PoSiartna plačana. Štev. 9. Posamssžia Stev. ©!ss 0*50. lipravmštvsDomovina" v LjubJjsn!. Prešernova ulica 54 Uredništva ..Domovine", Miklošičeva cesta IG, Telefon 72 Ogfsaia vsak petek. Hke—^mm P- n. Licealna knjižnica Ljubljana, Poljanska cesta 2, II. drž. gimnazija liCiom Napredni bloki na Iz več krajev nam poročajo, da so se od veselja nad Naprednim blokom, ki je za mesto Ljubljano dosežen, stvonli krajevni napredni bloki, kjer sodelujejo z demokrati bivši pristaši NSS in oni člani SKS, ki niso zadovoljni s postopanjem svojega vodstva, ki je onemogočilo Napredni blok v vsej deželi. Pridružujejo se jim povsod obrtniške organizacije in uradništvo. Ti napredni bloki si stavljajo za dolžnost, delati na to, da se nikdar več ne razcepijo napredne moči na deželi. Mi moremo to gibanje samo pozdravljati, ker odgovarja temu, kar je JDS v najnesebič-nejši obliki predlagala za te volitve. Napredni bloki bodo povsod šli v boj za kandidatsko listo dr. Žerjava (5. skrinjica) na Kranjskem in dr. Kukovca (1. skrinjica) na Štajerskem. Ia Kranjskem] 8 naša skrinjica p ©ta, na Štajerskem prea in v mesta Ljubljani četrta,! Te dni smo čitali klerikalno volilno brošuro, v kateri se je SLS podala na solnce glede vprašanja, o katerem sobica pač ne prenese. Nihče ni prijatelj vojaških bremen in mi bi bili prvi, ki bi glasovali za odpravo vojaštva. če bi tudi brez njega bila naša država izven vsake nevarnosti. Sedaj pa prežijo Lah. Nemec, Madžar, Bolgar in Arnavt na vseh naših mejah, da bi nam ugrabili kos naše zemlje. Da jih držimo v strahu, je žal potrebno nekaj vojaštva. Naši poslanci so predlagali, da se vojna služba zniža na deset mesecev. Kdaj so klerikalci v Avstriji predlagali, naj se triletna vojna služba zniža? Nasprotno, klerikalci so glasovali v Avstriji za rekrute, za triletno vojno službo, za nabavo novih kanonov in pušk ter dopuščali, da so naši sinovi služili v daljnih krajih. Seveda, takrat je šlo za Avstrijo, t. j. za najbolj klerikalno državo. Nihče ne hvali čez drn in stra vojaške uprave, ki jo v glavnem v rokah radikalne stranke, ah to je gotovo, da se našim vojakom glede ravnafija in prehrane godi v naši vojski bolje kakor je bilo v avstrijski, kjer so hodili raztrgani in gladni in kjer so se naučili samo sirovosti Zlasti so bili avstrijski oficirji večinoma prave zverine, ki pre-prosiemu vojaku niso privoščili nobene dobre besede. V naši vojski pa mora vsakdo priznati, da so ofttirji skoraj noč in dan skuoai z moštvom in da vlada med mirni prav dobro razmerje, če so kje kakšne nc-rednosti, so jih naši poslanci nemudoma ovadili na pristojnem mestu in kriva ter sirovine, ki jih je najti povsod na svetu, so bili nemudoma najstrožje kaznovani. Demokratski poslanci so se neprestano zanimali za počutek naših vojakov in dobili zadovoljiva pojasnila. Piedlansko leto je zaradi neodpusiljive brezbrižnosti na železnicah zbolelo in pomrlo nekaj vojakov na transportih. Vihar ogorčenja ie bil soglasen in parlament je izvolil poseben odbor, ki je zadevo preiskava!. Tedaj pa so klerikalci, socijalisti in zemljoradniki, ki so prej na bolj kričaii, obmolknili, in ko je bilo trena vojnemu ministru Zečeviču dokazati, da je on kriv, teh gospodov sploh ni bilo blizu in niso prinesli nobenih dokazov, tako da se je Zečevič rešil preteče obtožbe. Taka opozicija, kak t je bila klerikalna, ni resna, ker je samo kričala; ko pa je bilo treba dokazati, se je naslonila samo na časopisna poročila. Najbolj nesramno je očitanje, da so demokrati bili za vojno, ko so napodili Karla iz Budimpešte. Mi vsi vemo, kako resni so bili tisti časi in da je le odločni nastop Jugoslavije povzročil, da se je Karel moral za vselej odpeljati in s tem nam je bila prihranjena vojna sedaj ah pa pozneje. Podoba je, kakor da je klerikalcem žal, da Karel ni ostal v Budimpešti. Vse to pa bi nas nič ne razburilo, kajti tudi mi mnogokrat upravičeno napadamo vojaško upravo. Razburja nas pa, da se upajo o teh vprašanjih pisati tisti ljudje, ki so v Avstriji ob vsaki priliki blagoslavljali avstrijsko vojsko, ki so glasovali za vsak vojaški kredit in za vsako pomnožitev rekru-tov. Ti ljudje so pred vsakim avstrijskim oficirjem delali globoke poklone in vsa cerkev je bila na nogah za povzdigo militarizma. Leta in leta je klerikalizem hujskal proti Srbom in Rusom, češ, da so krivoverci in da jih je treba iztrebiti. Sedaj je dokazano, ga je glavno glasilo SLS «Slovenec» prejemalo za to pisanje denar od avstrijske vlade. S tem pisanjem je pripravljal «Slovenec» tn vsa njegova stranka vojno proti Srbom in Rusom, kajti če bi brli ljudje julija 1914. v Avstriji takega mišljenja kakor so bili oktobra 1918., bi se ne bil našel v Avstriji noben državnik, ki bi se upal napovedati vojno. Toko na ie začetkom iuUia 1914. vsa kleri- kalna stranka z vsemi sedanjimi svojimi voditelji na čelu sprejela blagoslov ljubljanskega škofa jegliča, ki je blagroval vojake zato, da smejo iti ubijat sovražnika. Union-ski shod, ki se ga je udeležilo vse sedanje vodstvo SLS tn ki se zaman skuša naprtiti samo dr. šusteršiču na hrbet, je eden izmed sopovzročiteljev svetovne vojne. Pisava glavnih glasil SLS vsa leta poprej, zlasti pa ob početku vojne, je bila pravi zločin nad narodom. Brez slovenskih klerikalcev, brez ljubljanskega škofa in njemu verne duhovščine Avstrija ne bi bila imela moči, da se odloči za vojno proti Srbom Slovenski kle-rikalizem je tudi med glavnimi krivci svetovne vojne. Zato se nam pa gabi, ako klerikalci sedaj Ščuvajo invalide proti državi. Ali vas ni sram, katoliški duhovniki in pristaši SLS, če vidite invalide? Ali ne čutite, da ste vi so-krivi njihove nesreče? In ko zabavljate na revščino in bedo. ki se je razvila po vojni, ali ne čutite, da ste vi oni, ki ste gnali naše ljudstvo v vojno in ste ustvarili na ta način to bedo? Nekateri so že hoteli pogrniti plašŽ usmiljenja preko klerikalnih lumpov, ki so pod vodstvom svojega škofa in duhovščine povzročili svetovno vojno ter gnali stotisoče v smrt, in ki so se norčevali iz ubogih žen in otrok, ko so zvijali oči in blagrovali vojake, ki smejo na fronto. Uboga klerikalna duhovščina, tej pa bilo zabranjeno, da se žrtvuje za Avstrijo! Zgodovinska resnica pa se ne da izbrisati. Predrzna nesramnost je, če taki ljudje sedaj pišejo o vojni in o vojnih bremenih Invalidi, bolniki, vdove in sirote ter vsi milijoni revežev, ki jih je vojna spravila ob vse, bi morali zagrabiti palico in pognati zločinski klerikalizem iz naše javnosti. (Pismo z dežele.) Kar nas je pošteno naprednih kmetov (n« pa tistih potuhnjenih poikierikalcev), smo za« gotovo mislili, da pojdejo napredne strank« na deželi skupaj. Pričakovali smo to od SKS, ki bi morala videti, da je izgubila polovico svojih prejšnjih glasov zato, ker, ni nit lala, 'demokratom pa Je branila hoditi na deželo. Pamet bi morala veleti SKS, da bi bila namesto upanja na par kimovcev rajši strnila napredne moči v eno fronto, pa bi delali vsi skupaj z dvojnim veseljem in z dvojnim uspehom. Stari naprednjaki, ki smo bili boj s klen-kalizmom, ko so voditelji SKS bili še v povojih, smo zelo razočarani nad SKS, od koje smo pričakovali, da bo rešiteljica napredne misli na kmetih. Podoba pa je, da ena s svojo nezmožnostjo in slepoto napredno misel pokopava. Mi smo ustanavljali SKS in znano je, da Bo ji demokrati dati denar, program, organizacijo in vse. Gospodje voditelji SKS pa so elezli k „zemljoradmkom", ki se vesele dra-i pega žita, koruze, moke. In to so storili samo, tla bi izgledalo, da so kaj drugega kot demokrati, da bi tako lepšo figuro igrali proti klerikalcem. Ali je ta zvijača kaj izdala? jjaz trdim, da nič: izgubili so čez polovico glasov, pri tem pa napredno idejo sploh Oškodovali. SKS ne bom volil: 1.) Ker nisem in nečem biti sovražnik drugih stanov. Moj sosed je obrtnik, ki še bolj hrepeni po cenenem kruhu nego jaz. Moj sin je delavec, ker nimam doma kakor tisti blaženi zemljoradniki, ki imajo ogromno sveta. Tudi on je človek, ki si želi cenen kruh. Mi ne jrabimo ne zemljoradniške ne duhovniške vlade, obe pomenita nezdravo hujskanje stanov proti stanovom, mi rabimo ljudsko vlado, ki bo zastopala enakomerno interese vseh Btanov. Vsi stanovi so potrebni. Samo JDS Btoji na tem poštenem stališču. 2.) Ne bom volil SKS, ki je za zemljo-fadniško, t. j. veleagrarno politiko. To je na Ikodo slovenskega kmeta zlasti v hribih in v vinorodnih krajih. 3.) Ne bom volil SKS, ker je dve leti Rpala, odbijala druge od sebe, zdaj pa je šla klerikalcem na lim s tem, da je uničila napredni blok. še dolgo nas bo napredne kmete ia to Pucljevo napako bolela glava! 4.) Ne bom volil SKS, ker nam je prinesla zavarovanje kmečkih poslov in delav- cev v zloglasnih bolniških blagajnah, kar bo izvedeno leta 1923. 5.) Ne bom je volil, ker ni hotela dati roke bratu od demokratske stranke, škof je lahko volil komunista, g. Pucelj pa ne more dr. Žerjava, češ da ni kmet. Zato pa je na listi SKS Madžar klerikalec veieindustrijec Geza Harlner v Prekmurju. Vse to pod zeleno zastavo. Sram Vas bodi! fCoiHUiiiSfi na Vloženi sta tudi listi radikalske in na-rodnosocialistične stranke na deželi. Na prvi je kandidat minister Zupanič, ki namesto da bi delal v Beogradu za gospodarske interese Slovcncev, leta po občinah, ki mu morajo po vladnem ukazu prirediti kosilo z dobro jedjo in pijačo, dalje sta kandidata graščaka Lenarčič na Vrhniki in Stare na Kolovcu. Oba hočeta doseči, da bi njuni veleposestvi ne prišli pod agrarno reformo. Kandidatov NSS ne imenujemo v njihovem interesu. Toliko je gotovo, da bo ena in druga lista dobila le po par sto glasov. Za radikalce bodo glasovali nemčurji. Obe listi sta po-j stavljeni, da škodujeta JDS. Vsak glas, oddan za radikalce in NSS, je izgubljen in bi prišel v korist največ klerikalcem, ki se vesele, 1.) da se ni posrečil tudi na deželi Napredni blok (po krivdi SKS); 2.) zdaj pa jih veseli misel, da bodo NSS in radikalci kaj odglo-dali naprednih glasov. Zato poživljamo somišljenike, da proglase vsakogar, ki agitira za NSS in radikalne, za škodljivca napredne misli, ki dela posredno za klerikalce. Nobenega glasu za ti dve neresni stranki! Radikalci stavijo največje upanje na to, da bodo Kočevarji zanje glasovali. Res so se Nemci v to zavezali, a Kočevarji so briht-nejši in na zunaj pripovedujejo eno, v žepu pa kažejo fige. Kakor vse kaže, ne bo niti 500 Kočevarjev glasovalo za radikalce. Torej je tudi ta up splaval po vodi. Zaman so bile obljube in narodna izdajstva radikalov. Na deželi bodo imeli tudi komunisti svojd skrinjico. Imena njihovih kandidatov so širšemu občinstvu nepoznana. Nobeden teh kandidatov še nikdar ni nič storil ne za narod, ne za delavca in o njih ni bilo še nikoli slišati. da kaj znajo. Kolika nevarnost je v tem, da se pojavijo taki ljudje, se je jasno pokazalo te dni. Take možake je kaj lahko pridobiti za drugo prepričanje. In bogati gospodje, kakor so vele-srbski radikalci, to znajo. Glejte: Zadnjič sta bila voditelja komunistične liste: Miha Koren, zlatar in delavec iz Trbovelj, Joža Nahtigal, ključavničar na železnici 7 Mariboru. Prvi je bil celo izvoljen in tudi drugi Jfl imel priti na vrsto. Koren je bil med vojno znan hud nemčur. Ko mu je bil kot komunistu mandat razveljavljen, ie bil Koren ravno po denar v Moskvi. G. Miha Koren je eden redkih komunistov, ki so se objeli s pravimi boljševiki v Rusiji. Človek bi mislil, da ga bo to utrdilo v njegovem komunizmu. A kaj se je te dni zgodilo? V Mariboru so radikalci vložili listo. To je taka velesrb-ska družba, ki molze državo in razširja smrad korupcije po vsem svetu. Sarni milijonarji, Id s svojim bogastvom ne vedo kam bi. so vodje te stranke. Pašič sam ima 30 hiš. Torej pravcati buržuji in kapitalisti! In vendar sta danes Koren in Nahtigal kapitalistična kandidata. Se pred kratkim se je Koren pridušal, da je iz-dajica, kdor ni za »enotno proletarsko fronto*. Preklel se je v naprej. Kaj nas uči ta sramotni dogodek? Uči nas, da moramo biti previdni! Zlati gradovi na luni, ki jih je Koren kot komunistični poslanec slika! ubogemu delavcu trpinu, so se izpre-menili v kupček zlata v žepu sodrugov Korena in Nahtigala. Prodala sta svoje brata delavce... Ali se ni bati, da tako store tudi drugi . voditelji? Naše delavstvo je nesrečno in ob-j žalovanja vredno, ker je brez voditeljev! I poštenjakov, pravi plen hujskanje, blago, ki Stari hrasfftSIki šoli v spomin Ko bodo zagledale te vrstice beli dan, takrat že ne bo stal kamen na kamenu od starega in častitljivega šolskega poslopja v Hrastniku. Zaradi pritiska na severni strani ležečega hriba so pričele pokati stene in oblast je bila prisiljena poslopje zapreti. Da pa se rešijo vsaj okna, opeka, streha i. dr., je 6klcnil krajni šolski svet poslopje demolirati, in danes stare hrastniške šole ni več! Kakor se porosi oko meni, ko vidim za vedno izginjati to častitljivo poslopje, tako se godi gotovo tudi drugim, ki so prav tako kot jaz sprejemali v tej šoli početne nauke. Zaradi tega, mislim, ustrežem vsem tem po vsem svetu raztresenim rudarjem in drugim delavcem, doktorjem, kmetom, rokodelcem, duhovnikom, učiteljem in drugim, bogatinom in revežem, demokratom, klerikalcem, komu-nitom in samostojnim kmetom, možem in ženam, ki vsi smo kot mali šolarčki trgali v tej šoli svoje hlačke in krilca, ako se je spominjam ob njenem koncu z nekoliko besedami. 