ZELEZAR
ST. 1 - LETO IX - 25. 1. 1969
IZ VSEBINE: Integracija slovenskih železarn, str. 1 — Občni zbor sindikata, str. 2 — Novosti v pokojninskem zavarovanju, str. 4 — Sklepi DSP, str. 4 — Nezgode v letu. 1968, str. 5 — Akademija TVD Partizan, str. 8 — Kadrovske vesti, str. 10.
INTEGRACIJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
Priprave na integracijo slovenskih železarn potekajo že več kot leto dni, to je od časa, ko je koordinacijski odbor za integracijo imenoval posebne strokovne gfupe za posamezna področja in usmerjal njihovo delo. Te grupe sp obdelale vprašanje vsklajevanja proizvodnega programa, ekonomike združežnega podjetja, finančna vprašanja ter organizacijo integriranega podjetja s samoupravnim sistemom. Jeseni lanskega leta so bile imenovane še posebne strokovne komisije za jeklarne, valjarne in livarne, ki so obdelale nekatera odprta in problematična vprašanja.
O osnovnem konceptu in pomenu integracije smo že pisali v »Storskem železarju«. Da pa bi bili vsi člani našega delovnega kolektiva seznanjeni s stanjem v pripravah na integracijo, bomo v današnjem sestavku nekoliko konkretneje spregovorili o tem, kaj smo doslej že naredili in kaj nas še čaka v prihodnjem obdobju oziroma kdaj naj bi do združitve same tudi prišlo.
Prvi elaborat kot osnova združenemu podjetju treh slovenskih železarn je študija o zasnovi integracije treh podjetij črne metalurgije v Sloveniji, ki je bila izdelana v aprilu 1968 in ki daje temeljne poglede na bodočo organizacijo združenega podjetja, okvirno specializacijo in delitev proizvodnega programa ter osnovni koncept perspektivnega razvoja združenega podjetja.
Drugi elaborat, ki je bil izdelan in obravnavan ter sprejet z določenimi pripombami v novembru 1968 v samoupravnih organih železarn na Jesenicah, Ravnah in v Štorah, je bil »Integralni razvojni program slovenskih železarn«. Integralno vsklajeni razvojni program pomeni razvoj treh podjetij vsakega zase in podjetja kot celote v I. fazi izgradnje črne metalurgije v Sloveniji, to je do leta 1974, ko bodo novozgrajene in rekonstruirane kapacitete začele obratovati s polno zmogljivostjo.
Integralni razvojni program temelji na povečanem obsegu proizvodnje, večji ekonomičnosti proizvodnje in s tem na hitrejšem povečanju dohodka, na izboljšanih tehnoloških procesih in na nujno potrebni delitvi proizvodnega programa. Ta delitev proizvodnje koncentrira v prihodnosti celotno proizvodnjo ulitkov sive litine v Štorah, jeklo litine na Ravnah, prav tako pa vsklajuje
tudi proizvodni program valjar-niških proizvodov.
Delavski svet Železarne Store je na predlog upravnega odbora in komisije za plan upošteval pri obravnavi razvojnega programa realno oceno možnosti razvoja Železarne Štore v naslednjih petih letih in sprejel sklep, da je potrebno popraviti nekatere prvotno previsoko ocenjene končne proizvodne kapacitete, in sicer pri:
—	obdelanih valjih od 10.0001 na 6.000t,
—	kokilah od 25.0001 na 20.000
ton,
—	grodlju od 60.0001 na 55.000
ton,
ter da je potrebno popraviti tudi nekatere ekonomske kazalce rentabilnosti poslovanja našega podjetja, ki izvirajo iz nekaterih ne-vsklajenosti medsebojne robne izmenjave.
Istočasno je bil sprejet tudi sklep, da se postavitev drugega elektroplavža in s tem povečanje obsega proizvodnje grodlja prenese v čas po letu 1975, če bo nastala potreba po povečanju proizvodnje. Glede izgradnje nove jeklarne v Štorah pa je delavski svet sprejel sklep, da se izgradnja tega obrata mora upoštevati v integralnem razvojnem programu, čeprav z določeno zakasnitvijo, ki je odvisna na eni strani od razpoložljivih finančnih sredstev, na drugi strani pa od končanja gradbenih in montažnih del v novi valjarni in od rasti proizvodnje same v tem obratu. V prehodricm obdobju do postavitve lastne jeklarne pa se bo naša valjarna oskrbovala z gredicami iz Železarne Jesenice in Železarne Ravne s pogodbenimi obvezami glede kvalitete, dobavnih rokov in same cene gredic.
Za izvajanje integralnega razvojnega programa slovenskih železarn je bil tudi že izdelan predlog pogodbe o vseh medsebojnih obveznostih in posledicah v primeru neizpolnjevanja pogodbenih določil.
Nadaljnja faza integracijskih priprav je izdelava detajlnejše specializacije proizvodnje po kvalitetah, dimenzijah in oblikah, ki mora dati tudi trdnejšo osnovo vsem medsebojnim obveznostim in spoštovanju dogovorjenih določil. Ta elaborat bo končan v mesecu januarju letos.
Zadnji, vendar najpomembnejši elaborat o integraciji, ki je že v pripravah, pa je predlog statuta združenih slovenskih železarn, ki bo pomenil osnovo vseh notranjih
odnosov tako v pogledu statusa podjetja, oblikovanja in delitve dohodka, sistema oblikovanja in delitve osebnih dohodkov, organizacije integriranega podjetja od centralne uprave, uprav sedanjih železarn do samoupravnega mehanizma na nivoju združenega podjetja in posameznih tovarn, nadalje v pogledu samoupravnih aktov, medsebojnih delovnih razmerij in kadrovske politike, odnosov do družbeno-političuih skupnosti itd. V predlogu statuta bo potrebno precizno opredeliti vse pristojnosti, dolžnosti in vsebino delovanja strokovnih služb na različnih nivojih združenega podjetja ter istočasno kompetence samoupravnih organov.
(Nadaljevanje na 3. strani)
OBČNI ZBOR SINDIKATA
Da bi pregledali delo v preteklem obdobju, so se dne 15. januarja 1969 v Kulturnem domu zbrali delegati naše sindikalne organizacije na rednem letnem občnem zboru. V sedanji številki objavljamo poročilo predsednika tov. Rozman Franca, ki je služilo kot uvod v razpravo.
Smo v središču zapletenih procesov uresničevanja tako gospodarske kot družbene reforme. Vendar naši delovni ljudje s svojim ustvarjalnim delom potrjujejo in dokazujejo, da je reforma kljub vsem težavam edina realna možnost nadaljnjega razvoja našega gospodarstva za celoten delavski razred in zvezo sindikatov revolucionarni proces, v katerem se nedvomno krepi njihov položaj in odgovornost za naš nadaljnji razvoj. Rezultati, katere smo dosegli pri uresničevanju reforme, nas zato vsestransko obvezujejo za spontano doslednost pri njenem nadaljnjem razvijanju.
Nimamo namena navajati številk, katere zgovorno ponazoru-jejo reformna prizadevanja v našem gospodarstvu,, temveč bi želeli nekoliko bolj osvetliti težaven položaj, v katerem se je znašla naša gospodarska organizacija, kakor tudi panoga.
Dovolj zgovorni in nedvoumni so pokazatelji, ki prikazujejo, v kako težaven položaj je zašla celotna jugoslovanska črna metalurgija in kako zapovrstjo prehajajo vse železarne v poslovno izgubo. Namesto, da bi se njihova akumulativnost večala in s tem omogočala razširjeno reprodukcijo na lastni osnovi, pa smo vsi priča, da* v tretjem letu gospodarske reforme železarne ne morejo iz ustvarjenega dohodka pokrivati niti svojih osebnih dohodkov zaposlenih.
Po reformi so morale ostati cene izdelkom črne metalurgije nespremenjene, na drugi strani pa so v stalnem porastu cene surovinam, energiji, pomožnemu materialu, transportnim in gradbenim storitvam, kar nedvpmno še otežuje nastali položaj. Vrhu tega pa so še porastle obremenitve, zaradi stalne nelikvidnosti. Ustvarjati pod takšnimi pogoji presežek vrednosti proizvoda je popolnoma iluzorno in nesmiselno. Iz vseh teh navedb se dovolj jasno odraža nemogoč- položaj panoge kot celote, vkljub vsakodnevnim vsestranskim prizadevanjem delovnih kolektivov, da bi si izboljšali svojo lastno materialno bazo.
Ce le vsem tem navedenim težavam primerjamo letošnje proizvodne rezultate, lahko ugotovimo, da nam skoraj v vseh osnovnih proizvodnih enotah produktivnost dela raste. Nekoliko v zaostanku pa sta obe livarni, katerima kljub vsem prizadevanjem ne bo uspelo nadoknaditi zamujenega v L polletju. Vzroke za to ne bi navajali, ker so nam več ali manj vsem poznani.
Ker velikokrat proklamiramo načelo »za večdelo tudi večje plačilo« pa prihajamo pod takimi pogoji gospodarjenja do nerazumljivih spoznanj, da takšne prizadevnosti ne moremo vselej tudi ustrezno nagraditi. Tako smo vsi priče nerazumljivim in bolečim protislovjem pri izplačevanju osebnih dohodkov in nemogočih premikih na tem področju. Ne vemo in ne znamo si razložiti, da moramo zaposleni delavci črne metalurgije, ki vsepovsod v svetu zavzemajo vidno mesto pri doseganju OD, biti pri nas zapostavljeni.' Če pa gibanja OD primerjamo še z negospodarstvom, pa je lahko naš protest še bolj upravičen. Zato se tudi upravičeno vprašujemo, dokler bo moral naš
in podobno vznemirjajo delovne ljudi. Zato upravičeno in energično zahtevamo, da se proti tem in podobnim pojavom tudi ostro ukrepa.
Tako so sedaj zaradi zaostajanja v razreševanju reformnih zahtev ogroženi njeni temeljni nameni in cilji. Vsakodnevno več ali manj nazaduje materialna osnova družbenega samoupravljanja, vlaganja v rekonstrukcijo in modernizacijo so veliko prepočasna, ugotavljamo pa tudi zastoj pri razvoju in oblikah samoupravljanja. Slednjič tudi življenjski standard določenemu delu delavskega razreda ne napreduje, pojavljajo pa se tudi resni problemi z zaposlovanjem.
Dovolite nekaj besed o zaposlovanju v naši delovni organizaciji. S sklepom samoupravnih organov, katerega lahko ocenimo kot pozitivnega, je bilo limitirano zgornje število zaposlenih. S tem
delavec plačevati najvišji reformni davek. V lanskem letu je moral preživljati strah za svoj lastni obstoj zaradi preširoko zasnovane liberalizacije uvoza jeklarskih izdelkov, letos pa naj bi stagnaciji OD prispeval še dodatne napore, da bi s tem prispeval, da se njihova delovna skupnost sama izvleče iz tako težavnega položaja. Takšno stanje in pojavi ne morejo hrabriti našega še tako zavednega delovnega človeka, saj je vendar njegov obstoj odvisen predvsem od vloženega truda in uspeha delovne skupnosti. V razmerah, ko delavski razred nosi breme reforme na svojih ramenih in ko delovni ljudje vlagajo ogromne napore za premagovanje nastalih težav, pa na drugi strani vsakodnevno beležimo visoke OD, ki niso plod vloženega dela. Pojavi privilegijev, neupravičenega bogatenja posameznikov
je bila na eni strani dosežena določena stabilizacija, čutiti pa je tudi umirjenost pri fluktuaciji. S prehodom na 42-urni tednik že v lanskem letu praktično nismo zaposlili novih delavcev, razen v manjših in neobhodnih primerih, temveč smo z določeno notranjo reorganizacijo zadostili potrebam po novi zaposlitvi. Z uvedbo 42-urnega tednika je bilo normalno ukinjeno tudi nadurno delo, vendar bomo morali poskrbeti, da bo tudi v praksi dosledno izvedeno. Kajti to tudi mnogokrat povzroča spore pri primerjavi izplačil OD. Nedvomno so tisti, ki delajo nadure, v očeh ostalih v privilegiranem položaju. Nekoliko ostrejši pa postaja problem med delavci zaposlenimi v akordu in ostalimi tj. režijskimi delavci. To vprašanje narekuje ustrezne rešitve.
