajevanja po delovnem učinku, kar bo pripomoglo k uspešnejšemu poslovanju gospodarskih organizacij; 3. zboljšati v skladu s povečanjem produktivnosti dela in proizvodnje osebno potrošnjo in življenjski standard, predvsem. delavcev in uslužbencev; posebno pozornost bo posvetiti preskrbi industrijskih krajev s kmetijskimi pridelki; 4. v industrijskih naseljih pospešiti gradnjo stanovanj, povečati kapaciteto šol, zagotoviti sredstva za komunalne objekte in za zdravstvo; 5. investicije bo treba usmeriti na večje vlaganje v industrijska podjetja v izgradnji, za rekonstrukcijo zastarelih obratov, v kmetijstvo, trgovino, obrt, gostinstvo ln komunalo; 6. za učinkovitejše in smotrnejše uporabljanje investicijskih sredstev gospodarskih organizacij združevati ta njihova sredstva in doseči tako njihovo skupno vlaganje v tisto panogo gospodarstva, ki bo za občino kot celoto doprinesla največjo korist. Da sc bo izvedla planirana struktura investicij, bo treba združevati investicijska sredstva gospodarskih organizacij in jih potom občinskega zbora proizvajalcev in splošnega zbora usmerjati za uresničitev tega plana. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek V letu 1959 se pričakuje naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V 000 din 193? 1958 1959 1958/57 1959/58 Družbeni bruto proizvod 4,523.757 4,751.892 3,189.049 105,04 109,2 Narodni dohodek 1,756.523 1,924.274 2,123.509 109,55 110,4 Porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo mogoče doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti in le delno na račun vloženih investicij v letu 1958 in 1959, ekonomičnejšo porabo surovin in boljšo izrabo osnovnih sredstev, s smotrnim investiranjem, s povečanjem hektarskih donosov v kmetijstvu, s pravilno tarifno politiko itd. Gibanje družbenega bruto proizvoda po posameznih gospodarskih panogah po bo sledeče: V 000 din Gospodarstvo skupaj Splošni družbeni sektor Industrija Kmetijstvo in gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Kmetijske zadruge in poslovna zveza Privatni sektor Od tega: Kmetijstvo in gozdarstvo Obrt Gostinstvo 1937 1938 1939 1938/37 1939/58 4,523.757 4,751.892 5,189.049 105,04 109,19 4,003.160 4,183.210 4,611.663 104,49 110,24 1,643.696 1,724.951 1,952.660 104,81 113,20 911.380 830.000 880.000 91,07 106,02 144.806 80.000 171.000 55,25 213,70 407.531 450.000 480.000 110,42 106,66 159.193 136.991 143.420 86,05 104,69 154.188 134.351 136.906 87,13 101,90 358.419 603.517 619.277 168,38 102,61 221.947 223.400 228.400 100,65 102,23 103.197 123.830 118.849 119,99 95,97 417.400 444.852 458.537 106,57 105,07 341.148 368.048 382.811 107,88 104,01 56.211 55.804 53.926 99,27 96,63 20.041 21.000 21.800 104,78 103,80 Družbeni bruto produkt in narodni dohodek pa je po posameznih gospodarskih organizacijah možno še nadalje povečati, ker zato niso izčrpane vse možnosti. Zaradi tega bo naloga posameznih gospodarskih organizacij, zlasti tistih, ki so dosegle letno realizacijo družbenega brnto produkta in narodnega dohodka večjo od njihove ocene, ki je osnova plana, da 'ustrezno povečajo plane. t III. poglavje , f Investicije Investicne se bodo v letu 1959 vložile predvsem v izgradnjo Kemične tovarne v Kočevju, v rekonstrukcijo Rudnika rjavega premoga v Kočevju, v kmetijstvo splošno družbenega sektorja, v ostalem pa predvsem v tiste dejavnosti, kjer bodo vložena sredstva že v najkrajšem času neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Sredstva, s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor ter gospodarske organizacije, bodo po posameznih virih znašala: a) sredstva občinskega ljudskega odbora r — družbeni investicijski sklad 21.560 — stanovanjski sklad 101.435 — cestni sklad 3.811 — proračunska sredstva zn vzdrževanje in razne izboljšave komunalnih objektov oz. naselij 12.900 Skupaj občinska sredstva • b) sredstva gospodarskih'organizacij c) združena Sredstva gospodarskih organizacij za gospodarske investicije č) združena sredstva gospodarskih organizacij za investicije v družbeni standard d) druga sredstva — posojila Skupaj bruto sredstva 000 din '139.706 324.231 26.600 13.000 1,008.349 1,511.886 _ V letu 1959 sc bo, če bo uspelo dobiti investicijske kredite, investiralo za: — kmetijstvo — gozdarstvo — industrijo — trgovino — gostinstvo — obrt — promet — stanovanjsko izgradnjo — šolstvo — zdravstvo •— komunalne naprave Skupaj v 000 din SrcdslTO gosp. org. Druga »redslva SkupnJ Struktura 34.000 198.739 232.739 15,4 62.295 30.000 92.295 6.1 145.310 662.590 807.900 53,4 — 27.000 27.000 1,8 900 3.650 4.550 0,3 9.800 4.610 14.410 1,0 3J.500 68.500 100.000 6.6 10.000 106.600 116.600 7,7 — 24.255 24.255 1,6 — 32.000 32.000 2,1 30.426 29.711 60.137 4,0 324.231 1,187.655 1,511.886 100,0 IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost V letu 1959 se. bo število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo v primerjavi s preteklim letom le za 2,2 "/o in bo smelo po posameznih j panogah gospodarstva v povprečju znašati takole: Povprečno število zaposlenih 1938 1939 1959/38 •/« Industrija 1.502 1.566 104,3 Kmetijstvo 350 340 97,1 Gozdarstvo 615 613 100,0 Gradbeništvo 193 165 85,5 Promet 194 207 106,7 Trgovina 190 201 105,8 Gostinstvo 93 . 83 89,2 Obrt 506 544 107,5 Komunala 105 109 103,8 Kmetijske zadruge 101 104 103,0 Skupaj 3.849 3.934 102,2 Porast delavcev v industriji gre v glavnem na račun uvedbe nočnega dela na nekaterih strojih v »Tekstl-lanl«, v prometu na račun nove proizvodnje avtomobilskih prikolic pri podjetju »Avto«, v trgovini na račun knjigovodskega osebja, ki je bil v letu 1958 vključen v knjigovodski center kot finančno samostojni zavod, dočim bo v letu 1959 podjetje »Trgopromet« imelo svoj knjigovodski kader, in v obrti z ozirom qa povečano dejavnost v nekaterih obratih. — Predvidoma se bo v družbenem sektorju družbeni bruto produkt v primerjavi s preteklim letom dvignil na enega zaposlenega za 7,8 %, narodni dohodek pa za 10 %, Povečanje družbenega bruto produkta in narodnega dohodka na enega zaposlenega temelji na povečani storilnosti dela in racionalnejšem izkoriščanju materiala in surovin in le delno zaradi izboljšanja osnovnih sredstev tekom leta 1958. Storilnost po posameznih gospodarskih organizacijah pa je možno še povečati, zato bo ena glavnih nalog gospodarskih organizacij racionalno zaposlovati delovno silo in uvajati sistem nagrajevanja po delovnem učinku. V. poglavje Družbeni standard 1. Proračunska potrošnja v letu 1959 sc bo povečala v primerjavi z letom 1958 za 5,6 %. Povečala se bo zlasti potrošnja za prosveto, in sicer za 25,7 %, socialno varstvo za 3,5 %, dotacije zavodom, društvom in družbenim organizacijam za 9,5 %, obveznosti in garancije za 151 %, proračunska rezerva za 58,87 %. Znižala pa se bo proračunska potrošnja za zdravstvo za 4,6 % in sicer na račun malih asanacij, za državno upravo 10,6 % in za komunalno dejavnost 19,2 °/o. 2. V letu 1959 se bo nadaljevalo z nadaljnjim razširjanjem tistih služb, ki bodo pripomogle k izboljšanju družbenega standarda. Povedalo se bo v Kočevju In drugih industrijskih naseljih v okolici Kočevja število učilnic osnovnih šol za 6 učilnic, za kar se bo iz občinskega stanovanjskega sklada finansiralo 7 milijonov dinarjev. Navedene učilnice se bodo pridobile na podlagi razširitve oz. preureditve pri osnovnih šolah in sicer: v Kočevju 2, v Zeljnah 1, v Livoldu 2 in Stari cerkvi 1. Uredilo se bo tudi šolske prostore v Banji loki. Da sc bo omogočil hitrejši razvoj obrti, se bo v letu 1959 pričelo z gradnjo vajenskega doma v Kočevju, ki se bo finansiral Iz okrajnega sklada za kadre v višini 25 milijonov dinarjev. 