20. oktobra 1879. Pod tem datumom piše .kronist, nedavno umrli šolski ravnatelj Valen- tinič, takole: „Danes smo imeli lepo slavnost, I namreč blagoslavljanje in slovesno otvoritev' novega šolskega poslopja v Hrastniku. Ob 9. uri zjutraj je bila v pol ure od šole od-' daljeni cerkvici v Dragi maša. Ob 10. so se j zbrali v telovadnici nove šole krajevni čini-' telji, učiteljstvo, šolska mladina (2S0 po številu) in vabljeni gostje. Tu je blagoslovil dolski župnik, član okr. šol. sveta, g. Matija Stagoj, predvsem 3 križe in nato učne sobe, zatem pa je nagovoril mladino in navzoče starše. Načelnik krajnega šolskega sveta se je spominjal v svojem govoru zaslug krajevnih činiteljev in trboveljske občine. Za njim je govoril še šolski vodja otrokom, spominja-joč jih hvaležnosti, ki jo dolgujejo vsem tem dobrotnikom. — Ob 11. uri so bili otroci pogoščeni z dobrim golažem, kruhom, vinom, pomešanim z vodo, ter s kostanjem. — Ob 1. uri popoldne so se zbrali povabljeni gostje in člani krajnega šolskega sveta pri Juriju vitezu Gosletu k slavnostnemu obedu, pri katerem so se spominjali razni govorniki prijateljev šolstva. — šolsko poslopje, katero je sezidal W. Fritsch (Frič) za 17.000 goldinarjev, je jako praktična in ne predraga stavba s precejšnjim zemljiščem.'' Tako kronist Valentinič, ki je bil tudi prvi voditelj v tem poslopju, tovariša pa sta mu bila poznejši šolski nadzornik Josip Supanek in Ivan Logar, ki živita oba sedaj upokojena v Celju. Od poznejših učiteljskih moči, ki so delovale v stari šoli, naj bodo omenjeni pokojni Armin Gradišnik ter njegova še ži« veča soproga Amalija, okrajni šolski nadzornik Gustav Vodušek, laški nadučitelj Četina, Janko Polak, Tone Hohnjec in V. GattL Zadnie imenovani je bil sicer jako vpoštevan učitelj, a bil je hud nemškutar: svoje učence je dosledno navajal podpisovati se z nemškim pravopisom, kakor: Schuschmann, Jahn, Sternischa ... Mož je bil do preobrata v Ho-čah, a je moral tja preko ... Vodstvo šole je prevzel za Valentiničem še sedaj aktivni hrastniški voditelj Ivan Sorčan. Od katehetov, ki so pri ljudeh še v spominu, bi omenil M. Tomažiča, P. Gregorca in A. Veternika, učiteljica ženskih ročnih del pa je bila skoro ves čas, kar je šola stala, gdč. Mara Flisova iz Laškega. Stavbišče za šolo in ves prostor okoli rie> ga, torej tudi ono, kjer stoji sedaj nova šola, je kupil krajni šolski svet leta 1878. od Martina Spillerja za 2043 goldinarjev. a prodajajo. Namesto da bi se oklenilo JDS. i je ogromno storila za delavce in bi mogla storiti še več. ako bi dobila delavske glasove, se da razvneli za neke ljudi, o katerih nihče ne ve, kdo in kaj so. 0. dobro vemo, da je med delavci marsikdo, ki v dnu srca čuti. da so pošteni le demokrati, a ne upa si s svojo mislijo na dan. ker ga terorizirajo in strahujejo. Zato bo marsikdo vrgel kroglico v demokratsko skrinjico. Zakaj ne bo noben pameten delavec volil Jcomunistov? 1.) Ker ve, da je ves program komunizma, t. j. podržavljenje tovarn, obrti, kmečke posesti, orodja — čisto navaden »švindcl*. Ni-koili ne bo kmet dovolil, da bi iz lastnika zemlje postal njen najemnik, sadove njegovega truda pa bi delili boljševiki. Tovarne v državni upravi bi hitro propadle. Obrt v državni upravi pa je prava neumnost. Da bi vsi enako jedli, tisti, ki ne delajo in oni. ki delajo, je neizvedljivo. Da pa je v sedanjem družabnem redu odpraviti krivice, uničiti trote in lenuhe, pobijati luksns in požrešnost, vse to je socialni program JDS. 2.) Noben pameten delavec ne bo volil komunistov, ker hočejo ti razdreti državo. Kdo bi plačal račun nereda, če bi bila država razdejana? Delavec in kmet, tako je bilo in bo! Naša država v neredu lahko postane plen Lahov, Nemcev in Madžarov, ki škilijo čez mejo. Pod njihovim bičem pa bi radi delali, kajne, kakor med vojno? Kdor državo razbija, pobija"!jtn"stvo, ne pa bogataše, ki so se še vedno izmazali. Največji greh komunistov je bil, da so se vrgli proti državi, namesto da so> v parlamentih delali za delavski stan. 3.) Komunisti so silno škodovali delavstvu t umorom ministra Draškoviča, z atentatom naa kralja Aleksandra, z nepremišljenim bojem, keo je bil čas pomagati, da bodo zakoni in ustava še boljši za delavce. 4.) Komunistov ne bomo volili, ker so zavedli reveže de'avce v nesrečo, sami pa zbežali čez mejo. Še je gotovo 10.000 rodbin v nesreči zaradi komunističnih nepremišljenih Štrajkov. Samo demokrati so se zanje potegnili. Vodje komunistov so pa zbežali na Dunaj, na Laško in v Rusijo, med tem ko so za- peljane žrtve bile vržene na cesto fn cefo v zapore! To ni pošteno. Tako je kakor posto-vanje Mihe Korena in Nalitigala. 5.) Komunistov ne bomo volili, ker so se v Ljubljani zvezali s klerikalci. Pod škofovo krivo palico so zapeljali delavstvo, ki je potem res trumoma ostalo v farovških kreinp-ljih. Rdeča zastava se je žalostno cmerila pod črno suknjo! Rim in Moskva! Ali gre to kdaj vkup? 0 da. v Ljubljani! Račun plačuje delavec, ki je okrepil s tem največjega kapitalista tega sveta — rimski klerikalizem. 6.) Komunisti nimajo smisla za stvarno delo za delavca. Namesto da bi se potrudili za aprovizaeijo delavstva, za kruh,. obleko, za izvajanje socialnih postav, sanjarijo o neki revoluciji in ljudstvo se vdaja v sladkih nadah na nekaj, kar priti ne more. Ta čas pa gara. Milijarder Stines je rekel: «Le sanjarite, kaj bo, samo da vas ta čas dobro ožemamo». Ko pride resni moment, beže razni Lemeži na Dunaj, revolucijo pa je mokra cunja ugnala. Za delavstvo je le ena rešitev: Oklenite se krepko strokovnih organizacij, v političnem oziru pa JDS. Ako bo ta stranka dobila delavske glasove, bo z vse drugačnim poudarkom mogla pritisniti ria delodajalce in pa v Beogradu. Toliko je gotovo: Kar gre glasov in se uporabi truda za komuniste, je vse strel v zrak in udarec v vodo. Premislite debro, delavci! Ia nase železničarje Čim dalje bolj se vidi, k?.ko velike važnosti je za državo in narod ter za vse njegove gospodarske panoge promet ter železnica kot glavni nosilec vsega prometa. Dragocenost železnic spoznavamo šele potem, če slabo gredo in pa tamkaj, kjer jih ni. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je velik del današnje dragin:e in zato današnjega nezadovoljstva med ljudstvom krivo dejstvo, da v naši državi železnice niso še v redu. S ponosom pa lahko trdimo, da so ravno železnice, ki tečejo po slovenski zemlji, v lepem redu in če bi ne bilo nereda iz drugih pokrajin naše države, bi pri nas ne mogli govoriti o slabih prometnih razmerah. Med vojno so se rum postaje vefinomj razširile. Stroji in vagoni so še dosn dobri. Vse to pa ne bi zaleglo dosti, ako bi ne imeli na naših železnicah pridnega in vestnega našega železničarja. Vsakdo mora priznati, da je naš železničar po prevratu zelo veliko dobrega storil svoji domovini, da je v truda-polnem delu noč in dan posvečal svoje sile izboljšanju prometa. Zato je danes ugled železničarjev med ljudstvom velik in vsak pameten človek ve. da je ta stan poleg drug:h zelo važen v Sloveniji. Na žalost je pa položaj železničarjev vsak dan bolj žalosten. Njihovi prejemki so tako majhni, da vsi boljši strokovnjaki, zlasti mašinisti, kar be?e od železnice, ker kot strojniki v najmanjši zasebni tovarni lahko zaslužijo po dvakrat in še večkrat toliko nego pri železnici. NI dvoma, da je med javnimi nameščenci eden najbolj slabo plačanih železničar, ki ne dobi za svoje silno odgovorno službo niti toliko plače, da bi pošteno prehranil sebe, kaj šele rodbino. Vzrokov težkega položaja železničarjev je več. Največji je pač ta, da železničarji do danes niso imeli nobendi dobrih in pametnih zagovornikov. Ministrstvo za promet je imei v rokah dr. Korošec, a ni za železničarje prav nič storil, sicer so pa bili železniški ministri radikalci, ki druzega delali niso kakor neumnosti in zmede, poleg tega pa uganjali velike korupcije na račun železnic in železničarjev. Politično pa so se železničarji naslanjali vedno na take ljudi in na take stranke, ki jim pomagati ali niso mogle, ali pa niso hotele. Železničarji so drveli za komunisti, za klerikalci in za narodnimi socialisti. Če jih kdo vpraša, kaj so imeli od tega, dobite odgovor: nič, nič in zopet ničJ Šele sedaj je en del železničarjev ubral pravo pot. Obrnil se je na največjo stranko v državi, na demokratsko, s prošnjo, da naj se začne ona zanimati za železnice in železa ničarje. Ta del železničarjev je odkrito priznal, da je bil sedaj v zmoti, ko se je dal zavajati od raznih puhloglavcev in brezvest-nežev, ki so železničarje samo izkoriščali. Njihova želja je našla dobra srca. Na zadnjem zboru zaupnikov JDS v Ljubljani iso se v prilog železničarjev izpregovorile ža V poslopju samem so se v dobi 45 let1 Izvršile parkrat prezidave, ker se je trirai. \ rednica razširila polagoma v šestrazrednico.1 Leta 1SS6. so se prizidala stranišča, ki so1 bila prej v poslopju samem. Danes, ko se poslopje podira, vidimo, da je bil Frič slab stavbenik, oziroma da je imel malomarne in nezanesljive delavce: zidano je bilo vse skupaj tako slabo, da se vprašujemo, kako da se ni stavba ob velikem potresu podrla. Apno se skoro ni uporabljalo, vse zidove bi mogel razkopati z držajem oa metle najslabotneiši učenec prvega razreda. Ves materijal sedaj demoliranega poslopja so kupila od krajnega šolskega sveta hrast-niška narodna društva za vsoto 140.000 K, ki ga bodo uporabila za stavbo društvenega doma, v katerem bo tudi dvorana za šolsko telovadbo ter za vse šolske prireditve, ki so sedaj nemogoče, ker ni v vsem Hrastniku primernega prostora. Gotovi ljudje so zagnali zaradi te prodaje velik hrup, kajti hočejo postaviti na račun krajnega šolskega sveta nekemu gostilničarju dvorano za strankarske namene. Upamo, da se ta zlobna nakana po-mesreči, ako ne, naj si zapomnijo oni hujskači, ki govore o oškodovanju občine, da se bo v tem slučaju stavilo v Hrastniku kmalu novo poslopje v šolske namene, kajti učitelj-stvo bo vztrajalo trdno na zahtevi po dvorani, kjer bi mogla mladina telovaditi, se zabavati in vzgajati v ljubezni do naroda, države in dinastije. Miloš Roš. (Zabavna zgodba.) Stara navada je v naši fari, da se vsako jesen enkrat zberemo župljani v farovžu — k izpraševanju. Vsi se znajdemo tam, možje, žene, fantje, dekleta. In čeravno je ta opravek nekam vzvišen in resen, se ga vendar udeležimo vsi polnoštevilno, da se od srca na-smejemo vsakomur, ki pride v zadrego pred strogimi vprašanji gospoda župnika ali kaplana. Zapisati pa moram, kako se je nekoč pri izpraševanju odrezal Slaparjev kovač Andreje. V soboto, na predvečer izpraševanja, je bila mnogobrojna Slaparjeva družina zbrana v prostrani veži pri večerji. Da je hlapcem in deklam šla mlečna kaša bolj v slast, jih je zabaval kovač Andieic s svoiimi zabelienimi dovtipi. Ravno je razlagal neko ribniško modrost, ko se je na pragu pojavil brdsld kaplan Jurij, ki smo ga kot šaljivca in priljudnega človeka vsi spoštovali. V Slapar-jevo gostilno je zahajal redno vsak večer, posedel v družbi brdskih uradnikov in se ob primerni uri odpravil domov. Ko se j« torej ta večer pojavil na pragu in opazil, da se vsa družina smeje Andrejcu, ga potrepljs po rami in pravi: ___ «Čakaj, Andreje, jutri pri izpraševanju si pa nalašč izposodim tebe in te privijem a težkimi vprašanji. Bi res rad vedel, ah imal tudi v krščanskem nauku kaj namazan jezik.* «0, gospod kaplan,* odvrne Andreje, «saj veste, če kolo ne teče, ga je treba namazati Ravno tako je z mojim jezikom. Ča si ga namažem, pa gre... Danes sem izpd par frakeljčkov mazila. Če bo tudi jutri kaj, pa se ne bojim izpraševanja...» «No, le pripravi se, kakor veš in znaš,* odvrne kaplan Jurij, se poslovi od nas ia stopi v gostilniško sobo. Drugi dan, v nedeljo opoldne, se ja Andiejc zaprl v kovačnico, se lepo umil ia opravil. Na jeziku pa je ves čas čutil, da ni vse nrav v redu ia že ZA M skibelo. da lekatere otfocne Minister n. r. gor-1 tor Žerjav, ki je znan po svojem neumornem j Jelu in po svojem vplivu, je prečital resolu-tije na korist železničarjev ter izjavil, da se loče v bodoče, baš zato, ker so vsi dragi odrekli, demokratska stranka prav krepko zajemati za interese železničarjev. Navzoči železničarji, in vsi drugi zaupniki JDS so ivojemu voditelju pritrjevali. Zmagala je pri železničarih preudarnost h uvidevnost, da je ugodna rešitev želez-sičarskih vprašanj mogoča le, ee se železničarji naslonijo na tako močno stranko kot p demokratska. Kaj bi imeli železničarji od nalih strarrčic, ki so brez vpliva? Naj bi ne-Jeljskemu shodu in onim železničarjem, ki » se že priklopili JDS, sledili še drugi in tmalu bodo videli, da bo zanje boljše. Vsak Jemokrat pa bo le vesel, če se bo na predlog lemokratskih poslancev v novi narodni skup-ičini med prvimi vprašanji obravnavalo in tešilo tudi železničarsko vprašanje, ki je eno najbolj važnih in perečih vprašanj v naši Iržavi. Politični preslseI Niti trije celi tedni nas ne ločijo več od rolitev in povsod se je že razvila naravnost mrzlična volilna borba, fl se vodi med velikimi in malimi strankami. £>d velikih strank se nahaja v največji zadregi radikalna stranka, ki takrat, ko je prevzela rolilno vlado v svoje roke, gotovo ni pričakovala tega, da nastane v njenih vrstah tak raz-lor. Danes je radikalna stranka najbolj raz-Jvojena, ker ima v 16 okrožjih po več kanJi-latnih list in razen tega je Pretič izstopil iz >tranke in ustanovil posebno, neodvisno radi-talno stranko. V vseh 55 volilnih okrožjih v Iržavi so postavili svoje kandidatne liste samo demokrati, kot najmočnejša in najbolj razširjena stranka r državi, ki jo priznavajo vsi kot stranko bo-ločnostL Pri nas na Slovenskem so radi nastopa Ir. Šušteršiča klerikalci obupan!, Jccr vidijo, da so od vseh osovraženi. Zato se »e pred vso faro osramoti, če mu jezik ne bo dobro funkcijoniral. «Eh, kai, mazila bo treba!» pravi nato, (topi v gostilno in si privošči dva pollitrčka »tarine. Tzprl ju je skoro v dušku. V farovški sobi «hištemi», je bilo zbra-Sih že polno faranov, ko stopi mednje /VndrejC. Razgovarjali so se možje, kramljale lenice, dekleta v svojem kotu so bila tokrat Izjemoma molčeča in sramežljiva, fantje pa >o se posmehovati, ko se je med nje pomešal Andreje. Kmalu za njim stopi tudi gospod kaplan. Po kratkem pozdravu in nagovoru začne z Izpraševanjem pri fantih. Komaj zagleda Andrejca, ki se je potuhnil v koiu, mu že pomigne s prstom in ga povabi v sredino. «Povej mi, Andrejo.« zastavi kaplan Jurij irprašanje, «k;e so doma tri božje čednosti: vera, upanje in ljubezen?» «Ali smem povedati čisto po svojem prepričanju?« vpraša Andreje previdno. ♦Seveda, seveda!» pritrdi kaplan Jurij. «Torej cela stvar je taka-le,» začne Andreje s svojo razlago: «Vera je na vsakem pafernoštru, upanje je pri oštirju, če le kaj dž nanj, ljubezen je pa največja med fanti in dekleti.