Dovolite nam tudi nekaj razmišljanj glede na kadrovsko
strukturo in kadrovanje v naši delovni organizaciji. Sodobne organizacije dela, tehnologije in nove tehnike si pač ne moremo zamišljati brez ustrezne kvalifikacijske strukture zaposlenih. To je hkrati tudi pogoj za hitrejšo rast narodnega dohodka, kakor tudi čim uspešnejšo modernizacijo proizvodnje. Samo po tej poti se lahko zagotovi večja akumulativnost, porast produktivnosti dela, boljša zaposlenost in višja raven življenjskega standarda delovnih ljudi.
Ne moremo trditi, da imamo za mlade strokovnjake v našem podjetju zaprta vrata, vendar se nam v zadnjem času dozdeva, da so ta ista vrata preveč odprta pri odhodu strokovnjakov. To sigurno daje misliti. In kje so vzroki? Odgovor morda ne bo prepričevalen, zato tudi tem bolj težaven. Ali gre za nejasno perspektivo zaposlenih strokovnjakov v delovni organizaciji, možnosti uveljavitve na delovnem mestu in podjetju, za zaupanje in plansko usmerjenost in končno, česar tudi ne bi smeli prezreti, ali bo lahko vloženemu delu sledila tudi ustrezna nagrada.
Raziskave, ki so bile izvršene v zadnjem času v gospodarskih organizacijah, od koder povzemamo te misli, pa nam kažejo, da je izkoristek delovnega časa izredno nizek. Zelo zanimiv je podatek, da strokovnjakov v gospodarski organizaciji ne znamo dovolj izkoristiti, oz. analize nam kažejo, da administrativni uslužbenci in strokovne službe izkazujejo najnižji izkoristek delovnega časa. Iluzorno bi bilo misliti, da je možno delovni čas 100 % izkoristiti, razen morda ob tekočih trakovih in na redkih drugih delovnih mestih. Cim pa je izkoristek delovnega časa manjši od 70 %, pa postaja zadeva kritična in nakazuje, da je delovna organizacija neprimerno oziroma slabo organizirana. Stopnja izkoristka delovnega časa je odvisna od intenzivnosti kontrole in od značaja dela. Določene vrste dela je kaj lahko kontrolirati, čimbolj zapleteno in intelektualno je določeno delo, pa s tem postaja tudi vse večji problem njegove efektivne kontrole. Zanimiv je tudi podatek, ki nas na eni strani preseneča, na drugi strani pa potrjuje pravilo, da se naši strokovnjaki zelo dobro uveljavljajo na zahodu, doma pa zelo pogosto izolirano ali pa nekontrolirano vegetirajo.
Za uvod v razpravo o nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja, nam dovolite citat Norvežana, ki je pri nas zagovarjal .doktorsko dizertacijo in pravi:
(Nadaljevanje na 3. strani)
INTEGRACIJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delavski svet podjetja bo osrednji samoupravni organ združene proizvodne organizacije. Njegove temeljne pristojnosti naj bi bile:
—	obravnava in sprejem dolgoročnih poslovnih ciljev in poslovne politike združenega podjetja;
—	izdajanje soglasij k zasnovi perspektivnih razvojnih programov;
—	sprejemanje letnega gospodarskega načrta in zaključnega računa združenega podjetja ter predloženo delitev dohodka ;
—	odločanje o politiki osebnih dohodkov v združenem podjetju;
—	odločanje o skupnih kapitalnih naložbah, ki bodo najrenta-bilnejše;
—	sprejem poslovne orientacije glede prodaje doma in v inozemstvu;
—	sprejem statuta in drugih splošnih aktov združenega podjetja ;
—	imenovanje in razrešitev generalnega direktorja združenega podjetja;
—	ter še druge pristojnosti posebej določene z zakoni in statutom integriranega podjetja.
Razumljivo je, da je pri odločanju glede pristojnosti centralnega delavskega sveta bistveno in še nedodelano vprašanje razmejitve pristojnosti med delavskim svetom združenega podjetja in delavskimi sveti na nivoju sedanjih železarn. Zato bodo morala biti s statutom podjetja urejena poleg ostalih že omenjenih medsebojnih odnosov tovarn tudi določila, katere odločitve bo obdržal delavski svet združenega podjetja in katere bo prepuščal samoupravnim organom posameznih tovarn. To pa seveda zavisi v glavnem od materialne osnove, torej od kapitala s katerim bo kdo razpolagal.
Predvideno je, da bi bil referendum o integraciji, na katerem se bodo trije slovenski železarski kolektivi odločili o obliki svojega nadaljnjega življenja in poslovanja, pred koncem I. polletja letošnjega leta. Zato se v sedanjem času vršijo intenzivne priprave na izdelavi tez predloga statuta, ko mora biti v čim krajšem času gotov, da bo možno na podlagi tega statuta izvršiti odločitev o integraciji. Na izdelavi tez za predlog statuta dela posebna strokovna komisija, ki iesno sodeluje s koordinacijskim odborom za integracijo slovenskih železarn, ki je kot že omenjeno usmerjevalec in spodbudnik celotnega tlela s tem v zvezi. Naj omenimo še to, da je bil po sklepu redne delovne konference organizacije ZK v Železarni Štore imenovan posebni politični aktiv, ki bo v času izdelave tez za predlog statuta dajal svoje predloge in stališča Železarne Štore do skupnih vprašanj in problemov.
Koordinacijski odbor in komisija za izdelavo tez osnutka statuta sta že razčistila nekatera
bistvena vprašanja, ki so se pojavljala kot dileme in za katera so bile izdelane posebne variante. V različnih variantah so bila obdelana namreč vprašanja predvsem glede statusa podjetja (združeno podjetje s samostojnimi žiro računi železarn ali enotno podjetje z enim samim žiro računom) in oblikovanja ter delitve dohodka. Oba organa sta soglasna v tem, da v predlogu statuta ni mogoče postavljati odprta vprašanja variantno, ampak je možno dati le eno rešitev.
Koordinacijski odbor in omenjena komisija soglašata v tem, da so osnovna izhodišča uspešne integracije slovenskih železarn združena v treh elementih:
a)	enotna investicijska politika,
b)	specializacija proizvodnega programa,
c)	enoten nastop ira tržišču.
Za uspešno realizacijo navedenih elementov pa je možna le na-
slednja organizacijska oblika združenih železarn: enotno podjetje kot ena pravna oseba z enim žiro računom ter z oblikovanjem in delitvijo dohodka na nivoju podjetja.
To pa näj bi bil končni cilj integracije slovenskih železarn. Za prehodno obdobje, ki ga bo določil statut in v katerem se bo moralo dokončno rešiti tudi vprašanje sanacije sedanjih poslovnih izgub v posameznih železarnah, pa bodo podjetja poslovala še s samostojnimi žiro računi in z oblikovanjem ter delitvijo dohodka na nivoju železarn. V tem primeru pa se bo večji del presežka dohodka in amortizacijskega sklada združevalo za Skupne cilje na nivoju združenega podjetja, medtem ko bo manjši del ostal za samostojno razpolaganje železarnam za krepitev samoiniciative za oblikovanje čim večjega presežka dohodka v posameznih že-
lezarnah. Razmerje delitve med združenim podjetjem in posameznimi tovarnami bo določil centralni delavski svet z letnim finančnim načrtom.
Že pred samo integracijo pa je treba vskladiti tudi osnovne principe ža izdelavo enotnega sistema osebnih dohodkov, tako da bi bili izračuni osebnih dohodkov v vseh treh železarnah čim bolj enotni in enostavni. Predvsem je treba upoštevati načelo, da bi bili osebni dohodki v vseh železarnah za enake učinke dela čim realnejši in pravičnejši in da tu ne bi prišlo do večjih razlik.
V naslednjih številkah >-§tor-skega železarja« bomo določena področja in še vedno odprta vprašanja detajlneje obravnavali, tako da bomo s to problematiko, ki je za nas življenjskega pomena, čim bolje seznanjeni.
Dušan Burnik, dipl. ing.
OBČNI ZBOR SINDIKATA
(Nadaljevanje z 2. strani)
»Zgodovina je dolžna da delavskemu razredu zabeleži še en velik datum z rdečimi črkami in da takoj za oktobrsko revolucijo navede revolucionarno pridobitev jugoslov. delavcev.« Ta misel dovolj zgovorno dokazuje, da je dosedanji razvoj samoupravljanja dal bogate revolucionarne izkušnje tudi v mednarodni sredini in da pomeni realno osnovo za opredelitev glavnih smeri nadaljnje družbene akcije. Za nadaljnji razvoj samoupravljanja je neob-hodno potrebna* krepitev položaja delovnega človeka in njegovo dejansko vključevanje v celotno družbeno delo. To področje mora postati merilo družbene akcije sindikata.
Na vprašanje, kako daleč smo razvili in še razvijamo 'samoupravljanje v naši delovni Orga-
nizaciji, moramo priznati, da smo na tem področju dosegli določen pozitivni napredek. Vendar to za današnji hitri razvoj ni dovolj. Tako smo praktično obstali nekje na pol poti. Razloge za to moramo iskati v tem, da nismo dovolj hitro prilagajali rastočim razmeram samcgjpravnih aktov. Tako so ti akti več ali manj oblikovali obveze delavskih svetov enot, skromnejše pa so bile zastopane njihove pravice. Z ra2vojem delavskih svetov enot pa so nekje tudi usihala določena področja dela sindikalnih odborov v enotah. Nedvomno bo potrebno najti ustreznejše oblike dela in tako vzpodbujati interes za nadaljnji razvoj sindikalnega delà. V zadnjih letih se je zaradi tega več ali manj celotno sindikalno delo odvijalo v komisijah in IO.
Spričo dokaj zapletenih družbe-no-ekonomskih 'ideoloških dogajanj v našem družbenem in go-
spodarskem življenju se kot osnovna naloga sindikalnega dela zastavlja nadaljnja krepitev vloge in dela sindikata v delovnih organizacijah. Sindikat mora v svojem delu odražati interes delovnih ljudi, izmenjati mišljenja v posameznih problemih in zahtevah članov kolektiva oziroma sindikata. Zato v programskih osnovah tie bomo smeli prezreti teh stališč in Zahtev. Dinamičen družbeni razvoj in tempo razvoja na področju tehnologije in integracijskih procesov bodo Zahtevali stalno in pogumno iskanje ustreznih novih oblik in načinov sindikalnega dela. Zato bo tudi nujno potrebno spremeniti politiko kadrovanja sindikalnih vodstev in tako zagotoviti tako sestavo, ki bo odražala novo in napredno samoupravno strukturo današnje družbe.
