TOVARNA POZEMENTERIJE IN PREDELAVE PLASTIČNIH MAS TOTRA POD LEČO
VEZALKE ROMAJO V SVET
TOTRA - tovarna trakov - je nastala ob Trpinčevi cesti že leta 1928, ko je zasebni lastnik začel izdelovati vezalke. Po vojni je bilo skromno podjetje nacionalizirano in kmalu za tem združeno z Žimo in Dežnikom. Pozneje so se podjetji zopet osamosvojili in od tedaj naprej deluje Totra kot samostojno podjetje.
jev letnega bruto dohodka. De-    včasih totrine zastopnike sploh litveno  razmerje   znaša  65:35     ne vabijo na otvoritev objektov, razpon med najvišjim in najniž-    ki so zgrajeni s sredstvi sklada. osebnim
Tovarna daje kruh 330 delav-cem od katerih je dve tretini žensk. Fluktuacija je minimalna in še ta v glavnem pri kadrih z visoko strokovno izobrazbo. V tovarni je zaposleno veliko žensk, ki delajo v podjetju že več kot dvajset let. Poprečni osebni dohodek je lani znašal 226.000 starih dinarjev letos pa 222.000 dinarjev. Produktiv-nost dela se je v zadnjih desetih letih petkratno povečala od ene milijarde na 6,5 milijarde dinar-
jun osebnim dohodkom pa 1:3,25.
Letošnja redukcija električ-nega toka je tovarno močno prizadela saj že dosedanja škoda znaša 90 milijonov starih dinar-jev. Že kratkotrajna okvara na stroju (nekaj minutni izpad) po-vzroča veliko škodo, ker se pla-stična masa iz katere izdelujejo in modelirajo polietilenske vodovodne cevi hitro strdi.
Totra posredno in neposred-no izvaža svoje izdelke v mnoge vzhodne države: Madžarsko, Češkoslovaško, Vzhodno Nem-čijo, Rusijo in Bolgarijo. V to-varni posvečajo veliko skrb dvi-gu osebnega in družbenega stan-darda delavcev. Samo za stano-vanja izdvajajo 6 % od bruto dohodka, kar znaša letno pri-bližno 100 milijonov starih di-narjev. Nekaj sredstev prispe-vajo tudi za občinski sklad za diužbeni standard od tega pa sami nimajo veliko neposredne koristi. Pravijo, da bi njihovi kegljavci radi kegljali na kopa-Iišču Kodeljevo pa ne pridejo na vrsto. Že prav, da kopališče in kegljišče počasi postaja ljub-ljansko toda - tako tnenijo -bi majhne ugodnosti vendarle morale obveljati za delavce, ki prispevajo denar za sklad. Vod-stvu sklada tudi zamerijo, ker
To je sicer majhna in vendar omembe vredna pozornost.
Do lani so imeli svoje obrate na štirih mestih letos jih imajo samo še na treh. V bližnji pri-hodnosti nameravajo spraviti vso proizvodnjo, ki še dela v starih neustreznih stavbah pod eno streho. Velika hala bo stala v bližini pravkar zgrajene so-dobne hale za izdelavo polieti-lenskih vodovodnih cevi. Inve-sticijska vrednost načrtovane hale bo predvidoma znašala 2 milijarde starih dinarjev. Tudi strojni park za izdelavo vezalk, je povsem nov deloma dobav-ljen iz Švice in deloma iz Italije. Letno izdelajo kar 25 milijonov par različnih vezalk čeprav de-lajo v dokaj neustreznih delov-nih pogojih.
V podjetju delujejo sindikal-na in mladinska organizacija ter organizacija Zveze komunistov. Slednja je sedaj še zelo šibka, namen pa imajo vanjo pritegniti več mladih delavk iz neposred-ne proizvodnje. Samoupravlja-nje je zastavljeno na amandmaj-skih osnovah. Imajo delavske svete v treh enotah, dveh proiz-vodnih in enega v pomožnih službah, in še komisije kot iz-vršilne organe delavskih svetov. V centralni delavski svet volijo sveti enot po pet članov.