^ J s tem večjo vnemo uoeiesujejo vnrmiega uoja i in farbajo ljudstvo tako, kakor ga še nikdar niso farbali. Največ vpijejo o avtonomiji, kar je zelo neumno, ker avtonomijo že Imamo v oblastnih in pokrajinskih samoupravah, kakor jih predvideva ustava in kmalu po skupščinskih volitvah bomo volili zastopnike tudi v okrajne zaslope in v oblastne skupščine. Seveda, klerikalcem je taka avtonomij za nič. oni bi hoteli nekaj čisto drugega, nekaj nedosegljivega in v teni je ravnn njihova t. j-večja grdnbiia. ker farbati volilce z obljubami, za katere vsak pameten in razsoden človek dobro ve, da so nedosegljive. Taka avtonomija, kakor jo zagovarjajo in se »borijo* za njo klerikalci, bi pomenila razpad države in en ubogi milijon Slovencev hi živel kot samostalen narod — morda cclih 24 ur, ker bi si našo zemljo takoj razdelili naši grabežljivi in zeinljelačni sosedje. Samo v enotni in močni Jugoslaviji ie naša bodočnost, to dobro vedo tudi klerikalci, ali niim ni clo tega, da bi Slovenci bili deležni lepše bodočnosti, temveč samo do tega, kar si že!! rimski papež. ki ie Italijan, torej naš smrtni sovražnik. Klerikalizem pri nas je obsojen na smrt. on sam to dobro ve in zato sedaj tako brca v svojem umirajočem položaju. Naš spor z Italijo je za enkrat končan, oziroma se odpravlja. Spor je nastal radJ rapallsks pogodba, ki je Italijani niso hoteli izvršiti, ker bi nam morati po pogodbi izročiti še precej našega ozemlja. Sedaj pa so končno odnehali in ko pišemo te vrstice, je naša vojska menda že vkorakala na Sušak, prihodnji teden pa zasede še oni del Dalmacije, ki so ga do sedaj držali Italijani v svojih grabežljivih krempljih. Ampak v italijanskem suženjstvu ostane še preko pol milijona Jugoslovanov na Notranjskem, Goriškem, v Istri in v Trstu! Kdaj bo konec tega suženjstva? To je odvisno od raznih vprašanj, največ pa od nas samih! Eno je gotovo: Italijanske želje, da bi večno gospodovali nad našim kršnim Krasom, sotnčno Gorico, Trstom in Istro — šo prazne, ker pra- Zasmejali so se farani, kaplan Jurij je bil v majhni zadregi, pa posmehnil se je tudi on in zas'avil drugo vprašanje: «Sa!jiv fant si, Andreje, a na sebe le precej držiš. Pa mi povej, katere so najgrše reči na svetu!« Brez obotavljanja odvrne Andreje: «Jaz mislim, da so najgrše na svetu .tri reči: pijana ženska, soldai pod marelo in pa plenice okrog farovža...» Vse je prasnilo v smeh, posebno dekleta so se sramežljivo hihitala. Kaplanu Juriju pa je bilo to menda le preveč. «Na svidenje prihodnjo nedeljo!« je dejal in naglo odšel. Mi fantje pa smo se odpravili v Slapar-jevo gostilno, kjer smo Andrejcu še bolj namazali jezik, da nas je s svojo neugnano hudomušnostjo zabaval do pozne noči. A. Stražar. Ii Podgrištae Masi Iz zbirke «Pobožaj ljudje®. Podgriška vas ne slovi daleč okrog po svetu. Tiha je in samotna kakor so vse naše slovenske vasi. tn tudi življenje v Podgriski vasi teče mirno in nemoteno naprej. Vendar na ie doživeta PodirriŠka vas sr.r zanimivih vica sicer polagoma, pa tem gotovejse vcand zmaga. In pravica ie na naši strani! Pretekle dni se je nahajal v Beograda avstrijski državni kancelar dr. Seipl s svojim zunanjim ministrom Grunbergenem in s ša nekaterimi spremljevalci. Namen njegovega potovanja v Beograd je bil. da se z našo vlado dogovori radi rešitve važnih političnih in gospodarskih vprašanj in sploh o odnošalu med Jugoslavijo In Avstrijo, ki sta neposredni sosedi, In je splošna želja, posebno v Avstriji, da bi bili ti odnošaji res sosedski, prijateljski. Naša vlada je šla avstrijskim poslancem zelo na roko, več kot je ta bilo potrebno. Res je. da se nahaja Avstrija v veliki revščini, aH kriva je sama, da je prišla skoraj na beraško palico. Zaradi vojne odškodnine, ki je Nemčija ne more ali pa noče plačati, je razmerje med Francijo in Nemčijo še vedno skrajno napeto, ker Francozi z vso brezobzirnostjo izkoriščajo svojo premoč m nastopajo na nemškem zasedenem ozemliu ob reki Ruhri kot edini in neomejeni gospodarji. Nemci so, seveda, strahovito užaljeni in se upirajo, potem pa romajo v — francoske ječe. Tu se bo moralo nekaj storiti, ker sedanje razmerje med Francijo in Nemčijo postaja že nevzdržno in škoda je prevelika. Mak) bi se Nemcem že lahko odnehalo, ker ako res ne morejo plačati, potem se pač ne bo dobilo vse vojne odškodnine, ali pa vsaj ne takoj. Tudi turško vprašanje še vedno ni rešena in Turki sami med seboj so zelo ncedini v vprašanju, ali bi sprejeli mirovne predloge velikih sil. ali bi jib odklonili. Položaj je pa tak, da se bodo Turki morali ukloniti, ker za vojno so veliko preslabi. Zravsali se bodo malo med seboj v parlamentu, ampak končno bo večina glasovala za to, da se sklene mir in to bo v današnjih razmerah najboljše. PraporošaKe in limite dogodijajev, ki so vredni spomina in vam jih, dragi bralci «Domovifle», hočem podati točno in resnično. Zanimiva osebnost med podgriškimi vaščani je bil posestnik Neslanec. Bil ie silno pobožen mož. Med prvimi je prihajal v cerkev; in kako pobožen je sedel v klopi! Imel je oči vedno obrnjene proti velikemu oltariu, pobožnost mu je kar sijala z obraza in kdor ga je opazoval, si je mora! poreči: dobrega srca mora biti ta mož. A vsakdo, ki je mislil tako, se |e motil, dokler Neslanca ni osebno spoznal. Z Nesiancem je bilo namreč tako kakor z marsikaterim orehom: zdrava, trda luščina, znotraj pa gnilo jedro . . . Naneslo je, da ie na vrata posestnika Neslanca nekoč ob pozni večerni uri potrkat siromašen prosjak, poprosil za malo tople večerje in za skromno prenočišče. Pobožni Neslanec sicer siromaka povabi v hišo, toda ni mu kar postregel z večerjo, temveč ga začel izpraševati o življenju in mišljenju. Sire-' mašni možakar, misleč, da ima pred seboj odkritega moža, začne odgovarjati po svojem prepričanju. In ko ga končno Neslanec povpraša, kaj misli o duhovnikih odvrne prcs&k: • ,.. ... ŠT.ViD PR! LJUBLJANI. Bivši naš šolski vodja, g. Janko Zirovnik, sedaj v Borovnici, ie bil pred kratkim odlikovan z redom sv. Save. Njegovo odlikovanje je vzbudilo med vsemi pošteno mislečimi veliko zadoščenje. Možu, ki je posvetil vse svoje življenje procvitu naše miadine. Iskreno čestitamo k odlikovanju In to tembolj, ker so ga v dobi, ko je vladal na Kranjskem črni klerikalizem, v zahvalo za njegovo neumorno delovanje tako rekoč kazensko prestavili iz Št. Vida in ga iztrgali svojim ljubljenim učencem. Kraljevo odlikovanje je sedaj obsodilo njegove preganjalce. Njjegovi učenci pa mu pripravljajo slavnost, da bo spoznal tudi mlajši rod, kdo je bil priljubljeni oče in vzgojitelj St. Vida. — Čudne so skrbi klerikalcev za šolo In izobrazbo naroda. Pri nas so imeli dolgo v rokah tudi šolo. Duša šentviške klerikalne vlade je bil prosluli dekan Zabret in se zato desetletja ni storilo za šolo nič drugega kakor samo pazilo, da so se otroci vzgajali v klerikalnem duhu. Šolsko poslopje se je zanemarilo do skrajnosti. Dokler je bil Zabret sam predsednik krojnega šolskega sveta.'se je vedno udeleževal sej. da ne bi bila izdana kaka proti-klerikalna odredba. Odkar pa je krajni šolski svet prešel v napredne roke, se dekan Zabret kot zastopnik cerkve ne boji več. da bi se sklenilo kaj na škodo cerkve in se zato sej tudi več ne udeležuje. Tudi mi verujemo, da je nepotrebno, da bi cerkveni očetje pazili na šolo. kajti šola je last naroda, ne pa klerikalnih prlganjačev. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Tu je umrl gospod Vid Bremec. mesarski pomočnik pri g.. Cirmanovi. Služboval je v tej hiši nad 4fi lest ter bil zvest in dober delavec. V politič-mem oziru je bil vedno narodnjak, marljiv ajgitator JDS In član Sokola. O njegovi priljubljenosti je pričal pogreb, ki se je vršil iz liiše Cirmanove. katera je preprostemu uslužbencu ob njegovem slovesu iz hiše izkazala vse časti. Pogreba se je udeležilo mnogobroj-no občinstvo iz St. Vida in Ljubljane. Neprijetno pa je airniio pogrebce obnašanje šentviškega duhovništva. Dasi so bili za kondukt «Taka je stvSr, da sem mnogo premeril sveta, mnogo izvedel in dovolj izkusil O duhovnikih pa rreram reči kratko, da so potrebni in morajo biti. Toda, žalibog, mnogi med njimi se ne ravnajo po Kristusovih naukih. Poznam jih, ki za siromaka nimajo drugega ko zbadljivko in za nameček — en krajcar. Poznam jih mnogo, ki se bolj brigajo za politiko ko za sveti evangelij. Je nekaj dobrih vmes, a so le redko posejani in srečna je fara, ki ima pravega božjega namestnika v svoji sredi.* Siromak ni dovršil zadnjih besed, že je imel vrata odprta na stežaj in Neslanec je zaiohnel nad njim: «Poten se mi, capin grdi, izjjod moje strehe. Liberalcev ne bom gostil!* «Pa lahko noč*, pravi siromak in pobere svojo culo. «nič ne de, bom pa spal pod milim nebom. Hinavec — nisem btl nikoli.* In podal se je v temno noč. Prespal je na poHam. V jutru se je odpravil naprej po svetu in k ljudem, povsod je raznese! slavo Nleslančpve dobroiijivosti in nikjer nt poza-biil omeniti pregovora: Kdor resnico gAde, pcosli na niem stolček) I A. Stražar. naprošenl trije duhovniki. Je prišel samo g. kaplan, to pa radi tega. ker se je zaznalo, da se pogreba udeleži tudi Sokol. Rdeča so-kolska srajca pa že od nekdaj bode to gospodo. Bilo je treba precej nagovarjanja in prošenj, preden se je gospod kaplan dal omeiičati, da se je pogreb razvrstil do hiše stare pokojnikove gospodarice. Duhovščina je vendar zato tu, da vsakega pokojnika pokoplje s primerno častjo, ne pa da svoj dobro plačani posel opravlja z nejevoljo in jezo, kakor smo to opazili pri šentviškem g. kaplanu. Ljudstvo je to obnašanje dobro opazilo in si ga bo zapomnilo. Pokojnemu Vidu Bremcu ohranimo časten spomin! SAVA NA GORENJSKEM. Tukaj se je 18. febr. v pijanosti z nožem zabodel 191etni tovarniški delavec Janez Dovžan. Rana ni posebno globoka, ker je konica noža zadela v prsni koš. Dovžan si je sam izmaknil nož in si ga hotel še enkrat zabosti. a navzoči so mu ga vzeli iz rok ter ga spravili v tovarniško bolnico. ST. VID PR! LUKOVIH. Na zaupni shod SLS, ki se je vršil v Kamniku, je šlo od nas več možakov pod vodstvom dušnega pastirja. Na dobri u$i>eti in vse navdušenje so ti možje, ko s« se vračali domov, dobro gledali v vinske kozarčke. Pa kaj uas briga to! Toda briga nas usulednje: Ko so se vračali skozi gozd Ropet, so došli tam voznika Andreja Stojea in njegovo znanee. Vinjeni iti trezni ljudje pa ne spadajo skupaj; to se je tudi tukaj videlo. Slabotni konjiček, ki je j*ljal hosto, je težko vlekel, klerikalni veljaki, namesto da bi ljudi pustili v miru. so še voz zadržavali nazaj i rs se obešali okrog njega. Voznik jih je opomnil, ruij mirujejo, a so ga Rato pretepli in mu raztrgali suknji? Vse to se je dogajalo pred osmi dušnega pastirja in mežnarja. Pa * [rovkami so obkladali te ljudi; slučaj je namreč tfanesel, da so bili napadeni našega mišljenja. Tako vidimo in občutimo sedaj znano krščansko ljubezen še na obleki In koži... Seveda to junaško delo je imel v rokah advokat in je bilo tudi nekaj stroškov. Vprašamo tudi našega g. žujKiita, če ima še kaj blagoslovljene vode od znane vo-diške Johance. Bil je ta veljavni mož tudi med tistimi lahkovernimi romarji, ki so romali v Vodice do Johance slejtarlce ... Dnigačs smo bili {»prej složni (»rijatelji v naši občini, dokler ni k nam prišel sedanji župni upravitelj. Ta pa je ljudi zmešal. Upajmo, da kmalu odide in da se bomo znova sprijaznili. Za|»omnlte si vsi: Ko pride dan volitev, 18. marca, [x>kažite, da ste možje in dajte kroglico demokratom. O priliki se že oglasimo. — Napredni občani. ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Iz gradu Rakovnika pri Št. Rtipertu je že pred Božičem odšel oskibnik Vasič. Nič kaj posebno radi ga nismo imeli okoličani, ki smo imeli opravka z graščino. A spoštovanja mu ni mogel odreči nihče, ker pravičen je bil in zvesto vdan svojemu gospodarju grofu Barbotu; zato pa je odšel tak. kakršen je bil prišel pred 25 leti. brez vsakega imetja. Ko so po prevratu »boljševiki* napadali grad in neko noč grofa in grofico kar preko njiv podili iz postaje v grad. bi ju bili gotovo ubili, da ju ni branil in svoje življenje za nju zastavil oskrbnik Vasič. Zaradi tega je pač vsakdo pričakoval, da bo gospod grof hvaležen svojemu rešitelju in zvestemu služabniku. Pa visoko-rodna nemška gospoda nc pozna hvaležnosti tudi ne napram svojim zvestim služabnikom. Neki reven avstrijski -baronček, ki je grofovo hčer poročil in se v gradu vgnezdil — ki pa najbrž še naš državljan ni in tudi ne zna na- gega jezika — je počasi začel prevzemati posle oskrbnika; zato so g. Vasiča vedno bolj odrivali in prezirali, tako da mu ni bilo vei obstanka. Oditi je moral, sicer bi ga bila dohitela usoda ubogega zvestega 1'rica. Zamorec je storil svojo dolžnost, naj ide! Tako postopa visokorodna nemška gospoda. G. Vasi-ču pa želimo drugje več sreče kakor v službi nehvaležnega grofa. Kdo bo tudi kaj posvetil v zavoženo agrarno reformo in druge kotičke? — Opazovalci. GORA PRI SODRA21CI. Pri nas je bilo do sedaj dokaj miru. Težke skrbi za obstanek nara niso dopuščale spuščati se v politični vrtinec, S trdim delom se preživljamo iu brezdelnost naj sili v tujino za zaslužkom. Večina nas gre ža zgodaj jeseni na Hrvatsko kot gozdni delavci in tesači. Tudi jaz sem bil nešteto zim tamkaj in ker mi poje le sekira, omladi in poleti se nekoliko fKJČamo s kmetijstvom. DrugI sosed pravi zojtet. ali naj volimo Skulja. Jai sicer nimam ničesar proti njegovi osebi ali do« lovanje stranke ni isto, kakor smo pričakovali Ob zadnjih volitvah so nam obljubljali veliko.. Obžalujemo, da tano se v,sedli tia njihov iitBt Kaj so prav za prav dosegli ti možakarji? Ničesar, prav ničesar. Vlekli so |>a vendar plačo naših žuljev. Tudi v bodoče ne bo klerikalna stranka imela nikakega vpliva. Mi Gorniki s« nikakor ne moremo strinjati s takim postopanjem klerikalnih hujskačev ter bomo storili svojo dolžnost s tem, da podpiramo eno največjih strank naše države, ki ima največ zaslug, in to jo edina demokratska stranka. Kep imamo Gorniki precej oddaljeno volišče, zatorej se prav prijsoročamo sodraškim klerikalnimi hujskačem, da nam pošljejo vozove kot zadnjih, krogljice bomo vrgli pa vzlic temu demokratski stranki. Drugič kaj več. M. P. RAK4. Dopisniku »Domoljuba* z dne !. februarja odgovarjam samo toliko, v kolikor ja imenoval mene. Pravite, da me jc bolelo srce, ko sem Iskala svoje varovance. Nikogar nisem iskala, ker ni bilo treba nikogar iskati. Pač pa so vas že iskali vsi vaši podložni, od cerkovnika do kuharice, ko bi bili morali opravljali svojo vsakdanjo službo, a ste bili —i že veste kje. Zato ugotavljam, da bi vi sami potrebovali varuha in vam odpuščam, da 5a mene ne morete pustiti v miru. — «Gd& Zinka.