3. Zdravstvena služba, ki še ved' no ni zadovoljiva, čeprav se je neprimerno zboljšala v primerjavi s prejšnjimi leti, se bo zboljšala ? zgraditvijo bolnišnice v Kočevju. V letu 1959 se bo investiralo v gradnjo bolnišnice iz okrajnih sredstev 24.255.000 dinarjev. 4. Elektrifikacija naselij se bo tudi v letu 1959 -nadaljevala. Iz proračuna občinskega ljudskega odbora se bo finansiralo za elektrifikacijo naselij v občini 3,500.000 dinarjev. Podjetje »Elektro« Kočevje pa bo j* svojih skladov finansiralo na razširitev električnega omrežja in za ojačanje električnega toka v občini 26.626.000 dinarjev. S temi investicijami se bo znatno zboljšal električni tok, ki se ga čimdalje več uporablja v gospodinjstvu. 5. Gospodarske organizacije bodo tudi v letu 1959 iz skladov skupne uporabe in iz gbčinskegn stanovanjskega sklada izredno veliko vlagale v stanovanjsko graditev. Gospodarske organizacije in občinski ljudski odbor bodo v letu 1959 pričeli z gradnjo 4 stanovanjskih blokov in 4 četverčkov z 89 stanovanji v skupni vrednosti 204,500.000 dinarjev. Predvideva se, da bo od te5a 75 stanovanj v letu 1959 zgrajenih v grobem stanju, 14 stanovanj pa bo že vseljivih. Poleg tega bo vseljivih v letu 1959 še 18 stanovanj, ki so s® pričela graditi že v letu 1958 ali prej-V letu 1959 bo investiranega za na' vedene stanovanjske gradnje oko*1 113.100.000 dinarjev. , Delavcem in uslužbencem sc b® omogočila dograditev 28 stanovanj s tem, da se jim bo iz stanovanj' skega sklada nudil kredit v višin* 3.500.000 dinarjev. Predvideva s®' da bo 14 'zasebnih stanovanj vselji' vib že v letu 1959. S povečano gra' ditvijo stanovanj je že v letu I958 prenehal padati stanovanjski stan' dard. Z nadaljnjo graditvijo stana* vanj pa se bo v glavnem dvigal, k® vse bo pripomoglo do zboli šaM* zdravstvenega stanja prebivalstva dviga delovne storilnosti. Pri grad' nji stanovanj bo potrebno gled^: na čimcenejšo izvedbo, zato se *? posluževati sodobnih in ekonomski tipiziranih načrtov. Razvijati bo tr® ba gradnjo v blokih in v mestu Pr\, prečevati nove drobne individuain gradnje. ,g 6. V letu 1959 se bo nadalje^ z urejanjem kanalizacije v K°^jVtvl Pristopilo se bo k temeljiti urecii mesta Kočevja, zlasti sc bo ure£ ulice, pokopališča in parke oz. sadc. V tc namene se bo iz PT° m* čuna ObLO finansiralo 7,100.000 narjev. Za ureditev mesta Jn Pjj, gove najbližje okolice bodo tudi P jetja iz svojih skladov skupne »V, rabe prispevala okoli 13,000.000 narjev. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se bo v letu 1959 povečala za 12,3 %, število zaposlenih pa se bo dvignilo le za 4,3 %. — Rudnik rjavega premoga Ko-eevje bo ■ povečal proizvodnjo premoga za 13,3 %. V letu 1959 se bo Pfl tem podjetju nadaljevalo z rekonstrukcijo obratov. Predvidoma bo za rekonstrukcijo vloženo okoli 262,590.000 dinarjev investicij. Od te-8a zneska bo podjetje krilo predvidoma 70,000.000 dinarjev iz amor-bzacije in drugih lastnih sredstev, °stalo pa se bo krilo s kreditom iz splošnega investicijskega sklada. — Tekstilna tovarna »Tekstila-na" Kočevje bo povečala proizvodnjo volnenega prediva in volnene tkanino za 17,5 %, iz svojih sredstev bo-oo porabili za investicije v stroje Okoli 24,40p.000 dinarjev. ... — Lesno industrijski, obrat Kmečko gozdarskega posestva Kočev-J? bo povečal proizvodnjo lesnih Izakov za 6,7 %. Za razne dopolnitve » obratu in za rekonstrukcijo obrata ‘•ogalnice v obrat luščene embalaže “ kapaciteto 4500 m3 luščenega fur-0lrja se bo investiralo 87,700.000 di-oarjev. Te investicije se bodo krile A lastnih sredstev Kmetijsko gobarskega posestva Kočevje v zne-sku 47,700.000 dinarjev in s sred-jeročnim investicijskim kreditom v ‘"esku 40,000.000 dinarjev. S to rekonstrukcijo se bo že'v prihodnjem *etu znatno dvignil družbeni bruto pr°dukt in narodni dohodek. {e Tiskarna »Kočevski tisk« Ko-1® bo zaradi izrabljenosti stro- jev predvidoma izvršila storitve v vrednosti preteklega leta z istim številom zaposlenih. Posebno skrb bo občinski ljudski odbor posvetil Kemični tovarni v izgradnji v Kočevju, ki se bo morala pospešeno izgrajevati. Z združevanjem prostih sredstev gospodarskih organizacij se bo za investicije v Kemično tovarno zbralo 26,600.000 dinarjev. Poleg tega bo tovarna, kolikor bo to možno, najela še kredit iz splošnega investicijskega sklada v znesku- 400,000.000 dinarjev in iz občinskega investicijskega sklada 3,400.000 dinarjev. S temi investicijami, kolikor bodo realizirane, bo zgrajena I. faza tovarne s kapaciteto 478.000 m* ultrapas plošč v vrednosti preko ene milijarde dinarjev. — Mlinsko podjetje »Klas« Kočevje v izgradnji v letu 1959 še ne bo obratovalo, ker ni izgledov, da bo uspelo dobiti investicijska sredstva e« nabavo opreme. VII. poglavje Kmetijstvo Območje občine obsega 65.580 ha površine, od tega je po statistični ocenitvi kmetijskih 16.771 ha ali 25,6 %. Od kmetijskih površin zavzemajo travniki 31,3 %, senožeti 29.8 %, pašniki 23 %, njive in vrtovi 13.8 %, sadovnjaki 2 % in ostalo (vinogradi in trstičje) 0,1 %. Ker je okoli 90 % kmetijskih površin namenjenih za proizvodnjo krme, se posveča v kmetijstvu največjo pozornost živinoreji, ki ima vso možnost za nadaljnji razvoj. V letu 1959 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 15,1 % in to v družbenem sektorju za 23 %, v zasebnem pa za 5,4 %. Največji porast kmetijske proizvodnje bo dosežen v živinoreji. čevslca Reka. Od skupnih kmetijskih površin odpade na navedeni posestvi 59,8 %. Glavna kmetijska panoga na družbenih posestvih je živinoreja, kateri se posveča največjo pozornost in so zato doseženi tudi vidni uspehi. Ker se bo povečalo številčno stanje govedi, bodo posestva izboljšala okoli 1000 ha travniških površin. Za pitanje okoli 1000 mlade živine bodo posestva zgradila oz. uredila pet hlevov. Za obdelavo kmetijskih površin in druga dela bodo posestva tudi v leto 1959 nabavljala potrebne stroje in opremo, kakor je to predvideno v ureditvenih načrtih za vsako posamezno kmetijsko upravo. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje bo v letu 1959 investiralo za kmetijstvo skupaj 232,739.000 dinarjev. Od teh investicij bo odpadlo na hleve, pitališča in silose 163,915.000 dinarjev, za stroje in opremo 28,824.000 dinarjev in za plemensko živino 40,000.000 dinarjev. V kmetijstvo bo večje investicije vložilo tudi Kmetijsko posestvo »Snežnik« Kočevska Reka. Kmetijske zadruge Da bo doseženo predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v privatnem sektorju, bo dolžnost kmetijskih zadrug, da bodo posvetile največ pozornosti dobri organizaciji vsestranskega sodelovanja med kme- tijsko zadrugo in zasebnimi proizvajalci. S pogodbenimi odnosi se bo moralo doseči med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami, da bodo umetna gnojila uporabljena smotrnejše in v večjih količinah, da se bo-izvršila zamenjava semena z rodo-vitnejšimi sortami, posebno pri žitih in koruzi in da bodo pravočasno in boljše izvršeni tudi ostali agrotehnični ukrepi. Zasejani pšenici italijanskih sort na površini 19 ha bo treba preko kmetijskih zadrug in kmetijske poslovne zveze posvetiti posebno skrb in z izvajanjem vseh agrotehničnih' ukrepov zagotoviti visoke pridelke. Setev hibridne koruze je predvidena na površini 12 ha. Da bo akcija uspešna, bo treba izbrati najprimernejša zemljišča na področju KZ Fara, Osilnica in Predgrad. Saditev krompirja v sodelovanju s KZ se bo predvidoma izvršila na površini 60 ha, ali na 15,4 % vseh površin pod krompirjem v občini. V sodelovanju s KZ se predvideva izboljšanje tudi 74 ha travniških površin. Kmetijske zadruge bodo^piorale za delo v sodelovanju z zasebnimi proizvajalci nabaviti potrebne stroje. Kmetijska zadruga Kočevje bo nabavila traktor s priključki, d očim bosta dve kmetijski zadjugi za višinske predele nabavili motorne kosilnice. Izboljšati in povečati bo pogrebno tudi naprave ža škropljenje sadnega drevja in krompirlšč VIII. poglavje Gozdarstvo Stanje gozdnih fondov na območju občine je sledeče: Gozdno « povfSmu ha SLP gozdovi GG 20.881 SLP gozdovi izven GG 11.680 Gozdovi zaseb. sek. 7.258 Lesno zaloga m* 3,115.932 2,018.824 490.418 Letni prirastek m1 79.011 42.012 13.256 Poljedelstvo Skupaj 39.819 5,625.174 134.279 Letni * plan sečnje 71.400 31.600 13.900 116.900 Lesna zaloga m*/5a 149,2 172,8 67,6 141,4 . V- poljedelski proizvodnji je predviden dvig proizvodnje pri vseh kulturah. Hektarski donosi bodo v primerjavi z letom 1958 naslednji: Hektarski donos v q na ha: Kultura V.l sekt skupaj 1958 druib. sektor Pšenica 18,2 ječmen 18 17,6 oves 22,8 26,1 koruza 28,1 krompir 188,8 239,4 jfav. det. mcš. 48,8 57,5 ‘rav. seno 13,1 14 taicbni Vsi sekt. 1959 družb. zasebni Rt>k tor skupaj sektor sektor 18,2 20 — 20 18,6 22,7 24 20 16,1 25,2 26,5 19 28,1 28,5 — 28,5 179,9 205 250 185 37,1 69,} 75 55 18 16,7 16 20 g0n "-dvideno povečanje hektarskih UaW°V v glavnem v skladu z 8Pekemi’ lci so postavljene v per-čaniencm Planu okraja. Za pove-torj.j Proizvodnje v. zasebnem sek-Wdvb0do Posebni določeni ukrepi; bo treba z dobro organi-tijski , 0SGči sodelovanje med kme-ml zadrugami in proizvajalci. Živinoreja Predvt!Vinoreii> ki je vodilna panoge bo nrJ.V? y družbenem sektorju, °° Dovč* , oruzoenem seniorju, s< Vilo ti, • a Proizvodnja in tudi šte-bo Da ,’lnc. razen konj. Število kon VečanP 0 za Okoli 6,8% zaradi po se bo ,nchanizacije. Število goved družbnn°Večal0 za 9.9 %, od tega ' Sebnom °m sektorju za 17,5 % in za svinj A sektorju za 1,1 %. Števil« V družK bo Povečalo za 29 %, od tegi ^sebnm^11-0? .sektorju za 49,7 % aviviuiju /o ®VaC| . ,m sektorju za 2,3 %. Stevi jPr, se 'h *ma samo zasebni sel steviin Predvidoma ne bo povečal V ... u Pcriltnlnn VI t,,Jl -or. V zasehPerutnlnc, ki je tudi onem soktnrin r... -o v večalo ,nem sektorju, pa sc bo *-° za okoli 5,3 % sam V d- -v 1 O’15 “o. ječalo st ),>ncm sektorju se bo I v«i0 ** j. seniorju se i , Ovo,a goveje živine, deln V 'Qstni vzredi' P3 Z iivlno- vzrejen ^ala mleka se bo pove oruzbenem sektorju za 3,9' In bo znašala na kravo 3400 litrov na leto, v zasebnem sektorju pa se bo povečala za 3,3 % in bo znašala na leto 1550 litrov. V družbenega sektorju se bo za povečanje proizvodnje mesa in mleka nadaljevalo s križanjem domačih pasem z intenzivnimi oziroma mlečnimi pasmami iz uvoza. Na izboljšanje govedi bo vplivalo tudi umetno osemenjevanje, ki bo v letu 1959 zajelo preko 80 % plemenic. Sadjarstvo V letu 1959 bo treba posvetiti večjo pozornost obnovi in sanaciji obstoječih nasadov ter izvajanju akcij za zatiranje bolezni in škodljivcev. Obnovo bo potrebno izvajati le na večjih kompleksih in obnavljati predvsem intenzivne nasade. Kmetijske zadruge bodo morale pod-vzeti vse ukrepe, da se bodo osnovale sadjarske skupnosti in zasadili sadovnjaki na površinah, ki so določene za obnovo v perspektivnih akcijskih programih kmetijskih zadrug. Družbena posestva 80,1 % vseh površin v občini izkoriščata družbeni posestvi Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in Kmetijsko posestvo »Snežnik« Ko- Plan sečnje v vseh gozdovih znaša 86,37 % izračunanega letnega prirastka. Na iglavce bo odpadlo 28 % od skupnega plana sečnje, na listavce pa 72 %. Plan sečnje listavcev je večii od naravnega prirastka, dočim je plan sečnje iglavcev znatno- nižji od prirastka. Takšen odnos sečnje je določen zaradi težnje, da sc izboljša obstoječe razmerje mod igla vel in listavci v prid iglavcev, ker Je bil v preteklih letih prekomeren posek iglavcev. V zasebnih gozdovih bo gojitvena, varstvena in ureditvena dela ter vzdrževanje gozdnih komunikacij izvajala gozdarska poslovna zveza preko kmetijskih zadrug in gozdnih posestnikov. Gojitvena dela se bodo izvršila na 62 ha gozdnih površin. Za pogozdovanje se bo porabilo 50 kg jelovega semena in 303.200 sadik gozdnega drevja, v glavnem iglavcev. Za pogozditev se bo predvidoma porabilo 2,450.000 dinarjev. Čiščenje gozdnih kultur in žetev plevela se bo Izvršila na 118 ha gozdnih površin in bo v ta namen porabljenega 950.000 dinarjev. Za zaščito gozdov pred divjadjo, gozdnimi škodljivci in požaru se bo porabilo predvidoma 170.000 dinarjev. Za rekonstrukcijo 5,4 km gozdnih cest oz. potov in za napravo 300 m vlake se bo investiralo okoli 2,700.000 dinarjev. Gozdarska poslovna zveza bo v breme okrajnega gozdnega sklada izvajala tudi gojitvena in ureditvena dela v gozdovih splošnega ljudskega premoženja izven gozdov gozdnih gospodarstev. Na gozdni površini 27,6 ha se bo posadilo 164.200 sadik črnega bora in na gozdni površini 26.0 ha se bo izvršilo čiščenje gozdnih kultur, in žetev plevela, za kar se bo predvidoma porabilo 1,448.000 dinarjev. V gozdovih Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje se bodo izvršila obsežna dela na obnovi, negi, varstvu in urejanju gozdov in se bo v to svrho predvidoma porabilo 62.295.000 dinarjev. Obnovilo se bo gozdove na gozdni površini 182 ha, za kar se bo porabilo 218.000 sadik in 1370 kg gozdnega drevja. Nega gozdov se bo vršila na površini 1755 ha. Urejevanje gozdov pa se bo vršilo na površini 1500 ha. Poleg del na obnovi, negi, varstvu in urejanju gozdov se bo investiralo za gradnjo gozdne kamionske ceste Rog—Rajhenau—Mačji hrib v dolžini 3 km 12,500.000 dinarjev, za gradnjo gozdne kamionske ceste Tri lipe—Laze v dolžini 4,5 km 13,500.000 dinarjev in za gradnjo logarnice na področju Roga 4,000.000 dinarjev. Tudi v ostalih gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodari v glavnem Državno posestvo »Snežnik« Kočevska Reka bodo izvršena obsežna dela za obnovo, nego, varstvo in urejevanje gozdov. Poleg sečnje, gojenja in urejanja gozdov ter investicijskih del bo potrebno izvajati še naslednje naloge: 1. Razvijati in krepiti gozdarsko službo v zasebnem sektorju preko splošnih kmetijskih zadrug in potom le-teh doseči združevanje posestnikov za načrtno gospodarjenje z gozdovi zasebnega sektorja. 