Izvoz je prva naloga
Rezultati ekonomških odnosov s tujino Slovenije in Jugoslavije niso prav nič rož-nati, saj kar precej 'odstopajo od predvide-vanj, ki smo jih zapisali v resolucijah o družbenoekonomskem razvo.iu v letošnjem letu.
Tudi v šišenski občini se ne moremo poh-valiti s kaj dosti bolj spodbudnimi ugoto-vitvami, saj podatki o zunanjetrgovinski me-njavi v prvih šestih mesecih letošnjega leta kažejo, da so šišenski izvozniki letni načrt izvoza uresničili s 46,1 odstotka, načrt uvoza pa s 44,5 odstotka. Ali povedano s števil-kami: v prvem polletju so šišenske organi-zacije izvozile za 2,82 milijarde dinarjev iz-delkov in storitev, uvozile pa za skoraj 4 mi-lijarde dinarjev. Seveda velja k tem podat-kom dodati, da gre precejšen del uvoza na račun Petrolove TOZD Zemeljski plin, ki ta energetski vir uvaža za potrebe cele Slove-nije, bremeni pa šišensko devizno bilanco.
Podatki o strukturi uvoza kažejo, da so šišenske delovne organizacije uvažale pred-vsem reprodukcijski material, izvažale pa_ so predvsem izdelke za široko potrošnjo, opre-mo, medtem ko je izvoz reprodukcijskega materiala znašal okrog petino celotnega iz-voza.
Seveda so veliko bolj zanimivi podatki o regionalni strukturi izvoza. Delež izvoza na konvertibilno področje se namreč stalno manjša in je znašal v prvih šestih mesecih. letos le 50,9 odstotka od celotnega izvoza, medtem ko gre kar polovico izvoza na kli-rinško področje, izvoz v dežele tretjega sveta pa  je kar zanemarljivo majhen.
Takšna regionalna usmerjenost izvoza je tudi razumljiva zaradi hitrega naraičanja cen na domačem trgu in s tem zmarvjšane konkurenčne sposobnosti na zahodnem trgu, kjer so pogoji prodaje v splošni recesiji, ki tam vlada, še toliko bolj zaostreni.
Seveda pa takšna regionalna usmerjenost izvoza  ni  nič  kaj   razveseljiva,  saj   moramo
I zagotoviti potrebno količino deviz za nakup najnujnejših proizvodov, predvsem nafte, ki jo je treba plačati v dolarjih in za odplačilo anuitet   za   najete   kredite   v   tujini.   Zaradi
I tega je naša prva in osnovna naloga do kon-ca leta, seveda pa tudi naprej, da napnemo vse sile za povečanje izvoza na konvertibilijo področje in za hkratno omejitev uvoza na najmanjšo možno mejo. Le tako namreč lah-ko uresničimo načrtovano projekcijo plačilne bilance Jugoslavije, za to pa smo odgovorni vsi glede na sprejete obveznosti: tako posa-mezne republike in pokrajine kot vsaka ob-čina in vsaka delovna organizacija. Vsako neizvrševanje načrtov v zunanjetrgovinski menjavi nas namreč lahko še kako drago stane.