* RAKA PRI KRŠKEM. 18. februarja sa imeli klerikalci shod v farovški kleti. Ker je bilo zraven mnftgo naprednjakov, se zborovanje ni vršilo gladko in bivši poslanec Suš-nik je moral radi velikega šuma prekiniti gen vor. Neki Matija Cernič je ljudstvu grozil < kaznijo, če razbije shod. Fant je gotovo pozabil, kako so se klerikalci obnašali lani ni shodu SKS. Nato so klerikalci poizkusili pomagati si s silo. pa ni riič izdalo, na kar jo Su.šnik vprašal navzoče, ali hočejo biti še hlapci Srbov. S takimi praznimi dovtipl je lovil priznanje Marijinih devic, katerih je bila dosti na shodu. Radovedni smo, koliko bi jil bilo vzdignilo roko, če bi jih bil vprašal, kda hoče biti farovški Klanec.. Po Sušalknvem tmm voru Je bil sfiod takoj zaključen, ker se klerikalci nWo upali več naprej. Klerikalni shod ni izdal nič, ker kmetje dobro vedo, da sedaj dr. Šušteršič opravlja s klerikalci dolgo spoved in objavlja o njih take lurnparije, da se vse zgleduje. Leta 1912. so bile ravno tako volitve kot letos, in klerikalni govorniki so tedaj obetali vse mogoče, prost lov in prosto kuhanje žganja. Nato so nas pa vseeno leta 1914. zapletli v strašno vojno proti bratom Srbom in Rusom. Ali se nič ne spominjate, kako je bilo na fronti, koliko je nedolžnih padlo, ker so klerikalci radi verskega in narodnega sovraštva proti Srbom in Rusoru bujskali ljudstvo za vojno. To bi jim ugajalo, da bi se zopet bratje streljali med seboj, oni pa bi potem doma sedeli in se redili. Ta čas, ko so bili možje pod puško, so mnogi duhovniki plavšali ženske in nagovarjali ljudstvo, naj podpisuje vojno posojilo. Ce ste kaj pošteni, plačajte sedaj to škodo in prosite Boga, da vam odpusti v nebo vpijoče grehe. Ce zopet dobite državo v roke, nas boste zopet tapletli v prepire in vojno. Takrat so vaši podrepniki lačnim kmetom jemali živino in !ves pridelek. Kdor je bil klerikalec, s tem ste postopali po svoje, kdor pa vam ni bil po volji, tega ste spravili v nesrečo. Koliko ste Jih spravili na fronto! Ali mislite da smo žc pozabili na vojno? Ali ne vidite invalidov? Nikar ne mislite, da je ljudstvo pozabilo, da nas je klerikalizem zapletel v nesrečno vojno proti Srbom in Rusom in da je takrat proti tem našim bratom, ki so ravno tako ubogi kmetje kakor mi, klerikalizem hujskal z istimi grdimi besedami kakor hujska danes in kakor je hujskal bivši poslanec Suštiik na shodu na Raki. Klerikalci pač zaničujejo ljudstvo in mislijo, da je tako pozabljivo, da jim bo še enkrat sedlo na lim in verjelo ščuvanju proti Srbom. Madež krvave vojne in njenih izgub ostane neizbrisen in dokler bodo živeli ljudje, ki so radi vaših hujskarij trpeli, toliko časa nikar ne mislite, da bodo kmetje in delavci klerikalizmu verjeli. KANDRŠE. Dne 18. svečana nas je doletela visoka čast, da nas je posetil klerikalni kandidat Kremžar ter nam razodel imenitno-sti avtonomije. O, dragi čitatelji »Domovine«! Mnogo dobrot nas čaka v klerikalnem kraljestvu, toda gorje onim naprednjakom, ki so obogo farovško paro izročili na milost beograjskemu centralizmu. Nad nje pride grom In pekel! Poslušajte, kaj nam je vse natvezc! g. Kremžar. Spravil se je nad davke in carine in vezal otrobe, ki jih zna razbrati že vsaka Ženica, na namreč Slovenija plača 700 milijonov več davka, kakor porabi za svoje potrebe. Pri tem razodetju ga je stresla sveta Jeza, da je grmel kakor sveti HicronU v pra-tiki. In nadalje je razlagal, da se v Beogradu Šopiri razkošje in da se zidajo sedemnad-stropne hiše po amerikanskili načrtih! Nato se je spravil nad vojaštvo in pripovedoval pretirane neprilike naših fantov v južnih krajih. Pozabil je povedati, kdo je bil tisti, ki je glasoval za srbski vojaški zakon. Ali ne klerikalci? Naposled je g. Kremžar začel razpravljati o avtonomiji. O napredniaki, ki menite, da klerikalni Izrael nima programa za svojo avtonomijo — kar enkrat pojdite poslušat g. Krcmžarja, ta govori o avtonomiji kakor sveto pismo. Za vlado si izvolimo farov-Skega prezidenta; sodnija bo na leči; vojaški bbvezanci dobijo lopate za kidanje snega, poleti pa bodo delali ceste od farovža do farov-ia: davki ostanejo na sedanji višini; pre-j&s tanek 700 milijonov pa se porabi za dobre cul Da. namene, namreč za cerkve, kloStrc, menihe, nune in druge iarovške patrijote. Ti uradnik, učitelj, napredni obrtnik in kmet, pa le glej, da prideš v diplornatične stike s farovško kuharico, če ne ti bo slaba predla v avtonomiji! Tako smo menda pravilno razumeli g. Krcmžarja, ki mu od srca privoščimo, da postane prvi slovenski prezident! HRASTNIK. Naših par klerikalcev je iznašlo zopet nekaj lepega. Da bi pokazali, kako slabo razumejo liberalci gospodariti, so skovali pretečeni teden za »Slovenca* članek, v katerem kar mrgoli ncresnic. Da pa davkoplačevalci zvedo pravo resnico, jim hočemo stvar malo pojasniti. Kakor že znano, se se- ZDOLE PRI BREŽICAH. Neki tukajšnji mali Lojzek kobaca od hiše do hiše in agitira za klerikalce. Prišle je zadnjič tudi v neko hišo, kjer se siccr niso zmenili za njegovo besedičenje, temveč so mu raje ponudili sladkega vinčeca. In ljubeznivi Lojzek se je rdeče kapljice tako napolnil od kolen pa do grla, da je začel po nedolžnem obrekovati neko tukajšnjo vdovo. Čakaj, Lojzek, enkrat te bomo že poslali po rakovi poti! DOBOVA _ KAPELE. Pri nas je že v poli nem teku volilno gibanje. Vse polno imamos strank in njihovih prorokov, ki obljubljajo seveda vse najboljše. Klerikalci ga najhujše lomijo, ker mislijo, da so ljudje še vedno tako daj stara dekliška šola podira, ker je že več | nevedni kakor včasih pred vojno in da se let sem vedno bolj razpadala. Kriva razpada, i zato še vedno dajo vloviti na prav neumen pravijo klerikalci, da je premogokopna družba, ker je hrastniški hrib.izpodkopala in sedaj leze isti v dolino. Tudi mi smo bili že dolgo istega mnenja, pa ne vsi, ker žal jih je tudi mnogo, ki menijo, da so vzroki razpada drugje. Zato bi bili mi zelo hvaležni gg. klerikalcem, če bi bili res tako brihtni. da bi dokazali, da je premogokop kriv. V tem slučaju bi potem še vedno bil premogokop primoran staviti na lastne stroške drugo šolo, tudi če se materijal, ki je last krajnega šolskega sveta, desetkrat proda. Torej na noge, gospodje, pokažite z dejanjem, kaj znate! Že pred tremi leti je neka narodna žena v Hrastniku dala zemljišče, ki je okoli 50 m od šole oddaljeno, narodnim društvom na razpolago brezplačno za zidanje dvorane. Ker se sedaj, ko je materijal stare šole na prodaj, nudi prilika za zidanje dvorane, so hrastniška napredna društva (šest po številu) sestavila konzorcij za zgradbo narodnega društvenega doma. Ta društva (ne sam Sokol) so stavila z najširšimi koncesijami krajnemu šolskemu svetu ponudbo, da se jim prepusti materijal za kar mogoče najnižjo ceno. Uradno se je ugotovilo, da je materijal vreden 30 do 40 tisoč dinarjev. Krajni šolski svet je prepustil, vpošteva-joč izredne ugodnosti, ki jih nudijo edino le ta društva, z večino glasov materijal za približno 35 tisoč dinarjev. Kje so naši brihtni pripadniki rimske internacijonale dobili cenilca. ki ccni materijal nad 1 milijon, ne vemo. Najbrž je prišel iz Avstrije in računa po avstrijskih kronah. Ce pa so res tako požrtvovalni, jim pa konzorcij rade volje odstopi kupljeni materijal za milijon naših kron. Seveda bi bila potem šola brez prave telovadnice. S tem, da je krajni šolski svet dal materijal konzorciju, je davkoplačevalcem mnogo prihranil iz sledečih dejstev: Na vsak način rabi šola prostorno telovadnico, ker sedanja, ki je velika komaj kot soba enega razreda, pač ne zadostuje za toliko otrok. Dvorano da namreč konzorcij popolnoma na razpolago za vso šolsko telovadbo, šolske svečanosti, otroške igre itd. Posebno ugodno je to radi tega, ker bo potem telovadnica komaj 50 m od šole oddaljena, kar noben drug ponudnik nuditi ne more, ker ni v bližini takega prostora. Dvorana se tudi ne sme rabiti v politične, ampak le v kulturne namene. Iz sedanje tclovadn:cc v šoli se bo lahko skoraj brez posebnih stroškov napravil en razred, ki sedaj še manjka. Druge šole potem ne bo treba zidati, tako da si bomo davkoplačevalci popolnoma prihranili plačilo v »Slovencu* napovedanih »novih miliinnov*. Pnspodje, torej le nič zabavljanja o slabem liberalnem gospodarstvu! Spomnite se raje na ribolov v potoku Brnica in trkajte se na prsi: Mea lim. Kandidati teh raznih strank za naš okraj so nekateri taki, da znajo komaj pisati in čitati. O zmožnosti teh ljudi je pa škoda izgubljati besede. Kandidata SKS za ta okraj naše ljudstvo ne pozna. Tujcu ne zaupajo in sumijo, da mu gre le za poslanske dijete. Republikanci pri nas ne pridejo v poštev. Naše ljudstvo je že toliko razumno, da uvideva, koliko škode so radičevski republikanci povzročili med Hrvati. Zato se kmetje, obrtniki, uradniki, delavci in drugi stanovi naslanjamo na napredno kmetsko-obrtno zvezo, od katere je pričakovati največ uspeha, kajti naša zveza je v okrilju demokratske stranke, ki ie največja v državi in ki bo kot taka mogla največ pomagati pri tem, da pridemo enkrat zopet v stari red kakor je bil pred vojno. — V nedeljo 4. marca dopoldne priredi kmetsko-obrtna zveza v Dobovi in Kapelah shod, na katerega so vabljeni vsi. tudi oni, ki še dvomijo o nesebičnosti in poštenosti naše stranke. Pridite poslušat! LAŠKO. Svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo čitali na radikalni listi kot kandidata tudi ime našega brivca Blaža Zupanca. Sicer nam je vsem znano, kako zna ta možakar obračati svojo suknjo, kako je omcdcl že prav, vse stranke, od socialno-dcmokratske preko klerikalne in narodno-socijalistične, potem ko je bil že liberalec in demokrat, do — radikalne. Grdo vijugasta je ta pot, a mož ima menda svoje veselje in dopadajenje nad izpre-membami. Tokrat pa je našel sebi primerno družbo: Miha Koren in Naclitigall, dr. Pfeifer in dr. Dcrnovšek. Upamo, da naš Blaž Zupane te družbe ne bo več zapustil, marveč ii ostal zvest do smrti. Zavidamo le radikaini stranki, ki je z njegovo kandidaturo zadela \S črno in napravila pridobitev, ki se ne sme omalovaževati. G. dr. Pfeifer, imejte veselje, kajti ves laški okraj bo glasova! za vas. Brivec Zupane je že obljubil, da bo vse svoje volilce bril za 2 kroni cenejše, in pravi, da ne bo za nobeno kronco na zgubi. Pravi pa tudi, da bo odložil vsa svoja mesta, ki mu jih kratkovidneži še dajejo, ker jih ne bo rnogcl opravljati radi odsotnosti kot poslanec. Ubogi Blaže! LAŠKO. Prav izredno smešno se je vršilo zborovanje zaupnikov mogočne klerikalne stranke za laški okraj nn dan .30. januarja. Od srca smo se smejali pri pogledu, kako kore-njaško so stopicali klerikalni ateki na zboro-vališče. Prišlo pa je tudi par zastopnikov« trboveljskega in hrastniškega delavstva. Ob desetih dopoldne se je zborovanje pričelo in se je zavleklo do štirih popoldne. Človek bi mislil, da so v tem času sklenili ccle general-štabne načrte, no pa ni bilo tako hudo. Ateki so čisto mirno sedeli v klopeh in v božjo voljo vdani poslušali, kar je pač prišlo na dnevu! red. S posebnim veseljem smo opazovali Po-tokarjevegu a teka: prižgali so si cigaro najfinejše vrste, ki so si jo nabavili gotovo še pred vojno. Previdno so puhali sive oblačke, dišeče kakor tisti parfumi, ki jih je minister Korošec s svilenimi bluzami, moderci in čeveljčki vred dobavil iz Amerike. In ata Poto-kar se niso čisto nič zmenili za napis, da je v dvorani kadili prepovedano. Med tem je bilo zborovanje že v polnem teku. Prvi se je oglasil g. Marko Kranjc iz Celja. Nikoli ga še nismo ne videli, ne slišali, pa vseeno ni povedal nič novega. Nato pa so se razkimali poedini ateki. Počasi so izlezli iz klopi Ilrast-nikov ata. tukajšnji kandidat klerikalne stranke. Privlekli so iz žepa oguljen listič in začeli z govorom. Pa ni š!o. Smo jih kar pomilovali, ker so imeli siino zahripan glas. Bog ve, kje so se prehladih; morda pri agitaciji za klerikalno časopisje? Ali pa so pozabili vzeti čik iz ust, kakor ostali ateki, ki so ga prešali kot suho sadje in zvesto prikimavali. Toda z govorom so Hrastnikov atek bili kmalu pri kraju; pač pa so se še pozneje vmešavali med zborovanje, a njihove modrosti o centralizmu in avtonomiji niso bile vredne piškavega oreha. Sploh so bili zborovalci zelo zadovoljni, ker so se lahko križem prerekali, kakor se je komu zazdelo. Ata Draksler so igrali uiogo svetega Petra, kajti ves čas so stali pred vrati, žal niso imeli v roki ključa, pač pa knjigo, menda klerikalni kolomon. Trboveljski g. župnik so, stopivši na govorniško mesto, postali kakor Mojzes na gori. Iz svoje še precej obsežne govorniške skladbe so vsuli kopo besed na naše glave, pa smo vseeno ostali živi in zdravi. K sklepu je bilo nekaj prepira med ateki in trboveljskimi komunisti, a so se končno ie pobotali in se v bratski zvestobi razšli. Najbolj ponosno pa so odkorakali Hrastnikov atek. pogumno gladeč svojo častitljivo brado. BOSTANJ. Po dolgem času sam se zopet malo pomudii v svoji rodni župniji in zvedel neiteto novic, ki mi jih je zaupal neki moj prijatelj. Nar&vnoat preseuetila me je novica o vzorcem orlovskem društvu v Bostanju. Prijatelj mi je približno pravil tako le: Prifreal je od nekod v Boštanj Orel in si hotel Bplesti močno gnezdo za svoje prihodnje mladiča, Or-liče. Kmalu je dobil par članov, članic seveda več. Tako! Sedaj je pa treba poskrbeti še za naraščaj! Zato sta se ;>a [Kibrigala vneti član in cerkveni pevec An za ter vz^ledna Marijina hči in cerkvena |>evka Zefče Košeliče. Kmalu je zazvendo po celi župniji: «Nov Orliček pohaja!