2. Pri občinskem ljudskem odboru okrepiti strokovno nadzorstveno službo, predvsem za temeljitejše obvladanje sečnje, 3 Vzporedno z urejanjem gozdov in pašniških zemljišč izvajati razmejitev gozdnih in kmetijskih površin. 4. Posvetiti posebno skrb negi mladja iglavcev na gozdnih zemljiščih pod elektrovodi zaradi proizvodnje novoletnih drevesc, fižolovk in kolja ter zaradi racionalnejšega izkoriščanja zemljišča. 5. Kmetijske zadruge naj pri finansiranju vzdrževanja gozdnih komunikacij prispevajo lastna sredstva predvsem v obliki prostovoljne delovne sile zadružnikov. 6. Iz posekane lesne mase listavcev povečati proizvodnjo tehničnega lesa in v lesni industriji doseči večji procent predelave listavcev in finalne in polfinalne proizvode. 7. Zaostriti kontrolo nad obratovanjem žag veneciank, da se prepreči žaganje lesa brez dovoljenja in usmeriti več hlodovine na lesno industrijske obrate. 8. Pristopiti h kategorizaciji in popisu gozdnih cest in poti ter izvršiti razmejitev gozdnih od občinskih cc^. IX. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost bo v letu 1959 usmerjena predvsem na gradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda. Edino gradbeno podjetje v Občini Splošno gradbeno podjetje »Zidar« Kočevje, ki je bilo v letu 1958 pod prisilno upravo, se je zaradi sanacije in notranje reorganizacije in zaradi dograditve deficitarnih objektov toliko opomoglo, da bo zmoglo prevzeti vsa gradbena dela v občini in tudi izven nje. Naloga vodstva ‘podjetja in organov delavskega upravljanja v letu 1959 bo: — doseči racionalnejšo organiza. cijo in večjo produktivnost dela; — postopno uvajati modernejši in hitrejši način gradnje; — organizirati bolj3p oskrbo z gradbenim materialom in si pravočasno oskrbeti potrebne obrtniške storitve; — v zimski sezoni izvršiti pripravljalna dela na posameznih gradbiščih; — sklepati pogodbe zlasti z večjimi investitorji, da bo omogočeno organizirati velika gradbišča, kjer je omogočena lažja preskrba delavcev in racionalnejša organizacija dela; — vsa dela, katerih učinek se lahko zasleduje, je treba normirati in uvesti premiranje za dosežene zboljšave v organizaciji proizvodnje; — izboljšati je treba higiensko-tehnično zaščito. Večji investitorji naj v povezavi s projektantskimi organizacijami preskrbijo standardne projekte za objekte, ki služijo Istemu namenu, kar bo tudi delno pripomoglo k hitrejši in cenejši gradnji. X. poglavje Promet V letu 1959 se bo v skladfl s porastom proizvodnje nn splošno po-večnltudi obseg prometnih storitev. Edino podjetje te vrste v občini. Splošno avtoprevozniško podjetje »Avto«. Kočevje, bo v primerjavi z letom 1958 povečalo tovorni promet zn 8®/e in potniški promet zn 1,8*/«. V posebnem obrnili bo pričelo z redno proizvodnjo 14-tonskih avtomobilskih prikolic. Da bo podjetje doseglo planirane prevozne storitve, bo moralo zaradi izrabljenega avtomobilskega parka nabaviti 10 tovornih avtomobilov in 10 avtomobilskih prikolic v skupni .vrednosti 100 milijonov dinarjev. Iz amortizacijskega sklada bo podjetje krilo 31,500.000 dinarjev investicij, 68.500 dinarjev po bo podjetje krilo s posojilom iz splošnega investicijskega sklada, v kolikor ga bo uspelo dobiti. XI. poglavje Trgovina Promet v trgovini na drobno se bo predvidoma povečal za 10,2°/o in bo znašal 914,500.000 dinarjev. Promet v trgovini na debelo pa se bo predvidoma povečal le za 0,5 */o in bo znašal 933,710.000 dinarjev. Povečanje blagovnega prometa bo doseženo zaradi večjih osebnih dohodkov prebivalstva in večje izbire blaga v trgovinah. Da sc bo omogočilo boljšo postrežbo v trgovini, sc bo na Rudniku uredilo novo sodobno trgovino in preuredilo trgovino poslovalnice »Prehrana« v Kočevju, za kor se bo predvidoma porabilo 9,000.000 dinarjev. Te investicije se bodo krile s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v znesku 3,500.000 dinarjev, S kratkoročnim investicijskim posojilom pri komunalni banki v znesku 3,500.000 dinarjev in s posojilom drugih gospodarskih organizacij v znesku 2,000.000 dinarjev. Da se bo omogočilo zboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki, zlasti s sadjem in zelenjavo, se bo dogradilo in opremilo tržnico v Kočevju, v katero bo investiranega okoli 3,000.000 dinarjev, kar bo krito s prostimi sredstvi gospodarskih organizacij. Za spravilo kmetijskih pridelkov ter sadja in zelenjave sc bo pričelo graditi sodobno skladišče s hladnilnimi napravami, kar bo pripomoglo do boljše preskrbe potrošnikov zlasti v zimski in spomladanski sezoni. Investicije za gradnjo skladišča bodo znašale 15,000.000 dinarjev in bodo krite-s posojilom iz občinskega in okrajnega investicijskega sklada. Da se bo pripomoglo k stabilizaciji tržišča s kmetijskimi pridelki, se bo v letu 1959 nadaljevalo z evidenco in kontrolo cen. Kmetijskim zadrugam bo treba nuditi pomoč, da bodo sposobne odkupiti vse tržne viške iz svojega območja ter jih po najkrajši poti nuditi brez posrednikov potrošnim središčem. Kmetijska posestva in kmetijske zadruge pa bodo morale v večji meri organizirati neposredno prodajo svojih pridelkov v potrošnik središčih. K hitrejšemu napredku in boljšemu poslovanju v trgovini bodo lahko s pravilnim delom mnogo pripomogli potrošniški sveti. Zato bodo morale družbene organizacije, stanovanjske skupnosti in svet zn gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru skrbeti do se bo pri trgovskih podjetjih povečalo število potrošniških svetov, XII. poglavje Gostinstvo in turizem V letu '1959 se bo družbeni bruto produkt v gostinstvu povečal za 1.9 Ve. Med osnovne naloge v letu 1959 spada skrb za zboljšanje družbene prehrane. Uredila se bo v Kočevju večja mlečrta restavracija v okviru stanovanjske skupnosti, ki bo nudila gostom, zlasti otrokom, cenena jedila in brezalkoholne pijače. Za rudarje bo v letu 1959 poslovala restavracija kot lasten obrat družbene prehrane ter bo zaprtega tipa, kar bo vplivalo na zboljšanje in pocenitev prehrane. Občinski ljudski odbor pa bo omogočil pri določitvi pavšalnih obveznosti tudi ostalim gostiščem družbene prehrane, da bodo obdržali lanskoletne cene za hrano in da se jim zagotovijo potrebni lastni skladi. Za povečanje produktivnosti dela in zboljšanje kakovosti uslug bodo morale gostinske gospodarske organizacije in gostišča uvesti nagrajevanje po učinku po navodilih, ki jih je izdelala gostinska zbornica. Naloga gostinskih gospodarskih organizacij in gostišč bo, da zboljšajo svoje obrate. Predvsem se bo moral urediti hotel »Pugled« v Kočevju. Za ureditev gostinskih obratov se bo iz občinskega investicijskega sklada