Dovolite še nekaj misli o integracijskih gibanjih v naši panogi. Naj izrazimo le eno misel: sindikalisti vidimo dovolj jasno perspektivo, ki je začrtana z razvojnim programom slovenskega železarstva in jo zato tudi podpiramo. Pri vsem tem pa nas moti pojav, ki niti ni nov, .temveč karakterističen jn vsakodnevno prisoten za naš narod, tj. nezaupljiv vöst. Zato smatramo in apeliramo na vse merodajne faktorje, da v “vseh nadaljnjih prizadevanjih zavržemo te in podobne navade ter skupno in nedvoumno izražamo želje in Zahteve za 'napredek panoge.
Ob zaključku naj ilustriramo še eno ugotovitev: res je. da smo prf našem vsakdanjem delu in naporih bolj kritični in zahtevni, Včasih tudi pogodrnjamo, vendar tega pojava ne kaže okarakterizirati kot negativnega, terirveč je vse' to odraz želje in zahtev ’Za lepšim jutrišnjim življčnjem. ■ 1
NOVOSTI V POKOJNINSKEM ZAVAROVANJE
Ko danes, ob 32-letnici uvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt primerjamo tedanje zavarovanje s sedanjim socialnim zavarovanjem, moramo predvsem poudariti veliko večji obseg tega zavarovanja danes, nasproti obsegu v predvojni Jugoslaviji. Z zakonom o zavarovanju delavcev je bilo obseženih v bivši Jugoslaviji leta 1939 komaj 17,9 % prebivalstva, medtem ko imamo danes vsaj zdravstveno zavarovano ta-korekoč celotno prebivalstvo.
Izvajanje gospodarske in družbene reforme je zahtevalo z ozirom na družbeno-ekonomske vidike tudi spremembe na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
Danes je odprtih problemov na področju pokojninskega zavarovanja veliko. O njih se je že razpravljalo, ne moremo pa reči, da smo jih tudi reševali s takšno intenziteto, kot bi jih morali.
Čeprav so ta vprašanja bila ves čas predmet velike pozornosti, ugotavljamo danes ob razpravah
v novem sistemu invalidsko-po-kojninskega zavarovanja v zveznem in republiškem merilu, da so na samem »vrhu«.
Če hočemo biti kratki, potem lahko rečemo, da je bistveno vprašanje, ki se vleče kot rdeča nit iz razprave v razpravo, kakšen naj bo obseg pravic zavarovancev.
Ne glede na to, da je povsem jasno, da morajo biti pravice zavarovancev izenačene, oz. ustrezne našim finančnim zmogljivostim in da mora biti to izhodišče, če želimo, da bo nov sistem pokojninskega zavarovanja kolikor toliko stabilen, pri vs,eh kategorijah zavarovancev, oz. pri vseh problemih nismo dosledni.
Zvezni svet za delo in Zvezni zavod za socialno zavarovanje sta izdelala osnutek tez za sistem pokojninskega zavarovanja. Po tem predlogu naj bi to vprašanje tudi v prihodnje urejal zvezni zakon, ki bi določal, da je pokojninsko zavarpvanje obvezno za vse delavce .torej osebe v delovnem raz-
SKLEPI DSP
Na VI. zasedanju delavskega sveta podjetja dne 30. 12. 1968 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Na podlagi pregleda sklepov prejšnje seje delavskega sveta podjetja in njih izvršitve se potrdi zapisnik V. zasedanja DS.
62.	Delavski svet sprejme na znanje informacijo glede smernic gospodarskega načrta za leto 1969 s tem, da se tako po prvem kakor po drugem delu smernic izvede v kolektivu najširša razprava, nakar bo delavski svet o gospodarskem načrtu za leto 1969 šele dokončno odločil.
63.	Delavski svet sprejme na znanje informacijo glede livarne valjev in se strinja s tem, da se ojača kadrovska zasedba, izvede čimprej modernizacija obrata, hkrati pa tudi s tem, da je potrebno čimprej postaviti standarde za zaključne surovine za valje.
64.	Delavski svet soglasno sklene, da se na osnovi izvršenega ekonomskega izračuna poviša število delovne sile v podjetju od sedanjih 2.145 na 2.186.
65.	Delavski svet soglasno sklene:
—	potrdi se predlog nove razporeditve in zasedbe delovnih mest v livarni I in livarni II s tem,
—	da se pri livarni valjev in kokil spremeni zasedba na delovnem mestu »pomočnik talilca II« od 18 na 20, zniža pa zasedba na delovnem mestu »livar IV« od 29 na 27;
—	DSP pooblasti upravni odbor, da skupno z organizacijskim bi-
rojem uredi vprašanje analitične ocene kontrolorjev v livarni I. in
II.	®
66.	Delavski svet soglasno sklene, da podaljšuje veljavnost sklepa sprejetega v pogledu povračila stroškov prevoza za prihod na delo in odhod z dela na VII. zasedanju dne 29. 12. 1967 do časa, ko se bodo stvari uredile v okviru integriranega podjetja.
67.	Sklenil je, da se v energetskem oddelku ustanovi novo delovno mesto »dispečer plina«, zasedba 5, analitična ocena 235.
68.	Delavski svet soglasno raz-hoduje osnovna sredstva in poslovni inventar v samskem domu, prometu, livarni, komunalnem oddelku, garaži, jeklarni in energetskem oddelku v skupni nabavni vrednosti 119.383.69 din, sedanji vrednosti 27.590.71 din in ocenjeni vrednosti 7.772,50 din s tem, da se ta sredstva lahko tudi odprodajo.
69.	Delavski svet soglasno sklene, da se razhodujejo oziroma odpišejo sredstva družbenega standarda z osnovo za izračun odpisov 88.194 din in prodajno vrednostjo 1.072.20 din.
70.	Delavski svet soglasno sklene, da predlaga Višjemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani za kandidata sodnika porotnika ing. Nečemarja Borisa, tehničnega direktorja podjetja.
Tl. Delavski svet sklene, da se tov. Jermol Vilmi ob zaključku leta za njeno obsežnejše delo zaradi odhoda dveh moči in delo na zasedanjih izplača enkratna nagrada v višini 400 din.
mer ju, ter za tiste osebe, ki so glede pravic izenačene z osebami v delovnem razmerju. Za jugoslovanske državljane, ki so v rednem delovnem razmerju v tujini, bi bili mogoči dve obliki pokojninskega zavarovanja, in sicer obvezno, če v tujini ni zagotovljeno pokojninsko zavarovanje, ter kot možnost pristopa k jugoslovanskemu obveznemu pokojninskemu zavarovanju, čeprav je v tujini obvezno pokojninsko zavarovanje.
Pravico do zavarovanja obdrži še v prihodnje delavec-zavarova-nec tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer v tistih primerih in ob tistih pogojih, ki so predvideni z zakonom, vendar le v primerih, če tudi naprej plačuje ustrezne prispevke. Z drugimi besedami to pomeni, da osnutek tez za sistem pokojninskega zavarovanja predvideva tako imenovano podaljšano zavarovanje.
Zaradi specifičnega dela v JLA je bilo treba pokojninsko zavarovanje enotno urediti za vso državo, predlagan pa je poseben mehanizem financiranja.
Pokojninsko zavarovanje oseb, ki opravlja samostojno dejavnost, se ureja kot splošna obveznost z republiškim zakonom ali na podlagi pogodbe, ki je sklenjena za območje vse republike. Kljub temu pa bi zvezni zakon ugotavljal obvezno pokojninsko zavarovanje za vse tiste, ki opravljajo samostojne dejavnosti in so že obvezno zavarovani po veljavnih predpisih o pokojninskem zavarovanju. Z republiškim zakonom bi se tudi predpisovalo in urejalo pokojninsko zavarovanje kmetijskih delavcev, in sicer kot obvezno in prostovoljno, za vse kmetijske delavce na območju republike.
Zavarovanec bi pridobil po predlaganem osnutku tez starostno pokojnino tedaj, ko bi dopolnil 60, oziroma 55 let (ženske) starosti in imel najmanj 20 let pokojninske dobe, moški, ki dopolni 65 let starosti, oz. ženska, ki dopolni 60 let starosti in ima najmanj 15 let pokojninske dobe. Poleg teh primerov pridobi zavarovanec starostno pokojnino tudi pred starostjo 60 (moški)- oz. 55 let (ženske), če ima najmanj 35, oz. 30 let pokojninske dobe in je star najmanj 55, oz. za ženske 50 let. V teh primerih se izračunana pokojnina zmanjša za določeni odstotek za vsako leto predčasne upokojitve pred dopolnjenim 60. oz. 55. letom. Odstotek zadevnega zmanjševanja naj bi določala republiška skupnost pokojninskega zavarovanja.
Osnutek tez predvideva še drugo možnost. Po tem predlogu naj bi ostali pogoji za pridobivanje pokojnine enaki veljavnim, vendar s to razliko, da se odpravi možnost pridobivanja pokojnine
ne glede na starost. (Torej po pridobitvi 40 oz. 35 let pokojninske dobe.)
Delavci, ki delajo na delovnih mestih pod posebno težkimi pogoji, ki so zdravju škodljivi, oz. na delovnih mestih, na katerih zaradi narave dela starejši delavci praviloma ne morejo-ustvar-jati ustreznih uspehov, bi lahko pridobili pokojnino ob posebnih pogojih, in sicer s skrajšanjem delovne dobe, oz. vračunavanjem časa na delovnem mestu v zavarovalno dobo s podaljšano dobo trajanja ter zmanjšanjem predpisane starostne meje za pridobitev pokojnine sorazmerno času, ko je delavec opravljal zadevna dela ali samo z znižanjem starostne meje, tako da bi se pokojnina določala v sorazmerju z dolžino pokojninske dobe. Splošni kriterij in merila za bonificiranje delovne dobe in konkretna delovna mesta ter posla bo določal zvezni zakon.
Temeljni pogoj za določanje pokojninske osnove je osebni dohodek zavarovanca, ki ga je dosegel v vsem času zavarovanja. Prejšnji osebni dohodek, ki se šteje za pokojninsko osnovo, se obvezno varolizira (poveča) s stopnjo poprečnega naraščanja življenjskih Stroškov v republiki. Zvezni zakon bi tudi določil način oblikovanja pokojninske osnove. To se pravi, da bi takšen zakon določal ali se za ugotavljanje pokojninske osnove upošteva v resnici realiziran osebni dohodek, ali pa se pokojninska osnova določa na podlagi zavarovalne osnove, ki se sicer določa po realiziranem osebnem dohodku.
O teh vprašanjih se je v zadnjem času mnogo razpravljalo, vendar pa še ni enotnega mnenja. Do razlik prihaja med posameznimi republikami, pa tudi znotraj republik.
Osnutek tez za sistem pokojninskega zavarovanja predvideva, da se višina pokojnin določa v odstotku od pokojninske osnove, odvisno od dolžine pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je ves čas, ko je bil delavec zavarovan oz. tudi čas, ko v določenih primerih ni bil zavarovan, vendar pa se ta doba všteva v pokojninsko dobo.
Glede družinskih pokojnin osnutek tez ne predvideva nobenih sprememb, le zvezni zakon naj bi normiral uvajanje varstvenega dodatka.
Vsklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji bi bilo mogoče na več načinov. Način usklajevanja in odstotek povećavanja življenjskih stroškov bi ugotavljale republiške skupnosti pokojninskega zavarovanja. Zvezni zakon bi določal usklajevanje pokojnin v posameznih časovnih obdobjih s pokojninami tistih, ki so bili upokojeni v zadnjih letih ter pove-(Nadaljevanje na 6, strani)
Nezgode v
Nezgode pri delu in na poti ter. poškodbe brez izostanka z dela.
Obrat	Nezgode z izostankom			Poškodbe brez	
	z dela			izostanka	
	pri delu	na poti		pri delu	na poti
Elektroplavž	11	3		36	8
Jeklarna	17	8		105	2
Valjarna	43	6		165	12
Livarna valjev	17	1		88	1
Livarna sive litine	17	2		142	3
Modelna mizama	—				16	
Samotama	6	2		14	2
Obdelovalnica valjev	4	2		23	3
Mehanična delavnica	16	2 .		119	3
Energetski obrat	2				15	2
Elektroobrat	5 '				24	».,
Promet	8	2		25	
Ekspedit	11	2		37	
Gradbeni oddelek	1	_		26	1
Razvojni oddelek	2	—		9		
DTK	—	3		6		
Komunalni oddelek	6				17	1
Ostalo		2		10	6
Skupaj :	166	- 35		877	44
Značilne oblike nezgod:					
Oblika nezgode	Nezgode z izostankom z dela			Poškodbe brez izostanka	
		pri delu na poti pri delu			na poti
20 Udarec ob ostre predmete		13	2	254	1
21 Udarec predmeta,	ki pada	55	4	298	4
22 Stisnjen, zasut		47	1	97	3
23 Padec na isti ravni		JI	24	22 ^	- 33
24 Padec z višine		3	—	2	—
25 Spodrsljaj ali pretiran napor		8	4	7	3
26 Stik s skrajnimi temperaturami		27	—	185	—
27 Zastrupitve, zadušitve		—	—	6	—
28 Stik z električnim tokom		—	— ’	—	—
29 Druge oblike nezgod		2	—	6	—-
Skupaj:	■1 v :	166	35	877	44
Poškodovani deli telesa:					
Del telesa	Nezgode z izostankom z dela			Poškodbe brez izostanka	
	pri delu	na poti		pri delu	na poti
Roka	73	12		519	15
Noga	58	11		162	18
Telo	10	4		39	4
Glava	13	7		50	5
Oko	12	1		. 107	2
Skupaj :	166	35		877	44
Značilne oblike nezgod pri delu kažejo, kako pogosto pride pri posameznih oblikah nezgod do nezgodnega bolovanja. Poškodba zaradi udarca ob predmet povzroči v vsakem 20. primeru nezgodno bolovanje.	•
Udarec predmeta povzroči nezgodno bolovanje na vsakih 6 lažjih poškodb. Teh nezgod je tudi največ. Najpogosteje se dogajajo pri nakladanju materiala ter pri brušenju.
Sjtisnjenje dela telesa je najbolj nevarna oblika nezgode. Na dve lažji poškodbi pride ena z izostankom zaradi bolovanja. Te nezgode nastajajo pri dviganju in prestavljanju težkih predmetov* pri montažnih delih ter pri delu s težkim orodjem. Največkrat pride do stisnjenja prstov na rokah, saj so prsti rok pri delu s težkimi predmeti najbolj izpostavljeni nevarnosti. Težka bremena v gibanju
letu 1968
npr. naložen voz ali grabilec v vagonu itd., pa predstavljajo veliko nevarnost za človeka, če ga stisnejo ob kako oviro.
Padec v vsakem tretjem primeru povzroči nezgodno bolovanje. Temu so delno vzrok neurejene delovne poti in prehodi ter nered na deloviščih. Ni dovolj, če se pospravlja enkrat na teden. Paziti je treba tudi na to, da se nered ne dela.
Opekline predstavljajo petino vseh nezgod. Vsak sedmi primer opekline ima za posledico izostanek z dela zaradi bolovanja. Večina primerov opeklin je takšnih* da bi prav lahko bila poškodba težjega značaja, če bi vir nevarnosti deloval nekoliko daljši čas ali v nekoliko večjem obsegu. Izid opekline je torej prepuščen slučaju ter jih zato ne smemo podcenjevati. Vzroki, za opekline so v. veliki meri podcenjevanje nevarnosti in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Pri delu s tekočim železom in pri izpraznjevanju kalupov bo treba obvezno uporabljati zaščitne gamaše in dolge predpasnike ter očala. Pri vseh delih z- vročim železom bo treba uporabljati tudi zaščitne rokavice.
Iz tabele poškodb po delih telesa je razvidno, da so najpogosteje poškodovane roke ali noge. Uporaba zaščitnih gamaš bi preprečila marsikatero nezgodo na nogah, pa naj bo to opeklina ali udareo predmeta.
V	primerjavi z letom 1967 smo imeli več poškodb oči. Še vedno nimamo na razpolago ustreznih vrst in velikosti zaščitnih očal. Nekateri delavci pri delu ne uporabljajo vedno očala ali pa z malomarno namestitvijo očal zmanjšajo njihovo učinkovitost.
Nezgode v decembru
V	mesecu decembru je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž	■ 3
Jeklarna	2
Valjarna	2
Livarna valjev	3
Livarna sive litine	3
Obdelovalnica valjev	1
Mehanična delavnica	1
Promet	1
Ekspedit	1
Skupaj:	17
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki!
Modelna mizama	Razvojni oddelek
Samotama	O&K
Energetski obrat
Elektro obrat	Komunalni	oddelek
Gradbeni oddelek	Ostalo
Na poti na delo so bile prijavljene tri nezgode; 1 iz elektroplav-ža, 1 iz jeklarne in 1 iz livarne valjev.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ :
ČESNIK Jože je postavljal ladjo z grodljem na tir. Pri tem mu je kos grodlja padel z ladje na desno roko in mu poškodoval nadlaket.
JUG Janez je z drogom čistil drčo pri drobilcu ostružkov. Iz stroja je priletel košček železa in ga skozi rokavico ranil v paleo na levi roki.
GRADIČ Adolf. Pri premikanju razlivnega. vozička med razlivanjem grodlja, je železo brizgnilo iz korita njemu na čevelj in ga opeklo po peti in stopalu desne noge.
JEKLARNAr
KOVAČIČ Edi. Pri nakladanju opilkov je z rokami uravnaval grabilec. Ko se je grabilec odprl in sedel na tla, mu je stisnilo palec desne roke med odbijače na grabilcu, ker je'držal roko na nevarnem mestu.
GRAČNER Peter. Pri izvlačenju ingota so mu klešče zdrsnile na ingotu. Padel je po ingotih ter si poškodoval levo roko v zapestju in levi kolk.
VALJARNA:
VEBER Jakob. Pri adjustiranju valjanih palic 0 16 mm se mu je palica zakotalila pod ročno usnje in ga opekla na zapestje desne roke.
(Nadaljevanje na 6. strani}'
NOVOSTI V POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
(Nadaljevanje s 4. strani)
Čanje življenjskega standarda zavarovancev in splošnimi ekonomskimi gibanji. Edini način, da se prepreči zaostajanje pokojnin iz prejšnjih let za novim, bi bilo potrebno iskati v tem, da se tudi pokojnine iz prejšnjih let povečujejo v skladu z gibanji povprečnih osebnih dohodkov v republiki. Takšno je mnenje predlagateljev osnutka tez o sistemu pokojninskega zavarovanja.
Teze določajo še posebne - pogoje za borce NOB, pridobivanje pravice do pokojnine in še nekatera druga vprašanja.
Zvezne teze o novem sistemu pokojninskega zavarovanja predvidevajo znižanje starostne meje zavarovancev za pet let. Predlog sindikatov je bil dan v II. polovici lanskega leta in je dobil torej svojo konkretizacijo.
Iz razprave v Republiški skupščini RSK in slovenskih poslancev v Zvezni skupščini pa lahko povzamemo, da je Slovenija proti znižanju starostne meje, oz. delovne dobe. Ker je običaj, da se ob vsaki novosti pretehtajo tako pozitivne, kakor negativne strani, velja za Slovenijo naslednja ugotovitev.
Z znižanjem starostne meje bi se v Sloveniji v kratkem času upokojilo okrog 24.000 delavcev. To pomeni, da bi bilo toliko delavnih mest izpraznjenih. Znižal bi se tudi nadaljnji odliv starostnih, sorazmerno pa tudi invalidskih upokojencev. Izdatki sklada invalidsko-pokojninskega zavarovanja bi bili večji za okrog 20 milijard starih din.
Zaradi modernizacije, intenzifikacije ni drugih dejavnikov, ki so nujni ob sodobnem gospodar-
NEZGODE PRI DELU
(Nadaljevanje s 5. strani)
. VASLE Rafael. Pri nakladanju vezi valjanih palic na štiriosnik je z desno roko zadel ob drugo vez in si poškodoval kazalec.
LIVARNA VALJEV IN KOKIL:
KOVAČ Alojz. Zakladalni voziček ni bil pravilno naložen. Pri izpraznjevanju se je posoda prehitro nagnila, da ni mogel pravočasno odmakniti roke ter ga je stisnilo za prste na desni roki.
LIPOVŠEK Jože je nakladal grodelj. Ko je prijel za kos grod-lja, je drugi kos zdrsnil in ga udaril na mezinec desne roke.
SKALE Leopold je zapenjal vroči odlitek. Veriga je sprožila žareči pesek z odlitka, da se mu je vsul v čevelj in ga opekel.
LIVARNA SIVE LITINE:
FLIS Alojz je brusil odlitek na stabilnem brusilnem stroju. Odlitek mu je spodrsnil na brusni plošči, pri tem se je z levo roko dotaknil brusnega koluta in si obrusil četrti prst.
KUNSTIČ Jože. Pri prelaganju večjega odlitka z žerjavom mu je stisnilo kazalec na desni roki.
JAZBINŠEK Ivan. Zaradi motnje pri mehanskem doziranju dodatka v mešalec peska, je delaVec z vedrom nasipal dodatek na transportni trak. Vedro je potegnilo v lijak in mu stisnilo prste na levi «roki.
OBDELOVALNICA VALJEV:
KAČIČNIK Franc. Med centriranjem valja na stružnici W-3 je stal na stroju in s ključem odvijal in privijal vijake v vpenjalni glavi, ki se je počasi vrtela. Na mastni površini mu je spodrsnilo, leva noga je prišla pod vijak vpenjalne glave in mu je stisnilo prste na desni nogi.
MEHANIČNA DELAVNICA:
ŠKORNIK Vlado. Pri nakladanju železne plošče v avtomobil mu je stisnilo mezinec na levi roki.
PROMET:
GAJŠEK Stanko. Pri razpenjanju vozičkov ni mogel odpeti spenjačo s kavlja. Zato je dal signal strojevodju, da stisne vozičke. Z levo-roko je držal spenjačo ter mu je pri premiku odbijač stisnil .palec.
EKSPEDIT:
NOVAK Leopold je nakladal surovo železo v vagon. Leden kos grodlja mu je zdrsnil iz rok, pri tem se je udaril ob stranico vagona in si poškodoval kazalec na levi roki.
Na poti na delo so se poškodovali:
JURŠE Milan iz elektroplavža in ROZMAN Ludvik iz jeklarne sta se poškodovala v avtobusu, ko je avtobus trčil v tovornjak. Poškodovala sta se po glavi.