* To veselo novico je zvedel tudi gosp. kaplan In malemu Zefčetu začrtal v note dolgo pavzo (adijo s kora!), menda iz bojazni, da bi ji prenaporno f»'tje v takem stanju škodovalo. Rodi! se je prav majhen Or'ič in kljub svoji slabotni naravi takoj od plaval iz neljubkega mu gnezda v boljše bivališče. Nekaj časa so žalovali nad neus|>ehom, a sedaj, ko so njihovi skrivni sestanki zor>et na nočnem redu, jih navdaja novo uiianje. Zbudili so tudi pred leti zaspalo Katoliško izobraževalno društvo, ki tudi vidno napreduje Vcepili so mu nov odsek in ta je «pušnšen*ki» pevski in plesni odsek, pri katerem sodeluje cerkveni mešani pevski zl>or, članstvo Marijine družbe in Orla. Njihova žrtev je velika. Ne mine nedelja, da bi se ne pojavili v gostilni ali «|>od vejo*. kje.r svojo dolžnost vestno izpolnjujejo do drugega dne. Cerkveni kor je navadno oh nedeljah [.opoldan prazen; »dino Gi-ga.iist se muči, še posebno, kadar se orgije napijejo vinske vlage in mu potem ne-sr-ft&iežu »ouolnoma zmešaio spretne Drste. S faletra ara C jem spleta Orel evoje gnezdo v Boštanju! Čestitamo! — Odsoten župljan. REC1CA PRI LAŠKEM. Letošnje volitve so prišle klerikalcem o pravem času. Post je, pred veliko nočjo smo. in naša pobožnost nas sili k velikonočni spovedi. Pridno hodimo po spovedne listke in k spraševanju. Pogovarjamo sc z gospodi samo o volitvah in politiki, vero smo odložili za pozneje, ko bomo mi in gospodje duhovniki imeli več časa. Mali gospod kaplan v Laškem pravi, da bo Skuden-šek (ali s pravim imenom Hrastnik) naš najboljši poslanec, ki je vse svoje velike zmožnosti že pokazal, ko je imel glavno besedo pri okrajnem zastopu in ko je zidal most pri toplicah. Ta most se jc res podrl čez 14 dni, pa smo zato dobili drugega, lesenega, ki bo mnogo dalje trpel in ki je tudi veliko ccnejši. Neumnost bi bila, ko bi imeli zidan, drag most, ko je leseni trpežnejši in cenejši. Le škoda, da so že izgotovili most črez Savo v Beogradu, preden pride tja naš najboljši poslanec Hrastnik. Pa šalo na stran! Nismo si mislili, da nas imajo klerikalci ali slovenska ljudska stranka za tako neumne. Ubog kmet sem, preprost, brez daljše izobrazbe, ki sem že mnogokrat volil s slovensko ljudsko stranko, zdaj pa so me ozdravili, ker vidim, da nas vleče ta stranka za nos, da brije norce iz kmeta, ker misli, da jc za kmeta dober tudi Hrastnik. Letos bo moja skrinja prva (Štajerska), ki jo postavi napredna kmečko-obrt-na zveza, ki nam je postavila pravega kandidata dr. Roša. In kdor ima kaj soli v glavi, bo sledil mojemu zgledu. Kmetje, 18. marca vsi k volitvi in prav vsi vrzimo kroglico v prvo skrinjo, za našega prijatelja dr. Roša. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Čudno skrb povzročajo bližajoče se volitve, pa ne nam naprednjakom, temveč drugim. V nedeljo 4. februarja je bil tukaj shod, na katerem je govoril klerikalni poslanec Zebot. O vsaki njemu neprijetni stranki je vedel kaj povedati. Prav mogočno je napihoval srca poslušalcev z bajkami o Indiji Koromandiji — bodoči avtonomni Sloveniji. Po shodu so se pogovarjali ljudje: Pač vsak kramar hvali svojo robo; a človeku ni treba vsega verjeti, kar sliši. Saj pravi že star pregovor: lastna hvala — cena mala. Tudi naš duhovni pastir se trudi na vso moč in ob vsaki priliki, da bi nalovil nekaj kalinov za svoj žakclj. Mi pa gremo mirno volitvam nasproti. — Napred-njaki. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. V nedeljo 4. februarja nam je pripravila naša šola s svojo prireditvijo krasen užitek. Deklamacije. igrice (Snegulčica) in lepo ubrano dvoglasno petje so otroci izvrstno proizvajali. Res potreben in poučen je bil govor g. nadučitelja, v katerem nam je obrazložil, kako naj šola in dom skupno delujeta pri vzgoji otrok. Udeležilo se je prireditve toliko občinstva, da bila soba čisto napolnjena. Kakor so nam šolarji doma povedali, se je nabralo za uboge šolarje čez 1000 K. Gotovo povzroča priprava za takšno prireditev učiteljstvu veliko truda, zato pa izrekamo vso hvalo in priznanje našemu naprednemu učiteljstvu. — Kri-žahčan. SV. BARBARA V HALOZAH. V zadnji številki »Slovenskega Go.^>odarja» je kritiziral dobro znan dopisnik zabavni večer tukajšnjega bralnega društva »Naprej*. Da je vse od prvega do zadnjega zlagano, vedo najbolje oni, ki so bili navzoči in tudi dopisnik sam. Naj le ima veselje! »Haložka ptica* bo zletela nazaj v svoj k urnik tudi hrez iiiesrovega posredovanja. Do- ptffnftrov namen v omenjenem dopisu Je bil r veliki meri tudi, da se [>oagitira za predstavo klerikalnega društva, ki se je pred kratkim vršila. Malo je pomagala agitacija, kakor smo se prepričali. Edini u.-|**h H bil ta, da je nek debel g(»s|Kxi, ki je že 24 let pri Sv. Barbari, brez posebne prošnje (»osvetil vse svoje gledališke zmožnosti za »hoblnnje* igrajočih devie. Podi mu blag s(x>min! Sicer [>otrebne kritike zdrži;jemo, ker se je mladina potrudila in jd nedolžna, — «PohujšIjivec». MALA NEDELJA. V četrtek 15.febr. smo praznovali Gubčevo spominsko slavnost s sv. mašo za padle kmečke mučenike in slavnostnim zborovanjem. Vrstili so se spominski govori raznih govornikov, med temi poslanca Mermolje. Vsa prireditev je bila v vsakem oziru nadstrankarska, vendar je hotel tudi ta svečanost izrabiti za svoje demogoško hujskanje znani od klerikalne stranke plačaal agitator — študent. Ker je bilo zborovanje priglašeno kot nadstrankarska Gubčeva spominska slavnost, je gospod okrajni glavar klerikalnemu demagogu in hujskaču odvzel besedo, nakar se je lepo uspela slavnost t «Lepo našo domovino* zaključila. Iz tega s« vidi, da klerikalci nočejo kmečke sloge, ampak sejejo povsod le prepir in sovraštvo. Zato bo pošten slovenski kmet s klerikalci, ki ničesar niso dosegli za kmeta, pri volitvah krepko obračunal. NAŠA POMOČ PRI NOVOROJENIH PRASETIH. Zaradi neprilik in nesreč, ki se lahko pripetijo pri porodu, je treba, da smo zraven in da po potrebi pomagamo. Zgodi se lahko, da je porod težak, nepravilen, da se svinja poloti mladičev, da jih povalja itd. Če se porod pravilno vrši, ni treba nobene posebne pomoči. V tem slučaju nastane edinole vprašanje, ali naj se novorojena praseta puste pri svinji, da lahko takoj sesajo, ali naj se jih pa odstrani za toliko časa, da je porod končan. Najbolj naravno je, da pustimo praseta takoj pri materi. Krotka svinja se v tem slučaju ne vznemirja niti razburja. Nasprotna To ima celo svoje dobre posledice. Napetost vimena se v tem slučaju zmanjša, kar svinji dobro de, po drugi strani se pa ves potek poroda s tem pospešuje. Tako uče izkušnje in znanost. Ker se lahko zgodi, da poteče od poroda enega pujika do poroda drugega tudi po eno in več ur, bi bilo v takem sli>-čaju celo težko čakati, da bi ne prišla praseta tako dolgo do vimena. Na splošno bomo dali tedaj prednost tej navadi, da se pripuste novorojeni mladiči takoj k materi. Sem in tja je pa potrebno, da spravimo novorojena praseta za toliko časa proč od svinje, dokler ni ta s porodom gotova. V tem slučaju jih položimo v kako mehko nastljano košaro ali jerbas. To je potrebno takrat, kadar je svinja nerodna in vznemirjena in ne tipi mladičev pri sebi. Če je svinja krotka in od prvega poroda sem vajena sprejeti mladiče že tned porodom k vimenu, naj se ji pa mladiči zmeraj puste. S tem je najbolj ustreženo pujskom, je ustreženo svinji in slednjič seveda tudi nam, ker unama v tem slučaju manj opravila z mladiči. KAJ ZAHTuVA SADNO DREVJE? Letošnja zima je po mnogih naših krajih ugodna za delo, ker manjka snega. Imeli smo oo teh kraiih najlepšo priliko za čiščenja drevja ta za gnojerre drevja. Ali smo pa kaj storili v tem pogled'.!? Sadno drevje zahteva ravno tako obdelovanja in strežbe kakor druge kmetijske rastline. Bolj ko ga zanemarjamo, bolj nas tudi ono zapušča. Kdor m do sedaj še nič storil za sadno drevje, naj se vsaj sedaj zgane, naj drevje očisti in naj mu tudi pognoji. Naši sadni vrtovi so povsod zanemarjeni, ker se od leta do leta opušča vsako delo pri teh nasadih Vse se prepušča svoji usodi, kakor da bi bilo vse in edinole od letine odvisno. To pa ni res! Vsa rodovitost drevja, ves razvoj m vsa rast drevja se ravna po tem. kar storimo tudi mi dobrega za sadno drevje. Prav lahko trdimo, da se obrača vsa vrednost m plodonosnost sadnega drevja tudi po našem delu in p» našem prizadevanju. K;er gojijo pritlično drevje, obdelujejo zemljo ped takim drevjem, navadno po vsem prostoru, tedaj čez in čez. Ali mislite, da se man to zastonj godi ali brez uspeha? Ali mislite, da se tako drevje zaman gnoji? Ne! Vsi ti Stroški se hvaležno vračajo z obilnejšimi in lepšimi sadnimi pridelki, ki jih dobivamo cd takega drevja. Zato je treba, da se tudi pri vsem drugem drevju poprimemo skrbnega negovanja, da nam bo drevje bolj rodilo. Sadno drevje naj se do spomladi otrein nepotrebnih pregostih in suhih vej, naj se očisti mahu in lišaia in naj se mu tudi gnoji. Z lansko rodovifosijo se je zemlja močno izmolzla. Treba ji jo novih moči. To ji pa darao le z dobrim gnojenjem in s potrebnim negovanjem. KAKO DVIGNEMO PRIDELEK KRME. Za to množino krme, ki jo pridelujemo danes po naših travnikih in njivah, imamo preveč živine. Pri nas je premalo krme in preveč živine. Odtod izvirajo tudi manj ugoclni uspehi, ki jih imamo pri naši živino-reii. Največ zemlje je v rokah malih posestnikov, ki redijo pa več živine kakor jo morejo dobro preživljati. Poleti še gre, ko imamo zeleno krmo in pašo, pozimi pa trpi naša živina skoraj povsod pomanjkanje. Ali mora po največ živeti ob slami, ali pa sploh primanjkuje potrebne krme. To se ne godi samo zadnje dve leti sem, ampak v rednih lotih na našem malem posestvu. V letih suše in pomanjkanja pa živina dobesedno strada. V takih razmerah je težko računati na izdaten napredek, ker manjka glavnega temelja za to, ker manjka zadosti e krme. Zato mora biti slej ko prej naša glavna dolžnost, da povzdignemo pridelek krme. Če hočemo naši živinoreji pomagati, moramo dvigniti pridelek krme. To je prvi in glavni pogoj! Pndelek krme se da dvigniti z razširjenim pridelovanjem krmskih rastlin. To je pa Me rečeno kakor storjeno, kajti tudi pridelovanje krme ima na malem posestvu svoje meje in se ne da poljubno raztezati. Če je tedaj premalo zemlje, potem m druge pomoči, kakor da začnemo krmskim rastlinam in travnikom bolj gnojili. Deteljiščem je treba več gnoja in travnikom je treba gnoja. Naši travniki trpe danes na takem pomanjkanju gnoja kakor ga trpi živina na krmi in vendar bi se moralo in bi se lahko obema bolje godilo. Naši travniki bi morali ob zadostnem gnojenju dajati več krme in boljšo krmo, kakor jo dajejo danes in naša živinoreja bi bila lahko bolj uspešno napredovala kakor napreduje doslej. Začnimo tedaj z dobrim in močnim gno-fcnetn trava&cv in dsteliišč? Potli Krajini itsamo dve: črnomaljsko in metliško. Izmed vseh obrinili strok so najbolj rastopane čevljarska in mizarska. Največ čevljarjev je razmeroma v Metliki, mizarjev pa v Gradcu in okolici ter v Črnomlju. Podjetni mizarji si nabavljajo že razne streje za obdelovanje lesa in to je velik napredek. Najmanj je pa zastopan tesarski in sodarski stan. Kaj je temu vzrok? To je prav za prav domača kmečka obrt, ki zaradi svoje enostavnosti po mnenju preprostega ljudstva ne potrebuje tako popolne izobrazbe kot je to pri drugih strokah. Zaradi naraščajoče industrije bi se moral obrtniški stan še tesneje združiti. Obrtne zadruge bi morale imeti obenem tudi poslovalnico za skupno nabavo orodja in materijala ter imeti strokovno knjižnico za nadaljnjo izobrazto svoje stroke. Potom knjig si človek pridobi veliko znanja. Svet napreduje. Vzemimo za primer še zlate stare čase, ko je obrtniški pomočnik oprtal svoj „rancen", ki je tii po vseh pravilih „Gpckcn" in šel v široki svet. Tam je videl marsikaj in svoje znanje je pcglobil. Domov prišedši, si je postavil lastno ognjišče in začel tiho družinsko življenje in živel v delu in skrbi. Delal je naprej, kakor se je bil učil, in doba let mu je upognila od dela izmučeno telo. Prišel je v vas mlad obrtnik. Začel je delati drugače, „po novem". Vse je šlo k njemu, imel je nekaj strojev, delal je hitreje in coneje, Naš stari mojster se je mučil in mučil in je komaj zaslužil za svoj vsakdanji kruh. Tsko gre napredek kruto preko vsega. Kdor ne gre z napredkom, zaostane. In ravno zate so knjige včasih najboljši svetovalci in pomočniki človeka, ki nima prilike, da bi šel no svetu in ei izpopolnil znanje. Eno vrsto knjižnice pa si lahko zadruge pridobijo na iako cenen način. To so ceniki za najra7ličnejše stvari. Neverjetro je. kaj s? vse najde po cenikih, in človek lahko najde tam marsikaj, kar mu hasne pri o'-rti. Predvsem je to razno orodje, ki ga človek pogreša, a ne ve zanj. dalje so razne oblike priprave, polfatrikati itd., vse kar človek lahko s pridom uporabi. Zato prav tonlo priporočamo operna zadrugama, da začno z nabavo raznih cenikov. Skupna nabava potrebščin ima še svoj važen pomen. Zadruga ima kot taka svoj ugled in jo bo vsak tovarnar ali trgovec unosteval. Presneto ho premislil, preden bi ji odrinil slabo rol o. Kajti potem je lahko prepričan, da je prodal samo enkrat. Če se na-ročuje skupaj, pride tudi ceneje. Posamezne stroke bi se lahko združile v produktivne zadruge, kamor bi oddajale svoje izdelke preko naročil. V tem oziru imajo ravno belokranjski mizarji lepo bodočnost. Kajti Bela Krajina je pred vrati Karlovca, ki se vidno širi. Tam, kjer se zida, je za mizarja vedno dovolj zaslužka. Prav tonlo priporočamo torej Belokranjcem, da o tem razmišljajo. Mi smo pripravljeni vsak čas biti z vsemi nasveti in posredovanji na razpolago. Pokazali bomo z resnim delom, da nam ni za kako politično kričaštvo. ampak za resnični napredek belokranjskega obrtništva* KROŠNJARSTVO V RIBNIŠKI DOLINI. Na zadnjem našem sestanku, kjer so se sestali rešetarji iz vse naše doline brez razlike stranic, se je razpravljalo o težnjah našega krošnjarstva. Posebno še o tem, kako stališče zavzamemo glede bodočih volitev v narodno skupščino, katera stranka nam je naibližia. Avtonomistični prcsrram c! S nsn nikakor ne ugaja, ker je proti našim irifer-esom. Enako ne moremo podpirati SKS, ker obstoji naša dolina le iz malih kmetov, ki se ponajveč pečajo z domačo lesno obrtjo in krošnjarstvom. Večina se nas preživlja od svoje obrti in le malokateri pridela na polju toliko, da b» mogel kaj odprodati. Ker smo po ogromni večini navezani na nakupovanje 6koro vseh življenjskih potrebščin, moramo zlasti mi gledati na to, da čim cenejše kupujemo. Iz teh razlogov moremo podpirati le stranko, ki edina gleda za naše inteiese ter podpira domačo obrt. Ker imamo krošnjarji sedaj največ odjemalcev naše «suhe robe» v Sremu, Banatu, Bački in Srbiji, se nam nikakor ne izplača krošnjariti