kreditiralo 3,650.000 dinarjev, iz amortizacijskega sklada gostinskih podjetij pa 900.000 dinarjev. Zboljšati bodo morali svoje obrate tudi zasebna gostišča in omogočiti gostom udobno preskrbo tako v prehrani in prenočiščih. Gospodarske organizacije naj koordinirajo izgradnjo počitniških domov in objektov za letni odmor s turistično zvezo, sindikati in ostalimi družbenimi organizacijami. Izkoristijo naj tudi možnost združevanja sredstev in sklepajo med seboj pogodbe za izmenjavo koristnikov. Za razvijanje izletniškega turizma v občini bo moralo turistično in planinsko društvo posvetiti večjo skrb in v ta namen imeti večjo povezavo zlasti s sindikalnimi podružnicami. Pristopiti bo tr.cba k izdelavi programa za izgradnjo turističnih postojank in naprav v občini, organizirati izlete in prireditve. XIII. poglavje Obrt Obrtna proizvodnja in storitev se bo povečala zn 2,1 ®/o, od tega v družbenem sektorju za 2,6 %>, v zasebnem sektorju pa se bo znižala za 3,4 e/o. Porast proizvodnje v obrti je sicer navidezno nizek, to po predvsem na račun uporabe cenejšega materiala v obrtnem podjetju »Ključavničarstvo«, Kočevje, ki je največje obrtno podjetje v občini in bo predvidoma v letu* 1959 doseglo 40,4®/o družbenega bruto proizvoda vseh obrtnih podjetij družbenega sektorja v občini. Proizvodnja oz. storitev v zasebni obrti bo v precejšnji meri padla zaradi zmanjšanja števila zasebnih avtoprevoznikov, dočim v ostalih strokah obrti ne bo bistvene spremembe v primerjavi z letom 1958, razen v šiviljski stroki, kjer se bo dejavnost predvidoma v precejšnji‘meri povečala. V letu 1959 bo moralo obrtno podjetje »Ključavničarstvo«, Kočevje, izdelati perspektivni proizvodni plan, v katerem naj usmerijo pr°' izvodnjo nn manjše število artikle* in omogočijo serijsko proizvodnjo le-teh, kur bo pocenilo proizvodne stroške in omogočilo rentabilno P°' slovanje podjetja ter prehod * industrijo. Za razvoj obstoječe obrti in z« ustonavljanje novih obrtnih delavnic bo občinski ljudski odbor P°' svetil posebno pozornost. Zlasti s® bo posvetilo pozornost ustanavljanje raznih uslužnostnih obrtnih delavnic in servisov v okviru stanovanjske skupnosti, ki bi bili v pom°,č gospodinjstvom. Za popravila radijskih sprejemnikov in električni*1 aparatov, katere storitvc.sedaj vrše razna podjetja izven občine, sč b° morala organizirati posebna služb« pri kakšnem obstoječem obrtne«1 podjetju ali pa ustanoviti nčvo podjetje, s čimer se bo prebivalstvi' prihranilo stroške in izgubo časa zfl nepotrebna potovanju. Iz občinskega investicijske?« sklada bo občinski ljudski odb°* dodelil kredit za ureditev mesnice nn Rudniku in Kočevju v znesk1 500.000 dinarjev, ostalim obrtni«1 podjetjem pa 4,110.000 dinarjev nabavo raznih strojev. Iz Iosln^ sredstev obrtnih podjetij se bo i«' vestiralo za stroje in razne izboljšave 9,800.000 dinarjev. Da se bo omogočil Čimhitrcj’1 razvoj obrti no območju občine, se bo v letu 1959 pričel graditi v Kočevju vajenski dom iz sredste* okrajnega sklada za kadre. V loj*. 1959 se bo investiralo v vajens*1 dom predvidoma 25 milijonov dinarjev. XIV. poglavje Komunala Kot komunalna podjetja bodo * letu 1959 poslovala »Elektro« k°' čevje. Kino »Jadran«, Kočevje, >‘r' karna in slaščičarna«, Kočevje, 1 »Instalacija«, Kočevje. * . »Elektro« Kočevje bo v letu W nadaljevalo z rekonstrukcijo in r« širitvijo električnega omrežja *. gradnjo transformatorskih" p9s flj. »Elektro« Kočevje bo iz. lastnih srC.č štev nn območju občine Koče*) investiralo sledeča elektrifikacij5" dela oz. nabave: 1. za elektroopremo RTF 35/20/10 kV Kočevje 2. za trafo postajo v Ložinah 20/04 kV 3. za 10 kV daljnovod Mala gora—Polom -Struge 4. za nabavo rezerv, transfer. 10/04 kV — 250 kV A 5. za ureditev omrežja zn naselja Kočevje* Salka vas, Stara cerkev in Fara vas 6. za razne ureditve na 35 kV daljnovodu Kočevje—" Dobrepolje 10.000. 000 din 2,660.000 » 4.585.000 1.881.000 * 5,500.000 » 2.000. 000 » Za elektrifikacijo sc deče zneske: bo iz občinskega proračuna prispevalo za 1. za dovršitev električnega omrežja Rosljiva loka 2. za gradnjo električnega omrežja Gornje Loži- « ne—Dolnje I.ožine—Srednje Ložine 3. za napeljavo električnega omrežja za naselje Rajšele 4. za rekonstrukcijo javne razsvetljave v Kočevju 5. za ragnn druga manjša električna dela Kino podjetje »Jadran«. Kočevje, bo iz lastnih sredstev nabavilo nove sedeže, ki bodo predvidoma stali okoli 800.000 din 700.000 » 700.000 « 1,000.00 » 300.000 » 1,800.000 >• Zn popravila vodovoda v Kočevju ho komunalno podjetje »Instalacija«. Kočevje, prispevalo okoli 2,000.000 dinarjev, občinski ljudski odbor pa bo prispeval: 1. zn dograditev vodovoda zn naselje Vrh 2 za popravilo vodovoda Predgrad 3. za popravila vodovoda v Kočevju in zgraditev krajših odcepov Za vzdrževanje in popravila občinskih cest se bo iz občinskega cestnega sklada finansiralo 800.000 " 400.000 » 1,100.000 «* 3,811.000 * glasnik ' TRETJI DEL EKONOMSKI ukrepi za izpopolnitev DRUŽBENEGA PLANA uBCINE KOČEVJE ZA LETO 1959 XV. poglavje Amortizacija 1. Vse gospodarske organizacije pla-\uJejo amortizacijo, obračunano po lopnjah, ki jih določajo zvezni Predpisi. Sezonsko gostišče »Koča ob Kol-v1* plačuje amortizacijo samo za as obratovanja. XVI. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Obrestna mera od sklada osnov-1,1 sredstev znaša za: . a) komunalna podjetja in obrti 1 /•; B) kmetijske zadruge 2•/«. le obresti pripadajo skladu p^evnib sredstev zadruge, ki jih XVII. poglavje Obresti od sklada obratnih sredstev , .Komunalna podjetja in obrti pla-, Jejo obresti od sklada obratnih rcdstev po stopnji 6*/o. XVIII. poglavje Prispevek iz dohodka Prispevek iz dohodka komunal-J". gospodarskih organizacij pri- , a) 73°/e občinskemu invesiicij-^nu skladu. Razpis Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje razpisuje !??. Podlagi 164. člena zakona o jav-8‘h uslužbencih (Uradni list FLRJ, 53/57) sledeča delovna mesta: 1- referenta za socialno skrbstvo (srednja strokovna izobrazba), ^ strojepisec v uradu tajnika (nižja strokovna izobrazba). živlPraviln° kolkovane prošnje z nik^enlcPis°m je vložiti v uradu taj-15 a 0l)LO Kočevje najkasneje v Ejubljg 1)0 objavi v »Glasniku« OLO Komisija za uslužbenske zadeve ^ ObLO Kočevje b) 27 %> občinskemu in okrajnemu proračunu. 2. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, Ki ustreza znesku prispevka iz dohodka v celoti v svoj sklad osnovnih sredstev. 3. Del prispevka iz dohodka trgovskih gospodarskih organizacij, ki predstavlja razliko med prispevkom iz dohodka, obračunanim po 18. in 19. členu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, je dohodek občinskega investicijskega sklada. XIX. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se bo pla-čevol po določilih posebnega odloka občinskega ljudskega odbora. XX. pogiovje Izredni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Izredni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se bo plačeval po določilih posebnega odloka občinskega ljudskega odbora. XXI. poglavje Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj Občinska doklada na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj se bo odmerjala in plačevala po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora. , XXII. poglavje Občinski prometni davek Glede pobiranja občinskega prometnega aavka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do objave občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega aavka na območju okraja Ljubljana (Glasnik št. 50/37 in 53/57). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje po posebnem odlokn občinskega ljudskega odbora. Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora o občinskem prometnem davku od prometa na drobno. XXIII. poglavje Sredstva skladov v letu 1959 *' Sodstva skladov bodo znošala: ?! investicijski sklad J stanovanjski sklad c) cestni sklad Sredstva skladov se bodo formirala v letu 1959 iz sledečih virovi Skupaj V 000 din Blokirano Razpoložljiv 51.077 23.797 27.280 130.886 29.431 101.435 5.831 2.020 3.811 187.794 55.268 132.526 p a) Investicijski sklad 1 nliv v letu 1959: gr, y* občinske doklade od kmetijstva '• zemlja rine kmetijskih gospodarskih or-45 */a? ?ac*j i" KZ trto* takse no Pr*Pr- za proizvodno in hibridno nr,|V\pr.lspevck iz dohodka iz gospodarstva za PO* terit. enote Drle!?676)* *? dohodka komunalnih podjetij Pnvšl!lVCk J,2 dohodka obrtnih in gostinskih' ob ♦« p°djctij nih^odjetij8*1*0^0 °krn(n'h sredstev komunalnih ’podj,sk*Qda osnovnih sredstev komunal- 1.365 1.471 54 4.490 2.432 3.862 1.022 5.303 — anuitete v letu 1959 3,793 23.797 Prenos blokiranih sredstev iz leta 1958 22.878 Anuitete plačane v letu 1958 4.402 Skupaj sredstva 51.077 Od skupnih sredstev bo v letu 1959 razpoložljivih 27,280.000 dinarjev, se bodo uporabila: 25 °/« od deblokiranih sredstev iz leta 1958 za investicije v obratna sredstva 5.720 75°/« od deblokiranih sredstev iz leta 1958 in plačane anuitete za posojilo v letu 1958 za investicije v osnovna sredstva 21.560 Sredstva namenjena za investicije v osnovna sredstva se bodo razdelila kot posojila: — za industrijo 3.400 — za trgovino 9.900 — za gostinstvo 3.650 — za obrt 4.610 b) Stanovanjski sklad Priliv v letu 1959: — stanovanjski prispevek iz gospodarstva 56.416 — stanovanjski prispevek izven gospodarstva — dohodki od najemnin in prodaje stanovanjskih 25.867 hiš 12.100 — stanovanjski prispevek od SGP Zidar Kočevje iz leta 1938 7.200 — anuitete od posojil v letu 1959 6.092 107.675 — prispevek v stanovanjski sklad LRS 9.506 Prenos sredstev iz leta 1958- — blokirana sredstva 23.195 — neizkoriščena rnzpolož. sredstva iz leta 1958 4.498 — anuitete od posojil iz leta 1958 5.024 32.717 Skupaj sredstva 130.886 Od skupnih sredstev bo v letu 1959 razpoložljivih 101,435.000 dinarjev, ki se bodo razdelila kot posojila: — stanovanjskim skupnostim — gospodarskim organizacijam — ObLO Kočevje za gradnjo stanovanjskih blokov — ObLO Kočevje za razširitev osnovnih šol — osemletk — delavcem in uslužbencem 5.000 24.935 61.000 7.000 3.500 c) Cestni sklad Priliv v letu 1959: — prometni davek od zasebnih prevoznikov — 45‘/o takse na vprežna vozila — občinska taksa na motorna vozila 2.000 617 750 3.367 Prenos sredstev iz leta 1958: — sproščena blokncija — neizčrpana sredstvu 2.409 55 2.464 Skupaj sredstva 5.831 Od skupnih sredstev bo v letu 1959 razpoložljivih 3,811.000 dinarjev, ki se bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cest. XXIV. poglavje Proračunska sredstva V letu 1959 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 152,942.000 dinarjev in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: 1. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka: n) 27-odstotni delež iz gospodarstva 27.440 b) 27-odstotni delež izven gospodarstva 10.369 c) 80-odstotni delež iz dopol, prorač. prispevka iz osebnega dohodka 1.600 2. 80-odstotni delež prispevka iz dohodka komunalnih podjetij 719 3. 27-odstotni delež proračunskega prispevka od skladov skupne porabe gospodarskih organizacij' 270 4. Zcmljnrina: a) 80-odstotni delež zemljnrine kmetijskih gospodarskih organizacij po odbitku prispevka v sklade 2.941 b) 80-odstotni delež zemljnrine ostalih gospodarskih organizacij 831 c) 80-odstotni delež zemljarine negospodarskih orga- nizacij 4.570 5. Dohodnina od kmetijstva 2.035 6. 47-odstotni delež ostale dohodnine 6.580 7. 80-odstotni delež občinske doklade od kmetijstva po odbitku 13-odstotnega deleža za občinski investicijski sklad 7.309 8. 80-odstotni delež obč. doklade od ostalih poklicev 760 9. Prometni davek: o) 47-odstotnl delež prometnega davka od zasebnikov 4.230 b) 47-odstotni delež prometnega davka na vino in žganic 141 c) 80-odstotni delež občinskega prometnega davka davka iz obrti ' 2.072 č) 80-odstotni delež občinskega prometnega davka na moloprodajo 8.456 d) 80-odstotni delež občinskega prometnega davka na promet z alkoholnimi'pijačami: — družbenih gostinskih obratov 9.267 — trgovin 1.804 — zasebnih gostinskih obratov 2.560 10. 80-odstotni delež občinskih taks 1.000 11. 80-odstotni delež dohodkov od uradov in ustanov 400 12. 80-odstotni delež ostalih dohodkov 9.680 13. Presežek proračutla iz leta 1958 4.700 14. Rezerva iz leta 1958 1.702 15. Subvencija Uprave za gozdarstvo OLO za javno gozdarsko službo pri ObLO 1.300 16. Dotacija OLO 41.387 Skupaj dohodki 154 222 Sredstva občinskega proračuna se bodo uporabila za naslednje namene: — administrativni proračun 154.222 — negospodarske investicije — Skupaj 154.222 XXV. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodilu za izvajanje tega družbenega plana. Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St.: 01/1-2433/1. Kočevje, 29. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Rigler 1. r. OBČINA CERKNICA 362. Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o proizvodih, za- katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na drobno (Ur. list LRS, št. 36-185/58) in pooblastila občinskega ljudskega odbora Cerknica z dne 22. decembra 1958 izdaja svet za gospodarstvo ObLO Cerknica po sklepu seje z dne 31. 7. 1959 ODREDBO o dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso po kategorijah za območje občine Cerknica: 1. Za 2. točko odredbe o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za goveje in svinjsko meso" po kategorijah za območje občine Cerknica (Glasnik št. 63/59) se doda nova točka 2. a, ki se glasi: »Za goveje meso goveda I.'a in I. vrste se na podlagi povprečne maloprodajne cene 330 dinarjev za kilogram določijo za območje občine Cerknica naslednje najvišje cene na drobno: a) za pljučno pečenko, očiščeno, brez kosti 500 din za kg, b) za meso I. kategorije, s kostmi 350 din, brez kosti 480 din za kg, c) za meso II. kategorije, s kostmi 300 din za kg. Meso goveda I.a in I. vrste je dovoljeno prodajati le v mesnici KZ Unec na Rakeku_ in v mesnci KZ Cerknica v Cerknici.