VREČAR Savo iz livarne valjev je na poti na delo padel na ledu in si poškodoval desni komolec.
Primerjava števila nezgod v mesecu decembru v zadnjih petih letih:
Leto_______________________1964	1965	1966	196L	1968
Nezgod pri delu	16	15	11	16	18
Nezgod na poti_______________3_____3______3______3______3
jenju, lahko računamo, da bi gospodarstvo zaposlilo več novih delavcev, vendar pa ne toliko kot bi znašal odliv tistih, ki so se upokojili, temveč približno 1/3 tega števila.
Povečanje števila zaposlenih pomeni nov vir dohodka sklada invalidsko-pokojninskega zavarovanja, vendar pa dajo izračuni teh podatkov porazen rezultat: z novim dohodkom bi namreč lahko v enem letu pokrili le okrog 8 do 10 odstotkov povečanih izdatkov.
Ob takšnih podatkih šele postane jasno, da znižanje starostne meje za Slovenijo ni pridobitev. S tem pa nočemo reči, da to vprašanje morda ni pomembno tam, kjer je brezposelnost velika. Za
PRIJETNO
Ko smo prejeli v decembru vabila na tovariško srečanje 20. 12. popoldne pri Mlinarjevem Janezu na Teharjih. smo bili prijetno presenečeni. Delovni kolektiv železarne kljub finančnim težavam ni pozabil na člane kolektiva, ki so bili lani upokojenr in tako izločeni iz vrst sodelavcev te delovne skupnosti. Od 90 povabljenih se nas je Zbralo ta dan v železarskem domu na Teharjih 78, prišli pa so tudi predstavniki kolektiva z glavnim direktorjem, predsednikom DS in UO podjetja, nekateri delovodje in asistenti, delavci iz kadrovskega sektorja, tako da se nas je zbralo blizu 90 dolgoletnih sodelavcev. Nekaj časa nismo znali s pravimi besedami na dan, z besedami, ki bi izrazile zadovoljstvo, da nas niso pozabili in da še niso pretrgane vse vezi s kolektivom, kjer smo dolga leta sodelovali. Po nagovoru glavnega direktorja, ki nam je spregovoril tople besede zahvale za dolgotrajno sodelovanje in po pozdravu predsednika upravnega odbora podjetja ter zastopnika množičnih organizacij v podjetju pa se je, sicer počasi, potem pa vendarle vse živahneje razvil pogovor o dogodkih, ki smo jih skupaj preživljali v preteklih letih, o težavah, ki smo jih skupaj premagovali in o uspehih, ki smo se jih skupaj veselili. Zelo podrobno je pojasnil kadrovsko politiko, s posebnim ozirom na delavce, ki so pri delu opešali, ali pa so dosegli sicer pogoj za upokojitev, direktor kadrovskega sektorja tov. Markovič. Priznanje tov. glavnega direktorja, da se je lani poslovilo izredno visoko število ljudi, ki so nosili glavno breme obnove in izgraditve, kar vse je bilo povezano z izrednimi težavami, ki pa so jih zlasti delavci v glavnih obratih pa tudi vsi ostali premagovali z veliko prizadevnostjo, za kar jim gre še posebna zahvala, nam bo ostalo v najlepšem spominu. Prav tako vsa skrb, ki so je deležni starej-
to območje pa še ni ustreznih izračunov.
Naraščanje izdatkov invalidsko-pokojninskega zavarovanja in večanja deleža v narodnem dohodku ni le posledica sistema pravic, ki jih imajo zavarovanci, temveč tudi spremenjenega odnosa med številom aktivnih zavarovancev in številom uživalcev pravic iz tega zavarovanja.
Skupna vsota izdatkov tega sklada je pomembna postavka v delitvi narodnega dohodka. V zadnjih štirih letih so se namreč izdatki tega sklada povečali za 2.8-krat; v istem času se je narodni dohodek povečal za 1,7-krat, sredstva za osebne dohodke pa za
2,1	krat.
2.	I.
SREČANJE
ši delavci, oboleli in vsi, ki so potrebni posebne skrbi, kar smo še posebno občutili, ko je steklo delo v kadrovsko socialni službi, katere pomen in vlogo delavci vse bolj razumejo. Razpoloženje se je iz ure v uro vse lepše razvijalo, žal pa smo morali misliti tudi na povratek domov. Vse bolj pogosto se je oglašala naša lepa pesem* toda tudi to je spodrinila skrb ža varen povratek. Vsi, ki smo bili deležni te tovariške skrbi, se bomo še dolgo spominjali prijetnega družabnega večera. Vsem. ki so prispevali, da je bilo to srečanje organizirano in tako lepo izvedeno, se upokojenci železarne najlepše ^ zahvaljujemo.. Prijetna je zavest, da nismo pozabljeni. Se mnogo je vezi, ki nas družijo, povezujejo. Vsak od nas pa budno spremlja razvoj delovnega kolektiva, v katerem smo preživeli veliko težkih pa tudi lepih, prijetnih ur. Naša želja je, da bi delovna skupnost železarne v Štorah dosegala lepe uspehe, saj se jih bomo z aktivnimi člani kolektiva veselili tudi mi. Tovariški pozdrav vsemu kolektivu.
R. U.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Železarne Štore za finančno pomoč, posebno pa za čestitke ob dnevu Republike in za novo leto. Osebno sè zahvaljujem socialnemu delavcu kadrovskega sektorja tovarišu Pla-zerju za obisk v bolnišnici in za ves trud in požrtvovalnost.
Celotnemu kolektivu, posebno pa vsem svojim sodelavcem iz prometa pa želim srečno in uspehov polno novo leto 1969.
Kresnik Viktor bolnišnica Vojnik
ALI STE ŽE POMISLILI NA TO?
Vsako uro nastane v naši državi po en požar, kar pomeni, da imamo dnevno 24, letno pa 8.760 požarov. Materialna 'škoda lanskoletnih požarov je presegla 22 milijard S-din. Razen materialne škode povzročijo požari vsako leto povprečno 65 smrtnih žrtev, težje oziroma lažje poškodovanih ca. 400 oseb. Iz statistike je razvidno, da povzroči človek več kot 70 % vseh požarov in to zaradi svoje neprevidnosti, malomarnosti, neznanja, neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov itd.
je, oziroma, da so bili začetni požari pravočasno pogašeni.
Člani kolektiva! Od vas je odvisna ne le uspešna proizvodnja, temveč tudi varstvo pred požari in drugimi nesrečami v tovarni. Naučite se, osnovnega znanja iz požarnega varstva in prepečujte nastanek požara na vašem delovnem mestu. Naučite se, kako je treba ukrepati v primeru požara, eksplozije in druge nesreče, uporabljati ročne gasilne aparate in druge naprave za gašenje in reše-
Tudi ženskam je vstop v naše vrste odprt
Tudi v našem podjetju nastane letno 25 do 30 požarov, ki so v glavnem začetnega značaja. Nevarnosti za požar so pri nas iz leta v leto večje, saj uvajamo nove tehnološke postopke, uvajamo uporabo raznih plinov, vnetljivih tekočin itd. Lahko trdimo, da so člani kolektiva kljub posameznim primerom malomarnosti pripomogli, da število požarov ni več-
vanje, ki jih imamo v našem podjetju. Kje se lahko vse to naučite?
Ali ste že pomislili, da bi se prostovoljno vključili v gasilsko organizacijo našega podjetja. "Tam se lahko poleg rokovanja z ročnimi gasilnimi aparati usposobite uporabljati najsodobnejše gasilne naprave, postanete lahko gasilski strojnik, reševalec itd,, lahko postanete član tekmovalnih
Gasilski pionirji vsako leto prezivijó del počitnic na morju
i
Tekmovanja gasilcev zahtevajo precej znanja in spretnosti, ki sti potrebna za resne akcije
ekip, ki zastopajo naše društvo na občinskem, republiškem, zveznem in mednarodnih tekmovanjih.
Prav posebno lahko koristijo uspešnemu delu na področju požarne preventive strokovni sodelavci — inženirji in tehniki. Tudi za žene in mladinke je primerno mesto v gasilski organizaciji. Številne nesreče v gospodinjstvu in stanovanjskih zgradbah nastanejo prav zaradi neznanja in neprevid-
kako je treba postopati v primera' nesreče, se naučite v gasilski organizaciji.
V	našem društvu obstojajo tudi možnosti športnega, kulturnega iti družbenega izživljanja. V ta namen so na razpolago razni rekviziti, med drugim namizni tenis,' šah, igrišče za košarko, odbojko, televizija itd.
V	našem interesu je, da bo čimmanj požarov in drugih nesrbč,
Mladinska desetina je na raznih gasilskih tekmovanjih osvajala
najboljša mesta
nosti. Sodobni gospodinjski stroji in kurilne naprave sicer olajšajo delo sleherni gospodinji, predstavljajo pa precejšnjo nevarnost, če ne poznamo vseh nevarnosti in preventivnih Ukrepov. Katere so nevarnosti ? Kateri varnostni ukrepi se morajo upoštevati in
da boste varni na delovnem mestu in doma. Zato se vključita v našo gasilsko organizacijo. Prijavne tiskovine lahko dobite pd dežurnih gasilcih in izpolnjena tudi tam oddate.
GASILSKA SLUŽBA
AKADEMIJA (ÌAY0V TVD PARTIZANA- KOVINARJA
Ob zaključku praznovanja 10. Obletnice delovanja TVD Partiza-na-Kovinarja v Štorah so člani posameznih oddelkov sekcije za splošno vadbo priredili v kulturnem domu 27. decembra ob 18. uri akademijo s pestrim sporedom, da so uro in pol navduševali občinstvo.
Takega nastopa članov telovadnega društva so si ljudje že dolgo
pod vodstvom tov. Milojke Božičeve. V modernem ritmu pa so zaplesale mladinke gimnazije iz Celja pod vodstvom tov. Gizele Za-vadlovo.
Težko je povedati, pri kateri točki so bili gledalci bolj navdušeni, vse so bile prisrčno izvedene in za vse so nastopajoči poželi veliko mero odobravanja, ploskanja.
Dan pred akademijo je bila v avli' kulturnega doma odprta, po svečani seji upravnega odbora društva, razstava s slikovnim gradivom, ki prikazuje razvoj športa in telesne vzgoje v Štorah sploh, posebno pa še 10-letno dejavnost TVD Fartizana-Kovinar-ja, to je združenega telesnovzgoj-nega in športnega društva. Razstava je bila odprta 14 dni, dva dni pa so bile razstavljene še trofeje društva, to je pokali, ki so si jih posamezne ekipe, vrste ali posamezniki priborili v številnih nastopih in tekmovanjih. Razstava je vzbudila veliko zanimanja, žal pa prostor ni dopuščal, da bi pokazali še več gradiva iz delovanja tega društva.
Akademija in razstava sta bili za Štore razveseljiv dogodek, pokazali sta, da je treba v prihodnje organizirati še več prireditev, ki naj nazorno prikažejo koristno vzgojno delo TVD Partiza-na-Kovinarja v Štorah. Prepričani smo, da so obiskovalci razstave in akademije doumeli, koliko truda je vloženega v tako dejavnost, koliko prostega časa je žrtvovanega in koliko požrtvovanja je treba, da se dosežejo vsaj skromni uspehi. Ker je občinstvo zadovoljno zapuščalo kulturni dom po akademiji in po ogledu razstave, je bilo to vsaj skromno priznanje tistim, ki ga za svoje plemenito delo tudi zaslužijo.