v Avstriji. Celokupni promet se je obrnil na jug in naši krošnjarji obiskujejo kraje tja doli do Skoplja, Bitolja in Ohrida, kier nam kaže mnogo lepši zaslužek. Iz teh razlogov moramo biti tudi odločno proti avtonomiji, ker v tera slučaja nikakor ne bi mogli neovirano krošajariti po vseh delih uaše kraljevine, ker bi bila pot krošnjarjem zaprta. Že je bila vlada krošnjarstvo po dragih delih, kakor n. pr. v Banatu, prepovedala ali na zahtevo vodstva demokratske stranke, na kojo smo se obnsili, se je prepoved ukinila. V Sloveniji nikakor ne bi mogli dobiti tojiko odjemalcev, da bi se moglo preživljati preko 300 naših krošnjar-iev. Zahtevamo neovirano kretanje krošnjar-jev za vso kraljevino. Mi smo v veliki meri odvisni od Banata. ker tam zamenjujemo naše izdelke za žito. Ako bi imeli avtonomijo, nam Hrvatska, Banat, Srbija itd. lahko za-branijo krošnjarstvo in mi si ne moremo piv imagati. Avtonomistično delovanje klerikalne stranke nikakor ni zahleva širokih slojev Ijjudstva, a za našo dolino bi pomenila Slovenska avtonomija propast Kpt le mi sami vemo za svoje težkoče, s katerimi $e imamo boriti., smo iz naših vrst izvolili odbor treh članov, ki naj zastopa naše žel e. Ker se doma le težko preživljamo, so prisiljeni naši sinovi iti širom naše domovine ali pa jih moramo dati v šolo, čeravno si težko prislužimo te bore kronce za šolanje. V zadnjem času je ravno iz naše do line veliko sinov, ki se bodo izšolali m ali naj bodo ti zaradi klerikalne avtonomije mogoče brez službe? Slovenija nikakor ne more namestiti toliko uradništva, zato smo prisiljeni in zahtevamo, da se naše moči nastavljajo tudi drugod po državi, ako doma ni prostora. Iz teh razlogov mi nikakor ne moremo podpirati več politike klerikalne stranke, katera politika se vodi proti našim interesom, zato se izrekamo vsi brez izjeme za demokratsko stranko, do katere imamo še največ zaupanja, kar bomo tudi dokazali na dan 18. marca s tem. da ii damo svoj glas. Kdor dela drugače, je izdajalec naših vrst ter zahtev cele doline. o Shod pridobitnih slojev v Mariboru, ki se je vršil preteklo soboto, je uspel prav lepo. Številni zborovalci so prisrčno pozdravljali kandidata Ivana Rebeka., ki je v temeljitem povoru razvil svoj program, s katerim ie očitoval izredno poznavanje zamotanih gospodarskih prilik. Za rijim je povzel besedo mariborski prvoboritelj za inferese obrtnikov in ugotovil, da je izmed vseh sttrank za obrtnike največ storila demokratska stranka. Mariborski shod je znova do-k;ajpJ. d* so Kiferski rridebifni slofi v ta- boru demokratske stranke. Z izvolitvijo svojega najuglednejšega prvaka g. Ivana Rebeka bodo slovenski obrtniki pač najbolje zasigu-rali svoje inteie. e in potrebe. G&spcdarsii?o KMETIJSKA TEČAJA. Na kmetijski šoli na Ormu sta se vršila pred kratkim dva tridnevna tečaja za kmetovalce, in sicer sadjarski tečaj in tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme. Za oba tečaja je vladalo živahno zanimanje m je bil zlasti drugi tečaj kljub hudi zimi prav dobro obiskan. Posebno častno je bila na tečaju zastopana ljubljanska okolica in Gorenjska sploh, pa tudi Notranjska, medtem ko je bilo z Dolenjskega le malo udeležnikov, iz novomeškega in krškega glavarstva po eden, iz Bele Krajine pa ni bilo nobenega. Kakor je zanimanje za kmetijski pouk od strani Gorenjcev vse hvale vredno, tako je žalostno, da se zanj Dolenjci tako malo brigajo, dasi imajo za obiskovanje strokovnih tečajev na Grm-ski šoli najboljšo priliko. Kdor ne napreduje s časom, ta mora gospodarsko propasti! To naj bi si zapomnili vsi mlačneži. Sploh bi bilo pri nas potrebno vel gospodarskega in izobraževalnega in manj političnega delovanja, več zadrug in gospodarskih društev in manj volilnih skrinjic. Udeležniki so bili s tečajem vsestransko zadovoljni in so izražali željo po drugih podobnih tečajih, zlasti so želeli živinorejski in živinozdravski tečaj. Po možnosti se bo tej želji ustreglo, če ne to, pa gotovo prihodnjo zimo. KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvem tednu meseca marca nastopne poučne tečaje in predavanja: V petek in soboto dne 2. in 3. marca: V Predosljah. na živinorejskem tečaju živinorejske zadruge v Predosljah; predava o živinoreji pom. okr. ekonoma Hladnik. V nedeljo dne 4. marca: 1.) V Dobovcu, po prvi maši v šoli, o izboljšanju kmetijstva, pom. okr. ekonoma Ambrož. 2.) V Kresnicah pri Litiji, po rani maši v šoli, o poljedelstvu in živinoreji, pom okr. ekonoma Jereb. 3.) V Savi pri Litiji, po 10. maši v šo'i, o poljedelstvu in živinoreji, pom. okr. ekonoma Jereb. 4.) V Loki pri Mengšu, ob 13. uri, gospodarski razgovor o poljedelstvu, pom okr. ekonoma Marinček. 5.) V Raki pri Krškem, ob 8. uri v šoli, o prevešanju. čebelarski potni učitelj Okorn. 6.) V Željnah, v občinskem uradu ob 14. uri. o sadjarstvu in travništvu, pom. okr. ekonoma Zdolšek. 7.) V Planini, ob 15. uri, tečaj za obrezovanje in cepljenje sadnega drevja, pom. okr. ekonoma Matjašič. 8.) V Črešnjevcu v Beli Krajini, v šoli ob 14. uri, o sadiereji in o umetnem gnojenju, pom. okr. ekonoma Konda. 9.) V Razboru pri Slovenjgradcn, o pospeševanju pridelkov na polju in travnikih, okr. ekonom Wcrni * Čudno ravnanje z živino, določeno za plmetisko zboljšanj*. Pišejo nam: V graščini Skrljevo pri Št. Rupertu imajo bika in dve kravi, katere je lastnik nemški vseučiliški profesor dr. SkedJ dobil od kmetijske družbe — tako se govori — po znižani ceni. Ker oskrbujejo živali nune — saj obleke nosijo te ženske take in križe tudi imajo spredaj — so te živali, posebno pa bik, v zelo žalostnem stanju. Kdo ima nadzorstvo, da se do* pušča tako postopanje z živino, določeno za izboljšanje plemena? Poiaetfijte pred lastnim pragom! Pi-nam: V šentrupertskeni farovžu so prošlo leto služili dva hlap^ in dve dekli. ŠCjO hišo z dvema stanovanjima po tri sobe te-1 In zgodilo se je, da sta prišli dekli v blago-kom enega tedna. In stroški ne bodo izna- slovljeni stan, kar sta baje zakrivila hlapca, šali več kot 20.000 dinarjev. Profesor Peroš 1 Mlajšega nepolnoletnega so prisilili k po- je baje že prosil za patent svojega sistema. Če se stvar res obneoe, potem je nekaj upanja, c!a se v dogledriem času odpomore pomanjkanju stanovanj. Toda listi žal ne poročajo, ali je iznajdljivi profesor tudi že postavil kako hišo po svojem novem načinu. reki, dočim jo je starejši raje odmahal na Gorenjsko. Tako pazi na svoje posle župnik Natlačen, ki pa v cerkvi gospodarjem ukazuje pažnjo nad posli in kriči, da fantje zapeljujejo dekleta, ker berejo napredne liste. Kaj so pa posli v farovžu čitali? Gotovo ne * Kako je 3 tob«kom? Ie pač križ s to- naprednih časopisov, temveč lažnivega «Do-bakom! Enkrat ga primanjkuje, drugič se ,moljuba» in podobne klerikalne liste. G. žup-podraži, tretjič je zopet tak, kakor bi ga bili nik nai bi pazil raje na svoje posle in ne na nagrabili v kakem pragozdu. Posebno zad- po:le drugih gospodarjev. Pa seveda, on nje dni se je kvaliteta tobaka v onih zavojih, ki ga pušimo mi siromaki, tako poslabšala, da se ga res lahko poslužujemo koi najuspešnejše sredstvo za odvado večnega p dihanja. Fej, saj je treba neprestano pljuvati, nima časa, ker mora šteti denarce, ki mu pritekajo od vseh strani. Za koga neki skopan? Za kake dobre namene ali za srečne dediče? * Avtoraobsfoka aesreča. Na pustni ponedeljek zvečer je povozil avtomobil, ki vozi če si iz tega grenkega zelišča zvijele cigareto po Poljanski dolini, v Poljanah zidarja Anali nabašete pipo. Toda, stvar je taka: če mi tona Platiša ter mu zlomil nogo. Prepeljan pošteno plačamo, je tudi tobačna uprava dolžna, da nam da pošteno robo. Pa se izgovarja, da je ta tobak bil naročen iz Nizozemske, ki nas je pošteno namazala Kaj pravite slovenski tobakarji: ali naj se jezimo še nadalje, ali pa stopimo v štrajk? Kar začnimo — vsak pri sebi! * Kako visoko skoči srna? V čemšeniku , Je lepega dne zašla srna v sredo vasi. Ko so jo zagledali otroci, se je srna seveda preplašila in ubrala najkrajšo pot nazaj v planino. V divjem begu je, na razdalji 80 metrov preskočila najprej 1 m 20 cm visok plot, nato škarpo, visoko dva metra, drugo škarpo, visoko dva in pol ireira, in še en plot, visok 1 in pol metra. Oviralo je ni niti to, da se je pri vsakem skoku pogreznila v sneg, debel skoro pol metra. Kdor zna pa zna — ampak ta srna vsekakor zna še bolj skakati kakor naša valuta na curiški borzi. Če pa boljše razume svoj posel kakor klerikalci farbarijo, pa ni gotovo. * Zaslužen mož. Iz pisma našega rojaka, ki je nameščen v Hercegovini, posnemamo: «Tukajšnje ljudstvo je letos mnogo trpelo zaradi slabe letine. Poleg tega nas pa nadleguje še druga nadloga. In to so volkovi, ki se tu Doiavllajo v velikem številu. Samo je bil tekoj v ljubljansko bolnico. Nesreče je baje kriv sam, ker se je obesil na strešno lestev, padel in prišel pod kolo. * Ne&oiž BStrežij raate?. V Babi ril gredi na Hrvatskem se jo dvajsetletni Josip Lešič. edini sin in ljubljenec svoie osivele vdovelc matere, v ranem jutru odpravljal na lov. Vstal je pred zoro, ko jo mati še ležala v | os te! ji, ter pri luči. ogledoval in basal puško. Naenkrat se (Hiška izproži. svotiljka ugauti? in začuje so bolesten krik matere. V zmedenosti Jo*ip ne ve kaj [*>-čeri, končno [Ki le prižge svetiljko in zagleda strašen |,rizor: na postelji leži mati v mlaki krvi. Vos nalmj ji je rassekal prša in trebuh. Josip se je obupan takoj odpravil k sodišču in izjavil: «Ni»eiri klical nesreče, a je prišla sama.* * Merjasec usmrtil deklico. V vasi Centi ba pri Dolnji Lendavi je neka trinajstletna deklica gnala merjasca domov v hlev. Ko ga je začela naganjati s palico, se je merjasec tako razjaril, da se je zagnal v deklico. Podrl jo je na tla ter jo tako razmesanl, da je vslcd izkrvavitve izdihnila, preden so io mogli oteti. * En milijon kron so neznani tatovi Izmaknili iz poštnega lokala na kolodvoru v Rurni. Dobili jih še niso, sami se pa menda tudi ne bodo iavili. " Krvava gosmev. v novosaasKi OKOitci je premožni kmet Marko Trivič povabil na večerjo neko! ko svojih prijateljev. Izpočetka so se prav dobro zabavali, kmalu pa so se začeli prepirati, najbrž zaradi politike. Tri-vičeva žena ie pijane goste začela izganjati iz hiše; to pa je Triviča tako razjezilo, da je pograbil puško in hotel ženo ustreliti. Gost;e so mu branili, a Trivič je vseno sprožil m zadel enega izmed prijateljev, nakar se je družba hipoma razbežala. Neki sosed pa je slišal strel in je prišel k Triviču pogledat. kaj se godi. Ko je videl gosta v krvi, je rekel Triviču, da ga bo naznanil. Trivič pa ie naglo poegnil nož in zabodel še svojega soseda. Zadel ga je naravnost v srce. Po umoru je Trivič odšel z doma in se sam javil na sodišču. * Zločin odkrit po dvanajstih letih. Pred dvanajstimi leti ie v Sremu neki seijak umoril svojo ženo, jo razsekal na drobne kose, katere je nato zakopal na dvorišču Po storie-nem zločinu se mu je posrečilo s ponarejenim potnim listom pobegniti v Srbijo, kjer se je izdajal pod imenom Lazar Nikolič ter si s pridnostjo kmalu pridobil premoženje in si kupil lepo posestvo Po prevratu je v mnenju, da je njegov krvavi čin že izročen po-zabljenju. sklenil povrniti se v svoj domači kraj. In te dni io je resnično primahal nazaj. Toda sosedje so ga takoj spoznali m naznanili sodišču. Samozvanega Nikoliča so že zaprli, in bo v kratkem opravičeval svoj fcrvavi spomin. * Za zimo se je hotel preskrbeti. Zagrebška policija ie nedavno aretirala nekega dvajsetletnega mladeniča, ki je kar na en mah v neki gostilni pobral štiri dobre zimske suknje. Ko so ga zasliševali, kako se je drznil polastiti tako obeežnega plena kar z emo rnuho, je mladi uzmovič razložil: «Stvar je; taka, da bo šele zdaj na spomlad vedno hiujša zima. Dve suknji bi rabil za oblačenje: eno bi nosil ob nedeljah, eno ob delavnikih. Dve pa bi imel namesto odeje, ker se moram ponoči potikati okrog, da si kjerkoli na suhem najdem prenočišča.« — Zagrebška^ policija je uvaževala vse io in je uzmoviču ustregia tako-le: zaprla ga je za dva meseca, da se mu ne bo treba okoli potikati in tudi ne zmrzovati. Ko pa bo izpuščen iz zapora, bo že gotovo prišla zelena spomlad... * Dvanajstletni morilec. V Novem Pa-zarju sta se sprla mlada sošolca Vuk Obra-dovič in Vukašin Trifunovič. Njun srd je v vroči krvi prikipel tako daleč, da je Vuk skočil po očetovo puško in ustrelil Vukašina. Mladi morilec šteje komaj dvanajst let. * Zamorski zločin. V Ruševu v Slavoniji so doslej neznani zločinci, najbrž gozdni tatovi, ujeli veleposestniškega logarja Petra Ognjenoviča. Napravili so grmado in ga toliko časa pekli na ognju, da je mož v groznih mukah izdihnil. Orožništvo vodi skrbno preiskavo, da čim prej iztakne podivjane zločince. Iz raznih krafe^ • V Zgornji Šiški se je zastrupila gosfilni-čarka Frančiška Ambrožič Vsa leta je živela s svojim možem v najlepši slogi, tudi drugače ni trpela pomanjkanja, zato je njen čin povzročil veliko senzacijo. Najbrž je šla v smrt v hipni duševni zmedenosti. * Na Viru je bilo vlomljeno v hišo Ferdinanda in Jožefa Birka. Vlomilci so Birkovim odnesli blaga v vrednoti ..24.450 krm. . Na Trati pri Skofji Loki je bila Marti Kalan ukradena broša v vrednosti 16.000 K. * V Padežu pri Borovnici je posestnika Antona Vidmarja udaril konj s kopitom po ulavi in ga težko poškodoval. * V Šmartnem pri Kamniku so se v gostilni Ivana Pančurja sprli gostje. Pančur jih je začel miriti, a ga je eden sunil s tako silo, da je Pančur padel in si zlomil levo nogo. * V Črnomlju namerava neki židovski konzorcij ustanoviti novo lekarno. Še tega se nam manjka. Kakor vidimo, bo kmalu vsa Bela Krajina polna raznih «Jajte!esov». Domačini, čuvajte vsako ped zemlje pred njimi! * V Radečah smo pokopali gospoda Toneta Esta, ki je naglo podlegel želodčnim krčem. Pokojnik je bil odločen narodnjak in Kavdušen Sokol. Pogreba so se udeležili bratje Sokoli v kroju, kakor tudi mnogo drugega občinstva. Bodi zvesemu bratu Sokolu ohranjen prijazen spomin! * V Grosupljem se je France Lužar nedavno roročil z vdovo in posestnico Franjo Zaviršek, ki ima iz prvega zakona pet že odraslih otrok, l.užar pa je na vsak način hotel, da bi se posestvo prepisalo na njega in je zaradi tega imel opravka tudi pri ljubljanski sodniji. Ko pa se je vrnil domov, je našel vrata zaklenjena. Pričel je razbijati, nakar sta ženina dva sina prijela svojega očima in ga z udarci težko poškodovala na glavi in telesu. * V Jarčji dolini se je kmečki sin Vinko •Burnik podal v mlin po moko. Spotoma pa si je hotel ogledati neko žago. Ko se je žagi preveč približal, mu je priletel kos deske v glavo in mu izbil levo oko. V Stranski vasi se je Janezu Aličti na nekem ovinku prevrnil plug in si je Alič pri tej pri iki zlomil levo nogo. V Rogu pri Toplicah na Dolenjskem so bili okradeni tamošnji gozdni delavci. Neznan tat jim je pobasal obleke v skupni vrednosti 6000 kron. Na Krtini je bilo vlomljeno v gostilno Ane Vavtar Tat je pobral različnega blaga v vrednosti 10.000 kron. * V Domžalah je bilo posestniku Antonu Habjanu ukradeno kolo. * V Požarjevem rovta sta divja lovca Martin Kunčič in Franc Zajec ustrelila divjo kozo. Pri tem ju je zasačil državni gozdar in sodišče je prisodilo Kunčiču 4 mesece, Zajcu pa 2 mereča težke ječe. * V Trbovljah se je rudar Martin Simon-čič navžil alkohola in začel doma po svo i stari navadi razgrajati. Hotel se je-lotiti tudi svoje žene, toda ona se mu je uprla s kuhinjskim nožem. Ko jo je ho'el udariti, mu je ona v silobranu porinila nož med rebra. In glej! Možakar se je takoj iztreznil in se povrhu zahvalil svoji boljši polovici, da mu je izpustila nekoliko razgrete krvi. * V Črneeah pri Dravogradu je 261etni hlapec Leopold Lužnik, že precej vinjen, v dušku izpil liter vina. Nato je zaspal m se zbudil — na drugem svetu. Pač žrtev alkohola! V št. Janža pri Dravograd:! so ujeli čudno lisico. Je človeške podobe, piše se Marija Verdnik m je svojemu prejšnjemu gospodarju pokradla 12 kokoši. Prodajala iih je v Mariboru. Za pokoro so ji prisodili štiri rresere težke ječe. * V Jarenini pri Mariboru se je prejšnjo sredo ponoči izvršil dvojen umor Sestri Marija in Terezija Weingerl. ki sta bivali v samotni hišici, so zjutraj ljudje našli zaklani v n;!ri-i krvi* Ob?