« VSEBINA 360 Odlok o proračunu ra leto t*>59 občina Kočevje. pluu zu leto I91V občine Ko* Ruzpi> delov ni h rneM v upravi občine Koče\ je. 362 Odredba o dopolnitvi odredbe o dolo- čitvi litij'iSjilt maloprodajnih cen za go* vpJ? in iujhlto uieso po kategorijah občine < erkmeu. . Razpis me«tdstva skupne porabe Porabo8 8redstva skupne Obratna sredstva kupna obratna sredstva • nD lzločena sredstva n»™arna sredstva rezerv-, skla8d0vsklada druglh Panama sredstva nerazkrojenih sredstev ®' sredstva v obračunu I 111 druga aktiva « dpc* ln druge terjatve ruga aktiva Skupaj: 4.289 61 11.632 524 4.495 446 21.337 Zap. St. Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 6 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Viri nerazporejenih > sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 1L Druga pasiva Skupaj: Znetek v 000 din 4.340 678 4.997 601 69 5.888 - 594 4.182 21.337 Računovodja: Belič Malčl PiedsednJk UO; Savcnc Antonija D rektoi: Marčič Samo pljučni račun trgovskega podjetja »ŠPECERIJA«, Ljubljana, Prisojna I °s6tena realizacija Je 6,5 % 6ad planom. Povprečno je bilo zaposlenih 71 delavcev. fci?llv’A BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din j Osnovna sredstva j, t)sn°Vha sredstva ®namn sredstva osnov-un sredstev B. sredstva skupne 1, Sr porabe 4. DenlstVa skupne porabe barabe8 Bredstva skupne 1. g/"1 °bratna sredstva uPna obratna sredstva j b Izločena sredstva h5?arna sredstva rezerv-$l;,Ka sklada ln drugih 1. £ ladov DoJL^rna sredstva neraz-relenlh sredstev sredstva v obračunu l, ,t ,n druga aktiva 1. h,PCI tn druge terjatve ru«a aktiva Skupaj: 9.851 3.724 37 55.048 3.867 2.687 2.413 1.188 78.615 Z..p št Naz.v postavke A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe 4. Drugi Viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi sklfld 1 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji in druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: Znesek v 000 din 12.513 1.249 3.383 24.350 3.510 4.747 28.820 78.615 Računovodja: r> Žakelj Ciril Predsednik UO: Košlčck Amalija D' rektor: Novak Jakob p^mtlJučni r»5un »ENPORTPROJEKTA«, Ljubljana, Cankarjeva 4 fesistr{rflZExportprojekt« vrši usluge lz ekonomske ln turistične propagande ln Je w° v zunanjetrgovinskem registru. Za leto 1938 je planiralo 105,000.000 din prometa, svoj program pa Je Izvršilo 95 94. - BILANCA na dan 31. decembra 1958 postavke ' 0^-- sredstva 1 8,edstva 8111 srcclstcvdStV1 “B”7- 7.934 2.759 kosiva ,^„„6 i D°rabe pjjoiha srertPne porabe a^rabo 8redstva skupne 27. 880 S'SkaPntr,Uh8 ,red8‘va 2.054 °bratna sredstvo « B l»w_ 21.390 drugih '^ShVSSSS, ntraZ- I v ,n dr m V obreCunu , •tupc, aktiva .. Ih dniDe urus, druge 8a aktiva terjatve Skupajt Znesek v 000 din 1.014 16.543 605 80.109 -6523S. Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev I. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 8 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji In druge obveznosti II. Druga pasiva Skupaj: PASIVA Znesek v ooo din 10.713 39.034 1.180 6.588 1.137 5.617 6.800 17.357 873 80.199 Predsednik UO: Lutman Anton D: rektor: Arrlgler Vojko Zaključni račun obrt. kamnoseškega podjetja »NARAVNI KAMEN«, Ljubljana, ul. Moše Pijada 32 Podjetje posluje od 1. julija 1953. Bavl se z izvajanjem vseh del lz kamnoseška široke. Zaposlenih Je bilo povprečno 29 delavcev in uslužbencev. Podjetje posluje rentabilno. Vse obveznosti so bile v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Zj'p Naziv postavke Znesek v 000 rti-n ZgtP Naziv postavke Znesek v 000 drin A Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 11.984 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 17.688 2. Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih nlh sredstev 5.438 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe Ij. Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 743 - 4. Drugi viri sredstev .4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva 40 C. Viri obratnih sredstev 8.192 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev 5,850 3.155 D Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih 632 D. Rezervni sklad ' in drugi skladi 7. Rezervni sklad in drugi skladi 8. Viri nerazporejenih 714 7. Denarna sredstva neraz- sredstev 295 porejenih sredstev E Viri sredstev E. sredstva v obračunu ■ ln druga aktiva v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 8.166 10. Dobavitelji ln druge 452 9. Druga aktiva 162 11. Druga pasiva 717 m Skupaj: 29.614 S k u p a .1: 29.614 Računovodja: Oblak Ivan Predsednik UO: Ludvik Trček Da ek tor: Milan Pertot Zaključni račun gostišča »PRI MRAKU«, Ljubljana, Rimska cesta 4 AKTIVA______________BILANCA na dan 31. decembra 1958_______________PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din ZgP' Naz:v postavke Znesek v ooo din A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev _ 2. Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih nlh sredstev B. sredstva skupne B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe e S. Sredstva skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva 2.295 6 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev 775 D Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih D. Rezervni sklad in drugi skladi 7. Rezervni sklad in drugi skladi 74 skladov 67 8 Viri nerazporejenih 7. Denarna sredstva' neraz- sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva v obračunu in druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 400 8. Kupci ln druge terjatve 14 10. Dobavitelji in druge 901 9 Druga aktiva 13 U. Druga pasiva 239 Skupaj: 2.389 S k u_p a J : 2.389 Računovodja: Predsednik UO: D rektor: Franetič Anton Pavlin Anton Tomšič Franjo t Zaključni račun" podjetja »MESOIZDELKI«, Ljubljana, Glonarjcva 1 V poslovnem letu 1958 Je bilo v podjetju povprečno zaposlenih 80 delavcev ln uslužbencev. Podjetje Je ustvarilo 446,000.000 din realizacije ali 102% v primerjavi z lanskim letom. AKTIVA BILANCA na dali 31. decembra 1958 , PASIVA Zap' Naziv postavke Znesek • v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovni) sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 30.768 1. Sklad osnovnih sredstev . 18.577 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev 15.394 3.203 B. Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe ?. Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 1.151 4. Denarna sredstva skupne porabe M 11.178 5. Sklad obratnih sredstev C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstvo 23.304 sredstev - D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 6. Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln drugi 2.329 9.522 negai sklada ln drugih skladov 7. Denarna sredstva neraz- 1.001 8. Viri nerazporejenih sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. sredstva v obračunu 9. Kratkoročni krediti 10.033 In druga aktiva za obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva 24.883 13.724 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva 26.770 1.931 Skupaj: 96.885 S k)) p a 1 : 96.885 Računovodja: piedsodatik UO: * Drektor: Rudolf Žitko Knez Franc Mirko Prešeren e ® Zaključni račun prodajalne in sklad, usnja »KONUS«, Ljubljana, Gosposvetska 2 V primerjavi s planom Je prodajalna v letu 1958 dosegla 118.43 81 ln pri splošno ne« Izpremenjenih cenah. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA ZiM S' •i-y/ \ postavke Znesek v 000 din a Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev B sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu in druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva Sku pa 1 58.392* 33.043 651 Zap št Naz v postavke Znesek v 000 dtn A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne oqeaod 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad in drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji In druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: 90.19$ 1.137 92.086 Računovodja. Franc Gogala Predsednik UO: Marjan Grbac D. rektor: Pečenko Karel Zaključni račun trg. z železnino »OPREMA«, Ljubljana, Gosposvetska 4 Trgovina |e dosegla svoj plan prometa s 121 86. Zaključni račun za leto 1958 Je bil potrjen od ObLO LJubljana-Center z odločbo St. 07/34-37/81 z dne 25. aprila 1959 BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA AKTIVA Nafti v postavke Znesek v ooo din Zap Nazi v postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 4.831 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 7.333 l Denarna sredstva osnov- n Ih sredstev 2.473 B Viri sredstev skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev *• 3. Sredstva skupne porabe skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe - C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 1.369 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 36.414 sredstev — D. Rezervni sklad D Izločena sredstva in drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln drugi n-ga sklada ln drugih skladi 1.871 s ladov 1.751 8 Viri nerazporejenih 1. C narna sredstva neraz- sredstev $49 porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 34.203 8. Kupci ln druge terjatve 10.690 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 7.540 8. Druga aktiva 569 It. Druga pasiva 4.083 S k u p a 1 56.718 8 k u p a 1 • 56 748 .eounovodja Samolorčan Ivo Piedsednik UO. Perša Stefan D. rektor: Belčlč Jože Zaključni račun trg. podjetja »MODA«, Ljubljana, VVolfova 1 V lelu 1958 Je podjetje zaposlovalo povprečno 27 delavcev In uslužbencev s 5 učenkami ter ‘e doseglo 320.802 607 din prometa. BILANCA na dan^l AKTI V A decembra 195» PASIVA Z.n vn/ v postavke A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 2. Derarna sredstva osnovnih sredstev B sredstva skupne porabe 1. Sredstva skupne porabe I. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 3. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva $ Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov ' 1. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci ln druge terjatve Druga aktiva S k u p a J i Znesek v one din Zap Naz v postavke Znesek v "K)o din 3.901 A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 5.883 1.984 L Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupno porabe 3. Sklad skupne porabe 2.726 1.505 4. Drugi viri sredstev skupne porabe 965 1.203 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 751 41.146 6. Drugi viri obratnih sredstev 17.460 D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad In drugi skladi 2.043 1.937 8 Viri nerazporejenih sredstev 1.106 1.083 E Vlil sredstev v obračunu In druga paslve 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva e 234 10. Dobavitelji ln druge aj. obveznosti 22.570 U. Druga pasiva • 30 53 536 S k u p a ) i 53 536 Računovodja: Itopajllč Davorin Predsednik OO: Vrhovec Andrej Direktor: Marucelj Marjan Zaključni račun zadružnega podjetja »LESNA GALANTERIJA«, Sodražica V letu 1958 je bilo povprečno zaposlenih 84 oseb, od tega števila Je bilo 80 delavcev ln 4 uslužbenci. Bruto realiziranega dohodka Je ustvarilo za 70,117.000 din ln čisteč8 dohodka 28,844.000 din. pasiva AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 Zap Znesek Zap Znesek g( Naz:v postavke v nos din 3t Naz-v postavke v ooo dl n A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 12.814 1. Osnovna sredstva 42.117 1. Sklad osnovnih sredstev 3. Denarna sredstva osnovnih sredstev 2.442 2. Drugi viri osnovnih sredstev 31.746 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 172 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 172 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 4.094 C. Obratna sredstva 0. Drugi viri obratnih 4.757 8. Skupna obratna sredstva 16.199 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6. Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 644 skladov 644 8. Viri nerazporejenih 2.845 f. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev 30 E Viri sredstev E. sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 4.000 8. Kupci ln druge terjatve 3.442 10. Dobavitelji ln druge 3.896 299 9. Druga aktiva 220 obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: 65.260 S k u p a 1 : 65.200 Računovodja; Gašperšič Ludvik Predsednik UO: Virant Ivan D rektor; Stupica Srečko Zaključni račun trgovskega podjetja »SVILA«, Ljubljana, Trubarjeva 1 Zaposlenih Je bilo povprečno 30 delavcev In uslužbencev ln 9 vajencev. AKTIVA BILANCA na dan SI decembra 1958 PASlV* Zap St Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 5. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov 1. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva Skupaj: 5.828 14.797 2.936 10.321 38.606 72.493 Zap št Naz v postavke Znese* v ooo dj* A. Viri osnovnih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu lil druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti IV Druga pasiva S k u p a 11 5.835 3.289 S00 52.07® 4.743 3.950 Računovodja. Nebcc Danica Predsednik O. Zupančič Slavka D. tok tor: Pukl Rajko Zaključni račun lovske zadruge z. o. j. »LOVECn, Ljubljana Zadruga se bavl s trgovino zaprtega tipa za svoje člane - zadružnike, katere bujo z lovskim ln ribiškim priborom. PAŠ^ AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 Zap Naziv on^lavke Znesek v 000 din Zap §t Naz; v postavke Znesli, v A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 3.21® 1 Osnovna sredstva 3.188 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Denarna sredstva osnov- 2. Drugi viri osnovnih sredstev - nlh sredstev 31 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe ' porabe C. Viri obratnih sredstev 12.9®* C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih j 41’ 8. Skupna obratna sredstva 33.711 sredstev D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln druid nega sklada ln drugih skladi skladov * 6 Viri nerazporejenih 7. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev - E Viri sredstev E. sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8. Kupci In druge terjatve 12.136 10. Dobavitelji In druge io”! 9. Druga aktiva 704 obveznosti 1 si S k u p a J i 19 790 11. Druga pasiva Skupni:* Računovodja: Kolarič Jožica Predsednik UO: dr. Dular Mllar Direktor: Turk VHk°