R. U.
PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO V
TVD PARTIZANU - KOVINARJU
Pozdravni govor predsednika društva Franca Kavke-
želeli, zato so napolnili dvorano kulturnega doma, kakor vselej ob takih priložnostih, doživeli so lepe trenutke in zadovoljni so odhajali domov po uspeli akademiji.
Z osnovnimi elementi talne vadbe so nastopili cicibani pod vodstvom tov. Bokšan Dore, za njimi so mlajše pionirke zaplesale Kekca, v naslednji točki pa SO pod vodstvom tojfr Franca Kavke nastopili z raznoterostmi pionirji. Potem so cicibani v za-Bimivi in prikupni sestavi pokazali, kaj vse delajo na izletu. Z ritmično točko »nagajivka«, sestavljeno po tov. Miri Čelikovi, pa so pod vodstvom tov. Sonje Ocvirkove nastopile pionirke. Pod vodstvom tov. Tineta Vebra so s preskoki preko visokega konja nastopili mladinci.
Društvo že vrsto let tesno sodeluje z osnovno šolo v Štorah. Zato so v program akademije vključili nastop folklorne skupine S te šole s plesi: »Na planincah«, »Ob bistrem potoku«, »Mrzulin« in -Ples z metlo«.
Program so popestrile z vajami na dvovišinski bradlji mladinke gimnastičnega centra iz Celja
Napetost pa je dosegla višek, ko so se na odru pojavili člani in med njimi trije člani naše olimpijske vrste, ki je letos nastopila v Mehiki, Brodnik, Šrot, Vratič in Kersnič, ostali člani pa so bili: Šporn, Šrot Edi in Munih. Nastopili so z vajami na konju z ročaji, na bradlji in z vajami v parterju. Ni treba posebej poudariti, da so z vsako točko izredno navdušili občinstvo. Trem olimpijcem so ob.zaključku nastopa izročila dekleta v narodnjh nošah skromna darila v zahvalo za obisk in nastop 'na prireditvi, ki je s tem zelo pridobila na vsebini in kakovosti.
Ob tej priložnosti je društvo razvilo tudi svojo zastavo, ki jo je izročil predsedniku društva po njegovem uvodnem govoru predsednik upravnega odbora železarne tov. dipl. ing. Dušan Burnik; upravni odbor je bil namreč pokrovitelj te proslave.
Ob zaključku akademije so bila zaslužnim aktivnim članom in organizatorjem društva podeljena za dolgoletno sodelovanje priznanja, petnajst spominskih plaket in deset pismenih priznanj.
TVD Partizan-Kovinar v Štorah je v 10 letih obstoja opravil koristno delo na polju telovadbe in športa v našem industrijskem centru. V sekcijah tega društva se je v teh letih zvrstilo lepo število mladih in odraslih prijateljev zdravega razvedrila, ki so ga lahko našli v rokometu, košarki, nogometu, smučanju, namiznem tenisu, kegljanju in v splošni vadbi. Za tako obsežno delovanje so organizatorji, vodniki in trenerji žrtvovali veliko prostega časa, prizadevno so delali po naštetih sekcijah in vzgajali zlasti mlade ljudi v ljubezni do zdrave telovadbe in športa, vcepljali jim samozavest, disciplino in tovarištvo, s tem pa jim oblikovali značaj in tako opravili res veliko delo.
Ob zaključku proslav 10-letnice delovanja tega društva so bila na svečani akademiji 27. decembra lani padeljena zaslužnim delavcem v tem društvu priznanja
za dolgoletno uspešno udejstvovanje.
Spominske plakete so bile podeljene:
Francu Kavki, Francu Zeliču, Sonji Ocvirkovi, Tinetu Vebru, Evi Ludvigovi, Branku Mlaču, Draganu Bokšanu, Srečku Kranjcu, Danetu Rukavini, Francu Ambrožu, Antonu Klinarju, Jožetu Golobu, Borku Vrečku, Jožetu Sivki in Rudolfu Uršiču.
Pismena priznanja pa so prejeli:
Dipl. ing. Zoran Tratnik, Jurij Čehovin, Dora Bokšanova, Jože Germek, Rozman Franc z elektro-plavža, Anton Mackošek, Rozman Franc iz mehanične delavnice, Martin Hiti, Milan Turnšek in Boris Ropoša.
Ta priznanja naj jih bodrijo še za nadaljnje delovanje, obenem pa naj vzpodbudijo še druge, da stopijo v vrste aktivnih funkcionarjev društva in poživijo delovanje.	R. U.
LE BREZ SKRBI!
KDO JE KAJ
—	Veste, doktor, strašno se bojim da bi me pokopali živega.
—	Kar nič se ne bojte. Če vas bom jaz zdravil, se vam to nikoli ne bo zgodilo!
Znamenitega zdravnika in bakteriologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je:
»Kaj ne, vi ste živinozdrav-nik?«
»Da,« je živahno dejal Koch.
»Kaj vam pa manjka?«
Nastop pionirk na svečani akademiji
Dedek Mraz tudi letos ni pozabil najmlajših pri TVD Partizanu - Kovinarju
Nestrpno pričakovanje Dedka Mraza
Dedek Mraz je otroke razveselil s skromnimi darili
Cicibane, pionirje in pionirke vseh sekcij društva je tudi letos obdaril Dedek mraz. Obiskal jih je v telovadnici društva v petek 10. januarja 1.1, Napeto pa vendar prijetno vzdušje je vladalo v telovadnici, ko so najmlajši kar tekmovali, kdo od njih se bo bolje izkazal pred Dedkom mrazom, ki jim je polagal na srce, naj redno prihajajo k vadbi in treningom, naj se že mladi navadijo na disciplino in res dobro tovarištvo, da bodo nekoč dobri telovadci in športniki. Obdarjenih je bilo 135 otrok, ki so skupaj s starši zelo zadovoljni zapuščali telovadnico.	R. U.
NAGRADNA REBUSA
V zadnji številki objavljena REBUSA imata naslednji rešitvi:
1.	LOKOMOTIVA
2.	MEDENINA
Prejeli smo 32 rešitev, od tega 31 pravilnih.
Komisija v sestavi Ocvirk Stane, Žmahar Ivan, Vrhovšek Elica je izžrebala tri nagrade, in sicer:
1.	nagrada 50 N-din TOMLJE Janez, nova livarna;
2.	nagrada 30 N-din ŽOHAR Martin, priprava dela.
3.	nagrada 20 N-din VREČAR Cvetko, priprava dela.
NA DRSALNO REVIJO
Kot vsako leto bo tudi letos v času od 6. do 16. februarja 1969 nastopala v Celovcu slikovita Dunajska drsalna revija, tokrat z imenom »CONFETI«. Tudi tokrat se bo revija predstavila v svoji najboljši zasedbi. Največja atrakcija revije' je vsekakor zelo priljubljeni in popularni umetnik ledene plošče EMMERICH DANZER, trikratni svetovni prvak in štirikratni evropski prvak, ter svetovni prvak profesionalcev. Seveda pa v programu ne manjka drugih svetovno znanih imen.
Cena za ogled drsalne revije je
80,00	din po osebi. V ceni je vklju-
čen avtobusni prevoz v obe.smeri, vstopnina _za ogled predstave ter vodstvo in organizacija potovanja.
Organiziran bo prevoz s posebnim avtobusom na ogled drsalne revije in sicer za soboto, dne
15.	februarja 1969.
Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Štorah je ob 6. uri ^ zjutraj, povratek predvidoma ob
22.	uri' zvečer.
Prijave sprejema tovarišica Ramšak Branka v oddelku za rekreacijo najkasneje do 31. januarja 1969.
Lepi uspehi naših najmlajših smučarjev
Občinskega prvenstva vseh oddelkov pri Celjski koči dne 5. januarja so se udeležili tudi člani našega društva. To je bilo v letošnji sezoni prvo tekmovanje naših smučarjev in že so dosegli kar lepe uvrstitve.
Pri starejših mladincih je zasedel prvo mesto Bojan Klinar, pri starejših pionirjih je zasedel drugo mesto Mladen Zelič, tretje pa Aleš Kavka. Pri mlajših pionirjih je zasedel prvo mesto Gorazd Tratnik, pri mlajših pionirkah pa je prva Jasna Vebrova.
Tudi meddruštvenega tekmovanja za kategorizacijo starejših pionirjev v Mežici 12. januarja t.l. so se udeležili naši smučarji. Tu se je odlično uvrstil Aleš Kavka na IV; mesto. Smolo pa je imel Mladen Zelič, ki je v 1. teku imel II. najboljši čas, v drugem teku pa je žal padel.
Isto nedeljo so se meddruštvenih tekem mlajših pionirjev udeležili tudi naši mnogo obetajoči mladi smučarji. Veber Jasna je zasedla drugo najboljše mesto, Gorazd Tratnik pa se je med 92 tekmovalci uvrstil na 14. mesto.
Vsi tekmovalci se sedaj resno pripravljajo za tekmovanje na conskem prvenstvu, ki bo 2. februarja pri-Celjski , koči. Smučarska zveza Slovenije je zaupala organizacijo tega kvalitetnega tekmovanja smučarski sekciji TVD Partizana-Kovinarja Štore, kar je vsekakor lepo priznanje za marljive in uspešne smučarske delavce iz Štor.
Našim smučarskim tekmovalcem želimo pri tem tekmovanju obilo športne sreče, saj je to tekmovanje obenem izbirno tekmovanje za nastop na republiškem prvenstvu pionirskih oddelkov.
R. U.
Zanimiva predstava v celjskem gledališču
Slovensko ljudsko gledališče v Celju je v svoj repertoar uvrstilo tudi dramo M. Gorkega »MALO-MEŠČANI«, katere premiera je bila 24. januarja t. 1. Maksim Gorki, umetniški glasnik revolucije, je živel in ustvarjal v dobi, polni političnih in socialnih zapletov, (sprememb in preobratov. V kulturi in umetnosti je bil v tej dobi najodločnejši izraz in glasnik revolucionarnih teženj. Vprašanje malomeščanščine kot določene življenjske filozofije je Gorki postavil v zelo ubrano kompozicijo. Osebe malomeščanov so ljudje, ki so padli v vrtinec preživelih' pojmov, preživelih predstav, pretehtanih in minulih vrednot, iluzornih izmišljenih odnosov in se ne morejo rešiti iz teg avrtinca, ker je močnejši od njih samih. Malomeščani živijo brezperspektivno in zato propadajo, bodočnost pa pripada ljudem, ki se znajo boriti za svoj prostor pod soncem, za svojo srečo, za boljše življenje. Na ta način se v »Malo-
meščanih« prepleta tragično s komičnim, herojsko s prostaškim s stotinami niti — in samo Nil in Polja imata v sebi toliko moči, da se rešita iz tega kroga.
Režija je v rokah Igorja Pretnarja iz ljubljanskega mestnega gledališča, ki ga poznamo kot režiserja filmov: Na valovih Mure, Pet minut raja, Samorastniki, Lažnivka, v Celju pa smo se tudi že srečali z njim, na začetku letošnje sezone npr. z Lebovičevimi »Srebrnimi vezmi« v celjski postavitvi.