-sta bili oblefcm. kar nršča. da se je zločin izvršil zvečer ali zjutraj. Zločinec je najbrž iskal denar, ker je-po hiši bilo vse razmetano. Sodišče vodi preiskavo. Gotovo bo divji zločinec čim prej v rokah pravice. * Iz Rajhenbarga nam poročajo: Dne 29. januarja je v čakalnici na kolodvoru neznan tat ukradel košaro pletenin, last trgovca Antona Kocuvana iz Celja. Orožnika RudolI Zabukovec in Martin Medvešek sta tatu izsledila v gostilni Tomažič na Vidmu v osebi Matevža Pečmka. Svojo požrtvovalnost sta pokazala s tem, da sta tatu, ki jima je ob eni ponoči ušel skozi okno navedene gostilne, kljub temi in smrtni nevarnosti zasledovala nad pol ure po gosto zaraščenem savskem obrežju in ga končno zasačila v nekem grmovju z nabitim samokresom v roki. Tatu sta aretirala in izročila sodišču Pri nadaljnjem iskanju sta našla tudi pre:ej ukradenega blaga, s čemer je oškodovani trgovec vsaj nekoliko krit. Pečnik je zelo nevaren tat. Hesate postne popevke, (Sebi in drugim v zabavo napisal vesel Belo kranjccO Poslušajte, ljudje, me brumno, kaj pesem moja vam pove, kako s politiko si umno Slovenci belimo glave. Dandanes že za vsako planko imamo kako novo stranko, vsak bi mazač bil rad veijak v zmešnjavi sporov, zmed in zgag. So klerikalci rihte skrite, jim beie Šusteršič levite, kako jih je za dober Ion podkupoval avstrijski tron. Korošec, Brejc in pa Brodar, povejte, kaj še vam je marl. Za narod nič storili niste, ste streljali na komunista nato se z njimi zvčzali, zvestobo jim prisegali; pred vrati so volitve zdaj in vaše glorije bo kraj! Republikanci, komunisti in vsakih sort soeijalistl, po vrhu radikalski zmaj-to je slovenski dirindaj! V Ljubljani zdaj namestnik Hribar postal je radikalski šribar, minister Nitko Županič: iz te ne bode župe nič! Že samostojni generali vojake skup '! radi zbrali, a Pucelj pravi: »Hakramenf, ne bo nas več en regiments. Voiilci se jim kujajo, pove!jn'ki zdihuje'o, Drofenik, Pucelj in Mermolja: «Hm, je pač taka božja voljal Napredno fronto smo razbili, po grbi bomo jo dobili!» Prišel bo osemnajsti marec,-za marsikoga hud udarec. Nam. naprednjaki, ri se bat!: MS poldemo vsi z demokratu Volilna skrinjica ni tafcerna&elj, zato ne glasujte za farovški žakelj! Na Št? j irskem PRVI, na Kranjskem smo PETI, živfli Ea&tcčst- '-zlftnikL UntsUi R. Silvin: Vrtnarjeva Nežika Starka je odšla in solze so ji stopile v oči: «Moj Boj;, ali se ji bo res zmešalo? Kako čudno govori! Vsi ljudje porečejo, da sem jaz kriva — no. sai tudi sem! Na stara leta ne bom več imela mirne vesti!« In ko se je vrnil Luka, mu je povedala vse... «Stopi k njej, mogoče jo ti spraviš malo iz njene sobe. Jaz je nisem mogla. Pa lepo moraš ravnati z njo, da se ji popolnoma ne zmeša! Motroče bo kmalu boliša.« In Luka je šel. «Kaj pa ti je, da se ves dan nič ne prikažeš iz sobe?» jo je vprašal dokaj prijazno. «Mori'ee si, Luka! Tvoje roke so krvave! Ne smeš se me dotakniti! Ravno sem molila ža tvojo dušo, ki bi imela biti pogubljena!« «Ne govori tako neumno!« ^Pogubljen boš, Luka! Tvoja duša je umazana in črna — zato pa molim zate. da bi te rešila ...» Mož je zbegan odšel, Nežika pa je zcpet ostala sama v svoji čum-nati... Temna noč se je .umikala prvemu svitu, tam gori za gorami se je začela prikazovati rdečkasta jutranja zarja... Nebo je bilo čisto kot ribje oko. nobenesra oblačka nisi mogel opaziti na niem, vse je kazalo, da bo danes lep dan.- In sedaj je pokukalo prijazno solnce izza sivih gora in vrglo prve svoje žarke na rebro Tičjega vrha. Pridni gospodarji so bili že davno na nogah in so se odpravljali na svoje delo. Tam doli pa drvi čez drn in strn napol oblečena mlada ženska. Kam se ji neki tako mudi? In kaj pomenijo njeni razmršeni lasje, njene razgaljene prsi in bese nosre? Z bolestnim pogledom, uprtim v tla, drvi naprej in peha sproti grmovje na stran. Kaj ji mar, če ji reže ostro kamenje njene bose noge, da zapušča vsaka stopinja za sabo krvave sledove? Saj je ne boli, saj nič ne čuti! Sedaj se natakne njena obleka na grmovo vejico in se pretrga čez in čez! Tam ob robu se revica iz-podtakne in telebne na tla, se zopet pobere in drvi naprej... Naenkrat se zasliši glas zvona — spodaj v Zabukovju je maša. Begunka obstane, poklekne na trda tla in moli — moli toliko časa, dokler sliši zvonjenje, potem vstane in hiti zopet naprej. 2e je v vasi in jo zavije naravnost proti župnišču. Ljudje, ki so po končani maši še kramljali pred cerkvijo in ki sedaj hite na svoje domove, jo opazijo, zmajujejo z glavami in ugibljejo, kaj naj to pomeni... «Kaj išče Požegovka v Zabukovju v tako zgodnji uri, bosa in golo-glava — in v raztrgani obleki?« «Go*ovo jo je mož zopet pretepe! — pa mu je ušla! «Zakaj je vendar Vrtnarjevi ne vzamejo domov?* «Saj jo bodo, kakor sem slišala. Prav mu bo, pa vso doto ji bo moral dati nazaj! Bo že še videl, kako mu bo žal...« Tako so govorili ljudje. Nežika se je ustavila pred župni-ščem, pogledala okrog sebe, kot bi nekoga iskala in stekla nato po stopnicah v prvo nadstropje. Ne da bi mnogo premišljevala, ne da bi trkala, je pritisnila na kljuko prvih vrat vrhu stopnic in vstopila. Velika župnikova postava se je zganila ob njenem vstopu. «Dober dan, gospod župnik! Hitro se pripravite, da greste z menoj na Tičji vrh!« «Kaj se je zgodilo? Ali so mogoče mati zboleli?« «0, ne, vsa hiša bo pogubljena, ako jih ne greste takoj izpovedat in obhajat! Jaz sem že tako molila zanje, da bi jih-rešila, pa vse zastonj. In nekaj mi je reklo, da moram iti po vas, da se izpovedo, drugače bo vse izgubljeno! Hitro, gospod župnik, hitro, da ne bo prepozno.« «Ali so doma vedeli, da si šla pome? Ali so ti rekli, da me pojdi klicat?« «Nihče. Vsi so zakleti. Hudič jim ne pusti kaj takega. Jaz sem ušla s postelj, meni je "angel tako rekel, ko sem molila. Hitro, le hitro, če ne boste še vi pogubljeni!« Župnik je takoj spoznal, pri čem da je. Videl je, da ima opraviti z blazno žensko, in premišljeval je, kako bi jo na lep način spravil zopet iz župnišča. Kar naravnost je ni mogel zapoditi, ponudil ji je stol: «Tu malo sedi, Nežika, jaz se pa med tem pripravim, da grem potem s tabo.« «Ne, ne smem se nič vsesti. Hitro se pripravite, jaz pa stopim medtem deli k Tičarjevi Leniči in vas malo počakam!« Nežika ie odšla in župnik je ostal sam. Smilila se mu je uboga ženska, kateri itak ni mogel pomagati. Leniča se je silno prestrašila, ko je zagledala zgodnjo — napol oblečeno obiskovalko... «Za božjo volio, Nežika, kaj pa se je vendar zgodilo?« «Po župnika sem prišla. Naša hiša je vsa prokleta in zato sem prišla po gospoda, da jih reši, da ne bodo pogubljeni vsi skupaj. Gospod mi je rekel, naj ga počakam kar tam, jaz pa nisem hotela, ker je to sveta hiša, v kateri ne sme biti nobena tuja ženska..., zato sem prišla k tebi, da ga tu počakam ... «Pojdite v hišo. da se odpočijete, gotovo ste trudni!« io ie vabila Leniča. Toda Nežika tudi tu ni hotela ostati in vse prigovarjanje prijazne deklice je bilo zaman. In ko je pogledal zdajci župnik skozi okno, je videl, kako nesrečna Nežika leze po hribu navzgor in kako se ozira nazaj. «Gotovo išče mene in pričakuje — revica, kako se mi smili!« In res se je Nežika ozrla neštetokrat in iskala, kje bo zagledala župnika in če žč prihaja. Ko ga pa le ni bilo videti nikier. ie hitela nanrei in izginila v grmovju. Vroče kaplje | ga SHiell In IiPa?el! CBS so ji tekle po obrazu, vse je gorelo iz nje, ko je prišla domov. «Kje si vendar hodila, da si vsa krvava?« jo je vprašal Luka. «V Zabukovju sem bila pri gospodu, da vas pridejo vse skupaj obhajat! Obljubili so mi, da pridejo; hitro se pripravite vsi, vsak čas morajo priti. Molite, če ne, bodo vaše revne duše pogubljene!« «Čemu hodiš doli v Zabukovje? Kaj si bodo pač mislili ljudje in gospod? Mati, paziti bomo morali nanjo, da ne gre nikamor, sicer nam bo delala sramoto!« «Pripravite se vendar! Gospod že gredo, kmalu bodo tukaj!« Pokleknila je za mizo in začela moliti na glas: «Vi pa molite za mano!« Domači so se spogledali in Luka je šepnil materi, a vendar tako, da je tudi Nežika slišala: «V blaznico jo bomo morali poslati; sedaj že vidim, da je vedno slabše. Ne je skoro nič — samo moli venomer Še danes moram pisati Vrtnarjevim, kal.o in kaj, in potem jo pošljemo v Ljubljano...» «Kaj? Mene v blaznico? Med norce? Nikoli ne, jaz že ne grem nikamor od doma, kvečjemu v Lonk k materi.« «Saj te ne bomo vprašali!« si je mislil Luka in šel iz hiše XIII. Vest, da je zblaznela mlada Požegovka, se je hitro raznesla po vsi fari. Zvedeli so žalostno novico tudi Vrtnarjevi. Silno so se prestrašili; dasi se jim pri razmerah, v katerih je živela Nežika, vse to ni zdelo nič čudnega Zabolelo jih je v dno srca. Bolest pa je bila tem hujša, ker jih je pekla vest. Čemu so jo ornožili z Luko! Nežna in dovoli omikana hči ni bila za hribovsko deklo. Najbolj pa je zadelo žalestno sporočilo Nežikino mater. Zakaj je nismo vzeli takoj domov? Zakaj smo jo pustili v rokah tega siroveža? Zakaj smo dopustili, da je tako grdo ravnal z njo in jo celo pretepal? Zakaj smo se bali hudobnih jezikov? In sedaj se jih ne bomo? Kaj nas briga svet in ljudski jezik, ako gre za blagor otrok! In ženica se je odpravila na pot. Hoditi je morala peš, saj ni vozila nobena pošta, ker je Tičji vrh preveč v stran od glavne doline. Hodila je počasi in tu pa tam malo počila ter napol glasno govorila sama s seboj. Pekla jo je vest in včasih je glasno zaihtela ... Dospela je do Zabukovja. Utrujena, žejna in lačna je vstopila v Tičarjevo gostilno. «0h, dober dan, mati, s čim naj vam postrežem? Sedite no malo, gotovo ste silno utrujeni!« jo je pozdravila Leniča, ki ji je pritekla naproti. «Trudna sem. Komaj me noge drže pc'.w "i. Dolga, dolga je pot iz Lonka.\Leniea, prinesi mi malo juhe in kozarček vina!« (Daljo Hihoduji«.) Stari in novi čas. V trški gostilni je na steni še izza predvojnih časov nastopen napis: Kdor ne časti vinarja, ni vreden goldinarja! Takoj spodaj pa ie še za dobe po preobratu listek, na katerem je napisano: Železnih dvovinarskih novcev ne sprejemamo. Papež in ona. Gašper (Gustlnu, ki je prišel iz Italije): «Kaj si videl tudi papeža?« Gustl: »Seveda sem ga videl.