Igrali bodo: Jože Pristov, Nada Božičeva, Franci Gabrovšek, Marjana Krošlova, Janez Bermež — Bogomir Veras, debut, namesto obolelega Pavla Jeršina bo vlogo Perčihina igral Angel Arčon iz MGL, dalje Minu Kjudrova, Mija Mencejeva, Jana Šmidova, Marija Goršičeva, Sandi Krošl, Marko Simčič, Branko Grubar, Anica Kumrova.
Predstavo si velja ogledati.
R. U.
V mesecu decembru 1968 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti:
Novi člani delovne skupnosti:
ESIH FRANC, delavec, ekspedit; GAJŠEK KARL, delavec, ekspedit; ŽEKAR VALENTIN, delavec, ekspedit, ARZENŠEK STANKO, delavec, ekspedit, OSET FRANC, delavec, mehanična delavnica; SENICA MARJAN, delavec, mehanična delavnica; ŠUSTER ANTON, delavec, promet; ROMIH VINKO, delavec, promet; LIPOVŠEK JOŽE delavec, promet; KOPRIVC BRANKO, delavec, livarna sive litine; BEZGOV-- ŠEK MILAN, deavec, livarna sive h'ti ne, VALANT ANTON, delavec, livarna sive litine; LUGARIČ JOŽE, delavec, livarna sive litine; VOGRINC JOŽE, delavec, livarna sive litine; LORGER FRANC, delavec, livarna sive litine; ČOKL Albin, delavec, livarna sive litine; PENIC ANTON, livarna sive litine; CVERLIN JURIJ, delavec, livarna sive litine; PLANINŠEK ŠTEFAN, delavec, livarna sive litine;- GROBOVŠEK STANISLAV, delavec, livarna sive litine; ŠALAMON MIHAEL, delavec, livarna sive litine; FURMAN JOŽE,-delavec, livarna sive litine; BERHAUS ALBIN, delavec, valjarna; CEHNER JOŽE, delavec; valjarna; VOLOVŠEK, delavec, valjarna; GAJŠEK FRANC, delavec, valjarna; GRAČNER RUDOLF, delavec, valjarna; ZALOKAR STANISLAV, delavec, valjarna; ŽUPANEC IVAN, delavec, valjarna; POLAJŽER ANTON,. delavec, valjarna; ŠKET FRANC, livarna valjev; ŽAFRAN IVAN, - delavec, livarna valjev; PONDELAK MIRKO. delavec, livarna valjev; HAŽIC FRANJO, delavec, livarna valjev; UŽMAH BRANKO, delavec, livarna valjev; RADIČ MIRKO, delavec, livarna valjev; KITAK ANTON, kovinostrugar, energetski obrat; KODRIN ANTON, delavec, ekspedit,; ANTLEJ EMIL, delavec, elektroplavž; REGORŠEK STANISLAV, delavec, elektroplavž; JAGODIC LEOPOLD, delavec, elektroplavž ; FERLEŽ SILVESTER, delavec, elektroplavž ; KOVAČ MARJAN, delavec, samotama; HOLCER MARJAN, delavec. šamotarna ; '	Z AKOŠEK
FRANC, delavec, šamotarna; STOJAN STANISLAV, delavec, Samotama; ZUPANC FRANC, delavec, šamotarna; ŠKET JAKOB, delavec, livarna valjev; CATER RADO. delavec, livarna vaijeV; LUGARIČ ALOJZ, delavec, promet; METLICAR MARTIN, delavec, yaijama; KRAPŠE ROMAN, delavec, valjarna; VRA-NJEK STANISLAV, delavec; jeklarna ;: KOŽELJ VINKO, delavec, jeklarna; LIPOVŠEK IVAN, vo-
dovodni inštalater, mehanična delavnica; SIRK RUDOLF, žerja-vovodja, elektroplavž; KOLAR FRANC, delavec, livarna sive litine.
Delovno razmerje je prenehalo:
CELNER JOŽEF iz valjarne, odšel v poskusni dobi; BERG-HAUS ALBIN iz valjarne, odšel v poskusni dobi; PREŠIČEK ANTON, strugar iz obdelovalnice valjev, odšel po lastni želji; ŠUSTER ANTON iz prometa, odšel v preizkusni dobi; ROMIH VINKO iz prometa, odšel v preizkusni dobi; JOŠT JOŽEF iz livarne sive litine, je samovoljno zapustil delo; ŽAVSKI FRANC iz valjarne, je samovoljno zapustil delo; LIPOVŠEK JOŽE iz prometa, v preizkusni dobi odšel iz podjetja; JAÌCOP NADA iz finančnega sek-
torja, odšla po lastni želji; VRE-CAP RASO iz livarne sive litine; je samovoljno zapustil delo; ŠEK-LlC JANEZ iz elektroplavža, je samovoljno zapustil delo.
Izključena iz delovne organizacije sta bila:
BEVC STANISLAV iz gradbenega oddelka ter MASTNAK JOŽE iz splošnega sektorja.
Na odsluženje kadrovskega roka je odšel COKLO SILVESTER
Naraščaj v družini so dobili:
GAJŠEK ALOJZ iz UOS; KROFLIČ MARIJA iz kadrovskega sektorja; KOREZ LEOPOLD iz valjarne; DRA VINEC DOMINIK iz livarne sive litine; KOKOL ANTON iz ekspedita; VR-
HOVŠEK RUDI iz prometa; TURNŠEK STANKO iz valjarne; POLAK MAKS iz jeklarne; MERNIK ROZALIJA in SILVO iz razvojnega oddelka; CIZELJ CVETKO iz modelne mizarne; BELEJ ANTON iz valjarne.
Čestitamo!
Zakonsko zvezo so sklenili:
PAVLIC ALOJZ iz mehanične delavnice; CENTRIH SILVA iz UOS; LONČAR FRANC iz prometa; KOREZ MAKS iz prometa; KRAJNC ERNA iz finančnega sektorja; ŠTOR STANKO iz jeklarne; ZELIC ANTON iz jeklarne; HOLCINGER IGNAC iz ekspedita; ULAGA EDVARD iz mehanične delavnice; OJSTERŠEK ANDREJ iz energetskega obrata.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
UPOKOJITVE V LETU 1968
Kot običajno so bili povaljeni za dne 20. decembra preteklega leta na razgovor vsi upokojenci podjetja, upokojeni v preteklem letu. Žal se niso udeležili vsi povabljeni, pač pa pretežno število. Med odsotnimi so bili predvsem tisti, ki iz zdravstvenih razlogov niso mogli priti. Na vabilo se je odzvalo tudi le nekaj vodij enot, v katerih so upokojeni delali neposredno pred upokojitvijo.
Zbrane upokojence je najprej pozdravil glavni direktor podjetja Tugomer Voga in se. jim zahvalil za dolgoletno sodelovanje v našem podjetju, za trud, ki so ga upokojenci vložili in s tem pripomogli k čimboljšim delovnim uspehom. Žalelel jim je srečno novo leto ter čimboljše zdravje v dobi »mirovanja«. V imenu samoupravnih organov je upokojence pozdravil ter se zahvalil za sodelovanje predsednik UO podejtja tov. ing. Burnik Dušan. V imenu ujDokpjencev se je za čestitke in dobre želje zahvalil tov. . Uršič Rudi ter celemu kolektivu zaželel veliko nadaljnjih ušpehpv.
V preteklem letu je prenehalo z delom zaradi upokojitve dosedaj na j več je, število članov kolektiva. Od januarja do konca decembra preteklega leta je bilo 90 ljudi ypokojenh, od tega .76 ali 84,5 % invalidsko..Skupno število upokojenih .znese 38,1 % invalidsko Skupno štčviio Oseb, ki so redno upokojeni, je nekaj let na:žaj približno - enako, kakor v lanskem let& Poprečna starost InVaKdsko upokojenih jè 54—35 let. Do '50 let starih je 19 in prav toliko nad 5ü_ let,, medtem ko je 50 % v starosti od 51 do 55 let (38 ali 50 %>. Po delovni skupni dobi je pri invalidsko , upokojenih poprečno
30 let. Poprečna delovna doba v Železarni Štore pa je pri isti kategoriji upokojenih 21 let. Pri starostno upokojenih je poprečna starost 60 let, poprečna de-, lovna doba 31 let in poprečna delovna doba v našem podjetju 20 let.
Od 25 do 30 let delovne dobe v Železarni imajo: Tofant Ivan, Ko-pinšek Anton, Vrečar Valentin in Zupanc Jožefa. Prav tako je imel 29 let delovne dobe v podjetju tudi Podkrižnik Anton, kateri je žal kmalu po upokojitvi umrl. Nad 30 let delovne dobe v Železarni Štore pa imajo upokojeni: Medved Ivan, Turnšek Alojz, Novak Stanko, Fidler Rudolf in Hrvatič Stanko.
Pregled upokojitev iz obratov oziroma enot
Od skupnega števila je bilo 76 moških, kar predstavlja 4,1 °/q.zaposlenih in 14 žena, kar pomeni 6 ° o, zaposlenih žena v našem podjetju.
R. M.
ZAHVALA
Ob odhodu v zasluženi pokoj se prav prisrčno zahvaljujem sodelavcem 3. izmene in obratovod-stvu elektroplavža za darilo in želje, da bi užil še mnogo let s pipo v ustih ter poslušal kukavico.
Svojim sodelaycejn želim v prihodnosti veliko uspehov pri delu in osebne sreče.
DEČMAN Ivan
__/
USTAUUAWE]
f’OEPoVe&w
Enota
o o c e ■K "o
O ^ ■
Ü N
cn O
CÖ
a
p
X
Elektroplavž	3	1	4
Jeklarna	"9	2'	11
Valjarna	6	1	7
Livarna sive litine	12	1	13
Livarna valjev	2	1	3
Šamotarna	10	—	10
Mehanična delavnica	1		1
Promet	8	— -	8
Ekspedit	3	—	3
Energetski obrat	'2	1	3
Gradben; oddelek	4	— '	4
Komunala in čuvaji	11 -	2	13
Ostalih	O	5	10
S k upaj	76	14	90
-Ne vidite, da je ustavljanje prepovedano!«
IN ME M O R I A M
KAREL VOVK
Vrste nekdanjih borcev se redčijo. Vsak dan beremo v časopisu kako smrt neusmiljeno posega po borcih narodnoosvobodilne vojne.
S pokojnim Karlom smo izgubili človeka, na čigar življenjsko pot je naš delavski razred lahko ponosen. Pokojni se je rodil 17. 10. 1911 kot sin skromne družine v Škofji vasi pri Celju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in se nato usposobil za modelnega mizarja. Že leta 1930 ga srečamo v štorski šamotarni, kjer je delal kot modelni mizar, od leta 1935 pa do 1941 pa je delal nepretrgano v šamotarni v Štorah. Njegova zaposlitev v Štorah vpada v čas izkoriščanja delavskega razreda po kapitalistih. Pokojni Vovk Karel pa kot zaveden delavec ni bil ravnodušen do izkoriščevalskih odnosov do kapitalistov in je bil med prvimi v Štorah, ki je organiziral stavko in dokazal s tem, da je mogel le združen nastop delavcev proti izkoriščevalskim namenom kapitalizma jamčiti pridobitev večjih pravic.
Zvest svoji delavski revolucionarni zavesti se je tudi leta 1941 opredelil tako, kakor je to bilo primerno za poštenega in zavednega Slovenca.
Bil je soustanovitelj I. Celjske čete partizanov, ki je, čeprav maloštevilna, zadajala strah domačim izdajalcem in okupatorju.