« Gašper: «I. ljih, jih čisti, pljuje «biks» in maže. Miha pride mimo, ogleduje čevlje in pa «biks» ter pravi: »Tale ,biks' je pa vojno blago«. Gašper: »Biks je res slab, toJa pljunek je še pristen in predvojne kakovosti«. Sokolska prireditev v Žužemberka na pustno nedeljo v novi društveni dvorani je zelo lepo uspela. Vsem, ki so k temu sijajnemu uspehu na kakršenkoli način pripomogli, za trud in požrtvovalnost bratska hvala! — Zdravo! z Kdor nima rad, da pride k hiši pogosto zdravnik, naj ljubi snago in red, naj bo trezen in uživa čim manj alkoholnih pijač, naj spi v sobi, ki ie dobro prezračena, naj si ne dela nepotrebnih skrbi, nadalje naj preveč ne puši. Istotako je zdravo uživanje čim preprostejše brarie. Kdor je preveč mesa, ni nikdar zdrav. rs i Ne bodo lun Predobro je znano, da se klerikalci poslužujejo vseh, še tako nizkih sredstev, v zapeljevanje nevednih ljudi, da le dosežejo svoj namen. Taka sredstva so tudi hujskanje in pritožbe o naši vojski, njeni ureditvi, službi in preskrbi. Vsak pameten in le malo uvideven človek mora uvideti, da smo dobili ravno mi po vojni grozno razdrapano in neurejeno zapuščino. Tako pogorišče se čez noč ne da urediti, popraviti in spraviti v red. Jasno je, da tudi pri naši vojski • še ni tistega reda, ki si ga vsak Jugoslovan iz srca želi. Ti nedostatki se bodo polagoma gotovo odpravili kakor se je že marsikaj izboljšalo. Te nedostatke, posebno pri vojski, naši klerikalci izrabljajo v največji meri in vcepljajo mladini, dorasli vojaški dolžnosti, mržnjo in nezadovoljnost do vojaškega s'anu. Razumljivo je, da mladi fantje, večinoma Orli, ki čitajo klerikalne liste, dobe neko maloduš-nost do vojaškega stanu, na katerega bi morali biti ponosni. In taki fantje, brez vsake prave domovinske zavednosti, naj bodo enkrat, če bi bilo treba, junaki pri obrambi naše zemlje. Nikakor ne mislimo, da so temu krivi oni sami, ampak njihovi zapeljivci, ki se pa navadno delajo pred javnostjo še celo vnete rodo-liube. a so največji demagogi. Znano je bilo, da so se vršile ponekod res nerednosti glede vojaške oskrbe, a klerikalci, namesto da bi se za vojaštvo zavzeli na pristojnem mestu, so po časopisju huj-skali fante in stvar opisovali hujše nego je bila. Zaradi pretiranja destva tudi niso mogli za fante ničesar doseči, dočim so se druge stranke z uspehom zavzele zanje. Naša stranka, ki ji je največ ležeče na tem, da se napravi v državi tak red, da bodo zadovoljni vsi stanovi, in da bo naša država res to, kar si vsak državljan želi, bo gledala vedno tudi na to, da bodo naši fantje zadovoljni v vojaški službi. Saj je jasno samo po sebi, da se mora gledati na vojaštvo, ako želimo, da bo ostalo rodoljubno in vdano državi in kralju. Ako bomo imeli tako armado, ne bomo imeli nikdar vojne, ker se nas ne bo upal nihče podstopiti. Kakor v drugih, tako ie tudi v tem pogledu cilj naše stranke: demokracija, zadovoljnost in blagostanje vsega naroda in vseh slojev! vanjih in o odkritju reke čudne vrste mravelj, ki proizvajajo cement in beton. Raziskovalca sta to čudno mravljinsko obitelj našla v skritem zatišju ob obali velike kitajske reke Jang-tse-kiang. Mravljinjak, ki so si ga mravlje sezidale gotovo tekom dolgih desetletij, je meril v obsegu dvajset metrov, visok je bil 3 metre in istotoliko ga je bilo tudi pod zemljo. Notranjščina mravljinjaka je bila razdeljena v nebroj malih celic. In čeravno so bili zidovi prav tanki, so bili vendar zelo čvrsti, saj so bili zgrajeni iz pravega cementa. Ta mravljinska obitelj se deli v dve panogi: v zidarje in hraniielje. Zidarji so čisto strokovno organizirani, delijo se namreč *v prave zidarje, v donašalce materijala in proizvajalce cementa. Donašalci spravljajo skupaj pesek, apno in glino Drugi donašajo vodo in mešajo «mort». izdelujejo drobčka-no cerrentno opeko, ki se sproti suši na vročem solncu. Nato jo odnašajo zidarjem, ki nadaljujejo in večajo svoje «kraljestvo». In kako spretno jim gre vse od rok — to se pravi, od rilčkov' Delajo torej prav tako kakor zidarji v človeški podobi, z edino razliko, da so ti mravljinski stavbeniki in zidarji morda še marljivejši. REPUBlTKA VENEZUELA. Italijanski listi prinašajo opis države, ki menda nima para na svetu. To je republika Venezuela v Južni Ameriki. V njej vlada general Goniez, ki ima sicer tudi naslov prezi-denta, a je v dejstvu največji trinog. Republika ima sicer svoje zakone in celo narodno skupščino, toda poslance izbira kar prezi-dent sam in njegove naredbe so zakon. General Gomez se je pred dvajset leti ob priliki vojaške revolucije vrinil za predsednika in sedaj ni sile, ki bi ga premaknila s tega vodilnega mesta. Gomez je Indijanec, ne zna niti pisati niti čitati, ima pa železna voljo in strahovit vpliv na svoje podanike. Posebno za ženske je pravi zli duh. Pokoriti se mu mora vsaka, vsaka ga mora «ljubiti». Zato pa ima tudi močno familijo, namreč 63 otrok. General Gomez je sploh podjeten mož. Polovica ve'ikih trgovskih in industrijskih podjetij v republiki je že njegova last. Če se mu kako podjetje dopade, ga kratkomalo po posebnem zakonu sekvestrira za državo, dohodke pa spravi v lastno skrinjo. Ima velikanske pašnike in živinoreja mu letno prinaša ogromne milijone. Vojaštva ima general Gomez 32.000 mož «Zidajo» samo v poletnem času, ko uspe- in kar 600 vojskovodij, ki so njegovi osebni vajo tudi različne bilke, s katerimi se hrani! prijatelji. Splcšno imajo v Venezueli vojaki tnncgobrojna mravljinska obitelj. Ko začne'še najlepše življenje, ker jih general plača v nastopati jesenski hlad, se spravijo v spod- j zlatu in jim (udi drugače, posebno gleda nie prostore svoje graščine, kjer imajo tudi 'žensk, nikakor ne daje strogih predpisov. Za-obrežno shrambo z veliko zalogo živil. Tam j to so mu vdani in general Gomez lahko v miru preživijo zimo ter si nabirajo novih nanje računa ob vsakem času. Zanimivosti MRAVLJINSKI CEMENT. Dva kitajska raziskovalca sta nedavno poslala njujorškemu vseučilišču obširno poročilo in podrobne podatke o svojih razisko- moči. Komaj pa prvi toplejši pomladni žarki obsijejo njihovo kraljestvo, prikukajo iz spodnjih zatišij in se začnejo urno gibati v novem, neutrudnem zidanju. ŽENSKE VELIČINE V VZHODNIH DEŽELAH. Verske postave narodov v vzhodnih deželah večinoma odrejajo ženskemu spolu slabše stališče kakor moškim. Zato si mi predstavljamo, da ženske pri vzhodnih narodih žive v popolnem zapostavljanju. A temu dandanes ni tako hudo. Ženske muslimanskih narodov so kot vedne jetnice v haremih uporabljale vso svojo lokavost in spletkarstvo in so dandanes niorda boli ostroumne kakor Evropejke. Evropski duh, ki je tekom zadnjih desetletij začel prodirati proti vzhodu, je prnteel ta-mošnjemu ženstvu večjo svobodo. In dandanes se pojavljajo poedine orijentalske žene, ki s svojim talentom prekašajo marsikaterega evropskega podjetnika, trgovca ali umetnika. Veliki turški vojskovodja Kemal-paša ima soprogo Egerijo, ki piše pesmi s posebno nadarjenostjo. Vdova prejšnjega afganistanskega emirja ima silne politične sposobnosti; ko je umrl njen mož, so se Angleži hoteli polastiti Afganistana. Vdova pa je hitro vzela vlado v svoje roke, preglasila združitev z Rusijo in tako ohranila svoji državi popolno samostojnost. Posebne trgovske sposobnosti odlikujejo japonske žene. Imajo bogatašinjo Jone Suzuki, ki premore ogromno imetje v vrednosti dveh milijard frankov. Svoja neštevilna podjetja, ki jih ima na Kitajskem, japonskem, v Ameriki m Avstraliji, vodi in upravlja sama. Prekaša celo nemškega industrijalnega ma-gnata Stinnesa. Ker je sama preveč podjetna, ni nič čudnega, da se zanjo doslej še ni našel dovolj podjeten ženin. Življenje v Venezueli je torej prav svojevrstno in mi ne bi svetovali nikomur, da se poda tjakaj iskat srečo. Zanimivo pa je, da omenjeno poročilo prinašajo italijanski listL Morda hočejo fašisti urediti Italijo po takem vzorcu? Sedanji znaki vsi kažejo na to. Latinska nesem (Po starih zapiskih napisal S. L) Te Deum laudamus volitve irfiamus! Korošec in Brodarius nič več ne bo lenarius. Klerikalci, mizerere, Za vas se črna maša bere. Samostojni, oremus, ministrus Pucelj, zdaj pa gremus! Gloria tibi, komunizmu se hrbet šibi Orate, orate, volite demokrate! X Turška vlada proti alkoholu. Korani, turško sveto pismo, prejnjveduje muslimanom; vsako uživanje alkohola. Toda ta sveta pr&-; poved med Allahovimi sinovi že ne najde ve3 pravega uvaževanja. Posebno |>oslednje vojna so mnogo (»ovzročile, da se je med turškim vojaštvom in mestnim prebivalstvom silno razpa-sel alkoholizem. Radi tega je angorska vlada prisiljena, da s 1. marcem uvede najstrožje naredbe proti Uživanju ojtojnih pijač. Seveda, če se Turčija pripravlja na zopetno vojno, bo že morala zati^riiti eno oko. kajti vojaštvo Kemal-l>aše prav |>osebno pozna staro vojaiko geslo: »Nema, ruma, nema šturma!> X Nuna in božje razodetje. Belgijski listi obširno poročajo o neki-nuni, kateri se baje razkrivajo čudežna razodetja. Ta nuna je pred nedavnim dobila na nogah in rokah krvave praske, ki so se kmalu pretvorile v srlc-bok« rane. Samostanski zdravnik, katerega je prednica pozvala k nuni. je slučaj prijavil nekemu londonskemu vseučlliškemu profesorju, toda oba še doslej nista mogla dognati vzroka tega nenavadnega pojava. Nuno često popade taka slabost, da mora takoj v posteljo in v takem stanju se ji potem prikazujejo razne vizije. Čeprav nuna nima nobene posebne izobrazbe, .ve vendar na dolgo In široko opisovati svoje pogovore s svetniki in Materjo Božjo. Zadnje dni je padla v globoko spanje, iz katerega je doslej še niso mogli prebuditi. Samostanska prednica je o vsem obvestila cerkvene oblasti. Sam kardinal Mercier se je odpravil v samostan, da preišče zadevo. Vse se drži v jnrogi tajnosti, dokler preiskava ne bo popolnoma dovršena. Kardinal Mercier se najbrž boji, da je skrivnostna nuna v žiahti z — evodiško Johanco®. Sleparjev in sleparlc so seveda nikjer na svetu nc manjka. X Anglerki prestaloassledsu in sveti zsr-oti. Povodom nedavne zaroke angleškega vojvode Jorka, ki ie bil svatovski ktim pri nsšeni kralju Aleksandru, je začela angleška javnost mnogo razpravljati o vprašanju, zakaj se neki angleški prestolonaslednik princ Waleški nikakor ne more odločiti za zakon. Saj je vendar fant cd fare in dozorel je menda tudi že s svojimi tridesetimi leti. In so začeli šepetati, da je prestolonaslednik sklen«! ostati samski, kakor sta to storila kraljica Elizabeta in Edvard VI. Toda tej vesti nikdo ne verjame, ker je v Londonu javna tajnost, da je prestolonaslednik gorele zaljubljen v dve lepi devojki iz dveh starih plcmenitaScih rodbin. Obe ima enako rad in -e ne more odločiti ne za eno ne za drugo. Vrhu tega si ne upa pred starše, ki bi gotovo nasprotovala njegovi zvezi z nekraljev-sko princeso. Hude skrbi tarejo angleškega prestolonaslednika. Zato bo menda navzlic dvojni ljubezni ostal — samec. X Najmlajši časnikar na svet«. Kdo je najmlajši časnikar na sv5tu? To vprašanje je postav« neki angleški list in v kratkem prejel v odgovor pismo dveh štirinajstletnih mlade-n'čev, ki sta seveda Amerikanca in izdajata svoj časopis cMSadi rod». Prepričana sta, da sta najmlajša glasnika javnega mnenja. Pa kmalu ju je prekosil tretji, tudi ainerikanske krvi, a še mlajših let. Piše se Harry Slrarp, dopolnil je celih dvanajst let in živi v Bostonu, kjer že osem mesecev izdaja dva lista. Piše, ureja in tiska ju sam na pisalnem stroju. Naklada njegovih dveh listov seveda ne dosega angleških dnevnikov, ki izhajajo v milijonskih izvodih. Zaenkrat zmore komaj še po dvanajst številk in že to je za začetek veliko. Nadarjen pa je in ima trdno voljo, zato je njegova največja želja, da svoj list poveča na trideset izvodov, ker ga dnevno nadlegujejo aovi naročniki, večinoma njegovi strici in votke. Bog mu daj srečo, temu našemu najmlajšemu časnikarskemu tovarišu! X Senatorji umirajo. Senatorji, to so državni očetje francoske republike. So samo sivi in izkušeni možje, tvorijo takozvano senator-sko zbornico parlamenta, kjer se sestajajo k posvetovanjem in sklepajo o novih državnih zakonih. Ker so že umerjeni in hladnokrvni, popravljajo pogreške in nedostatke vročekrvnega parlamenta. Namenjena pa jim ja žalostna usoda: da namreč zaradi visokih let naglo umirajo. Kakor poročajo francoski listi, je samo poslednja dva meseca umrlo v Parizu 15 senatorjev. Zima jih pobira. Za- nimivi pa so podatki o vzrokih njihove smrti. Med 15 senatorji iih je namreč 12 umrlo zaradi želodčnega raka. Sploh se rak dandanes na Francoskem imenuje «senaturska bolezen«. In že so se tudi našli zdravniki, ki trdijo, da je rak v zvezi s politiko... To omenjamo v premislek klerikalnim kandidatom, ki imajo zaenkrat nedvomno še zdrave želndčke! V kuhinji red! Gospodinja, ki hoče kako kuhinjsko opravilo čim prej opraviti, mora imeti v kuhinji red. Vsaka stvar mora biti na svojem mestu in vse tnora biti lepo in snažno. Mnoge gospodinje brskajo, kadar kuhajo, ure in ure po kuhinji, pa ne prldej'3 nikamor, ker morajo iskati zdaj sladkor, zdaj sol. zdaj posodo. zdaj to, zdaj ono, ker ne vedo, kam so zadevni predmet založile. Imejte v kuhinji red, ker red je čas in čas je zlato! Kolcanje pri dojenčkih ni prav nič nevarno, kakor domnevajo mnoge matere, tudi ne v primeru, da povzroča bljuvanje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sava. Pošljite tudi nam! Žetale. Najboljše je. če se obrnete na odvetnika. da Vain da svet. Odvetniku morata točno razložiti vso zadevo. Praprečc pri Lukov icl Pisma s 3 in 4 Iz fantovskega življenja še nismo prejeli. Ali sd je izgubilo? Ostalo v današnji številki. Drugo še pride. SLABOST? SLABO SPANJ2? Nervoznostf Mržnja do dela? Ali m? večkrat pojavljajo različne holiV Dober (»rijatelj v lakih aJaf>ih dneh je pravi Fellerjev tlzafliml! [>ol>ro služi za umivanje in ob klad k e. ravno raku kot ko.-me-tikum za usta. glavo, kožo! Močnejši. izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko ijranje? Z za-vojiiino in |H»št!iiiio 3 dvojnate ali t s|**ei-jalna steklenica 24 dinarjev; 36 diojnarih ali 12 »(»eeijalnih steklenic 21IS dinarjev in 5% doplačila raz|H)šilja: Lekarna/ KUUF.N V. FKL-LFJt, STUBIČA DON J A, Elzatig 6tev. 360, Hrvatsko. * Bremen York Dlroktn« zvozs a krasnimi ameriškim! vladnimi pazniki. Napre&OJ-Ijfvi po udobnosti, čistosti In po libcml oifcrbi. Hitre In verne ladja. ..Gaorgs Washlngto!J" ..Amerlca" „Pre>sldent Ficosaveit" ..Presldent Hardlng" Zahtevajte podobna pojasnita In brotiar. list H. 2C5, Generalno zastopstvo ra Jucoslavlfo: Eeogr&d, Paiata Eeogr&dske Zadrugo □ □ Prava sredstva lepote, katera drže, kar obežajo! Že 2H let v t«eh d;'žc!ati preizkušena, braijeufc in priljubljena ti prava Els»-lepoto pospešujoč« »redatva lekarnarja Felleria. EJLi^A-OBRAZNA POMfiDA ssnesljivo vsrstvo prou B!»lnčaitn pejrain. solnem opeklini, lla&Ri, braj-uvi koži, oiUtrani jajedavee. o are«, uabore ni vssAovi-atue Ubčintosii kože. "i velika porcelanasta loneka s pakovanjem ia postumo I »in. ELSA-L1LIJINO MLEČNO MILO UBjaiiii-jso to naitinejSe milo lepote! Iiles! vs^b oiill 1'opuinonia neškodljivo, re lalro dubio pcui in je milega finega d. ha 4 veliko koae 8 pakovanjein in poštnino 35 lila ELZA-POMADA 5SA RAST LAS krepi kožo im glavi, /s,i"i'un|Uje t/.paianje, |omi eiiie m cepljenje In«, prtiot fo prerano oslvcosi itd 2 velika p. rcekin&sta lončka s paSov aujoia iu pužtaiaj Zj L)io. En poizkus zadostil e, da tudi »i rečete: >'" To Jo ono ppavo! TS-51 v veoh poslovmcali isaiuo prave Kl/.a preparate o,i lekarna!ja Kellerja. RazHtno: Lttiiino mleku 6 Din Brkoma* 3 Din; najilne«! Heas Pu-.iei dfia. Klugcna v vetiKlh ofi^talnlh Škatlah 15 nirr cslflncia zorni. puitk .tkfca* v pottnl-dozsii 1l D!n. pada na dame v vreflcan 2 Din. iooni puslu > »Katian 3 Din, • ncčican po 2 D!n, eaciicl (dftava) ca potilo i Din santnon ta ia :' 2 D!n tuinciillo za obr.iz, i. p sraov 12 Din, a.-;:inejsc paiisme cd 1 > D a da.ie, cvet z: lase 20 Din: Elna-nstraiiovo milo S Din. Za razW£ne piedmcU- »e pakovauje ia poštnina po«or racuila. Na vse pornie cfo» sa ra/nna e» se !::j &»;„ donlačil*. Naročilna pisma »Irestrutj rUGE» V. FEULE3. letearaap, DtaMca-Soaja, Elxatrg fit. 338. Hrvati«. Odgovorni urednik Andrei Ražem. Izdaja konzorcij Domovin«. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.