Na Dolenjskem se je ponovno vključil v narodnoosvobodilno borbo in najdemo ga leta 1943 že kot komandanta bataljona, komisarja, nato komisarja VDV brigade.
V osvobojeni domovini mu je bila zaupana odgovorna funkcija, saj je bil pokojni leta 1945 do 1947 sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Trbovlje.
Leta 1948 pa je prišel zopet nazaj v svoj rodni okoliš in se zaposlil v Železarni Štore, kjer je opravljal razna odgovorna dela.
Nečloveški napori, pomanjkanja in borba ter rane, pridobljene v borbi, pa so pustili sled pokojnemu Karlu. Po osvoboditvi — od začetka je bolj rahlo bolehal, vendar je bolezen dobivala razmah in moral je občasno na zdravljenje v bolnišnico.
Bolezen pa je nadaljevala svojo razdiralno pot — žalostna vest nas je dosegla v sredo, 25. decembra, da je Karl klonil.
Od njega so se poslovili številni soborci, prijatelji, znanci in sorodniki na pokopališču v Mariboru. Organizacija ZB Štore je prevzela organizacijo pogreba in s tem omogočila, da se je pogreba udeležilo poleg pevskega zbora tudi lepo število ostalih članov kolektiva in prebivalcev Štor. Tudi občinska odbora ZB NOV Slovenska Bistrica in Trbovlje sta poskrbela za številno udeležbo na pogrebu.
Mi ga bomo ohranili v trajnem spominu. Temni gozdovi naj mu pojo večno pesem slovenske zemlje.
V Šentjurju1 pri Celju so v petek 6. decembru t. 1. pokopali livarja Antona Podkrižnika, roje-
nega 12. 12. 1916 v Primožu pri Šentjurju.
Šentjurju. V železarni je bil čislan kot marljiv delavec livarne, kjer je delal od 1. februarja 1940, najprej kot jedrar, pozneje kot livar — kalupar, nazadnje v livarni valjev. Spoštovali so ga predpostavljeni in sodelavci, ker se ni bal nobenega dela, zaupali so mu lahko zahtevne zadolžitve, vedrio se je potrudil, da jih je vestno izpolnil.
Slovo je bilo težko in trpek bo spomin ha našega sodelavca.
TONE OŽEK
Bil je tak fant, ki je takoj zamikal, saj je iz njega žarela mladost, ki mika, ki osvaja. Da bil je, a danes ga že krije ruša vse prezgodnjega groba; na pragu v življenje je v trenutkih omahovanja klonil. Zgrozili smo se in obstali nemi ob grozni povici, da je ugasnilo življenje mladega sodelavca, ki je šele pred par meseci, dopolnil 21 let. V elektro obratu je ostalo prazno delovno mesto tega priljubljenega tovariša.
ČEHOVIN EDVARD
Ni ga starejšega Štorjana, ki ne bi poznal popularnega Edička, dobrodušnega, čeprav zelo zagrenjenega, odkritega, pripravljenega za vsako dobro šalo, včasih pa tudi odrezavega, zelo resnega,-
Avžner. Zaključena je življenjska pot možaka, ki je videl dosti sveta in prestal mnogotere preizkušnje v življenju, preživel tri vojne, videl dosti grozot in preganjanj, rušenja in iztrebljanja
Tudi mlado življenje je včasih premalo odporno in kljubovalno.
Kdo bo popisal bol staršev in bratov, sorodnikov in tistih, ki jim je bil ta mladi, nadebudni delavec še tesneje prirasel k srcu. Težko se je sprijazniti s kruto resnico, da odhajajo tudi mladi, zdravi in mnogo obetajoči in bo ostal za njimi le grenak spomin, neozdravljiva bolečina...
AVŽNER JOŽE
V visoki starosti 81 let je umrl
11.	decembra t. 1. na Lipi upokojeni kurjač parnih kotlov Jože
zlasti v službi. Med najgorečnej-šimi navijači *a štorske nogometaše je bil on, Edičko, tako rekoč dvanajsti mož postave pri domala vsakem nastopu. Koliko doživljajev bi znal povedati, burnih, veselih pa tudi grenkih, no, nikoli pa ne smemo obupati, to je bilo eno njegovih pravil. Niso pa redki ki ga poznajo tudi kot tako rekoč zgodovinsko osebnost, kot prvega »astronavta«. Kako je ta polet potekal, o tem bodo še dolgo krožile resnične, pa tudi prikrojene zgodbe. Ko je bil upokojen, se je komaj še znašel, tako mu je bilo dolgočasno brez zaposlitve v železarni. »Pa bi se morda le kaj našlo,« nas je vzpodbujal, čeprav Je bil že težko bolan.
Veliko število Štorjanov se je poslovilo od njega, ki bo še dolgo živel v najlepšem spominu med nami.
JAKOB MASTNAK
V domu onemoglih na Polzeli je
9.	januarja t. 1. umrl v 78. letu starosti Jakob Mastnak iz Šentjanža nad Štorami. Starejši člani kolektiva se ga še dobro spomnijo, saj je delal kot tesar v železarni od 21. januarja 1918 do 30. oktobra 1949, ko je bil upoko-
jen.	Po upokojitvi je dolgo-let živel še na posestvu v Šentjanžu, prihajal.pa je večkrat v Štore in v Celje, dokler ni oslabel in si poiskal zavetja v domu za onemogle na Polzeli.
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
NAŠI UPOKOJENCI V DECEMBRU
Brečko Mihael
Verbič Franc
Gajšek Jože
BREČKO MIHAEL, rojen v Novi vasi pri Šentjurju dne 1. junija 1915. Do svojega 17. leta starosti je bil pri starših, na kar se je šel učit pekovskega poklica. Izučil se je 1936 ter bil potem zaposlen v tem svojstvu v Mariboru, kjer se je poklica tudi izučil, do 1941. leta. Do 1943 leta je še delal v Mariboru, vendar tedaj kot raznašalec pošte. V Železarno Štore je vstopil na delo junija 1946. leta. Bil je razporejen v obrat martinarno, kjer se je usposobil za topilca in to delo tudi opravljal_do upokojitve, torej nekaj nad 22 let. Dne 16. decembra je bil po invalidski komisiji invalidsko upokojen.
OSET FRANC, rojen 28. novembra 1924 v Šibeniku pri Šentjurju, kjer tudi sedaj stanuje. Že s 15. letom starosti je začel delati v kamnolomu Sv. Jakob, kjer je delal do 1941. Jeta. V Železarno Štore je prvič vstopil junija 1946 ter delal v livarni do aprila 1947, na kar je bil vpoklican na do-služitev roka v JLA za eno leto. 1948 se je vrnil v Železarno Štore, kjer je delal do upokojitve v livarni. Dne 20. decembra je bil invalidsko upokojen.
VERBIČ FRANC, rojen 31. 10. 1913 v Dramljah, sedaj stanuje v Trnovcu. Dne 1. 2. 1932 se je prvič zaposlil pri privatnem trgovcu kot delavec in delal do 30. 5. 1936, nato pa odšel v JLA. Po vrnitvi iz JLA 4. 1. 1937 in do 31. 4. 1942. je delal kot zidarski pomočnik pri privatniku. Od 1. 5. 1942 'do 9. 5. 1945 je bil zaposlen pri pomožni železnici v Celju nato pa -je bil spet začasno doma. V Železarni Štore se je zaposlil 18. 6. 1946 in to v obratu livarni, kjer je delal kòt jamar, od 1964. leta dalje pa do upokojitve, kot čistilec. Dne 20. 12. 1968 ga je Invalidska komisija invalidsko upokojila.
GAJŠEK JOŽEF je rojen v Pro-žinski vasi pri Štorah dne 15. 4. 1903, kjer tudi sedaj stanuje. Vse do decembra 1945. leta je delal
na svojem posestvu, na kar se je zaposlil v Železarni Štore, kjer je opravljal delo kot prevo?nik s svojimi konji. Delal je ves čas v komunalnem oddelku splošnega sektorja svoje redne oziroma starostne upokojitve dne 31. decembra 1968. leta.
DEČMAN IVAN, rojen na Ponikvi 26. decembra 1913, sedaj stanuje v Osenči pri Celju. Že z
12.	letom si je moral začeti služiti kruh sam in to tako, da je delal pri raznih kmetih v Ptuju in Ponikvi. 1928. leta se je preselil v' Pečovje. Začel je delati na »što-
lami« in od tam v Tovarni emajlirane posode v Celju, kjer je delal od leta 1929, nato pa ponovno na kmetih, od koder je odšel na odsluženje vojaškega roka. V Železarni Štore se je prvič zaposlil decembra 1935. leta ter je delal v martinarni in valjarni do februarja 1942, ko je bil premeščen na delo v Jeklarno Judenburg. V naše podjetje se je vrnil junija 1945. Delal je najprej na »prostoru«, nato v jeklarni in z izgradnjo elektro-plavža je bil razporejen v nov obrat, kjer je delal vse do redne upokojitve dne 31. decembra 1968.
Delovno dolžnost so prekršili
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu decembru 1968 petkrat sestala in obravnavala 25 primerov kršitve delovne dolžnosti. V 7 primerih je ugotovila, da niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti, v 9 primerih je izrekla najmilejši ukrep opomin, zaradi zaslišanja prič pa v 2 primerih obravnave ni zaključila.
Hujše so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani:
—	z javnim opominom:
1.	MIRNIK Milan, iz valjarne, je dne 18. in 19. oktobra 1968 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	ROMIH Ivan, iz prometa, je dne 16. in 17. novembra 1968 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	ROŽMAN Dušan, iz energetskega obrata, je dne 27. novembra 1968 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	MOČNIK Rudolf ml., iz mehanične delavnice, je v dneh 27. in 28. novembra 1968 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
—	Z zadnjim javnim opominom:
5.	FRAJTAG Ciril, iz valjarne, je dnc*.18. oktobra 1968 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	DROBNE Henrik, iz prometa, je 13. novembra 1968 odklonil izvršitev delovnega naloga, ki je obstojal v tem, da bi moral prepeljati odlitke iz livarne II — zadnji javni opomin.
V postopek za izključitev na DSE je bil predlagan:
7.	MASTNAK Jože, iz splošnega sektorja, si je v letu 1967 in 1968 prisvajal odnosno neopravičeno uporabil denar, ki so mu ga izročale posamezne osebe za nakup betonskega železa.
DS enote uslužbenci, ki je sklepal o izključitvi, se je izrekel za to, da Mastnak Jože ne more ostati še naprej v podjetju in se je absolutna večina navzočih članov delavskega sveta enote uslužbenci izrekla za — izključitev.
Iz pisarne pravne službe
OBVESTILO
Člane delovne skupnosti obveščamo, da organiziramo v prostorih Doma Železarjev na Teharjih naslednje prireditve:
Dne 1. februarja 1969 ob 20. uri:
»PREDPUSTNA ZABAVA«
Vstopnina 6,00 N-din.
Dne 15. februarja 1969 ob 20. uri:
»MAŠKARADA«
Rezervacija s konzumacijo 26,00 N-din.
Dne 18. februarja 1969 ob 20. uri:
»PUSTNI TOREK«
Vstopnina 6,00 N-din.
Na vseh pustnih prireditvah vas bo zabaval ansambel Antona Videča.
Najboljše maske bodo nagrajene. Vstopnina za maske
3,00	N-din.
Rezervacije miz za vse prireditve si lahko preskrbite v pisarni rekreacije pri tov. Ramšak Branki.
Oddelek za rekreacijo