□ □
alpina

a
10 let
našega glasila
Med pomembnimi In manjpomembnimi dogodki, ki jih 3® v zadnjem"času v naSem podjetju precej, se lahko spomnimo Se jubileja tovarniškega glasila ~ IZDAJAMO GA ŽE 10. LETO. To je sicer skromni Jubilej, vendar nekaj besed ob tem morda ne bo odvefi.
pted 10. leti se je v tovarniškem komiteju mla -dinske organizacije porodila misel, da bi pričeli izdajati Interno glasilo. Misel je bila uresničena. Mladinski komite se je z vso resnostjo lotil urejanja in Izdajanja tovarniškega glasila, ^ je bilo na začetku Imenovano "Glasilo delovnega kolektiva ALPINA", kasneje "Bilten", Je leta 1963 pa je bilo po Internem natečaju izbrano ime "DELO, ŽIVLJENJE", katerega je predlagal Izidor Rejc. Večkrat se je menjala tudi zunanja oblika biltena.
Prvi glavni urednik NEJKO PODOBNIK
Prvi urednik je bil Nejko Podobnik in prav on Ima PrecejSnje zasluge, da je list, potem, ko je bil »ačetek premosten, Sel po začrtani poti. Koncem leta 1962 je glavni urednik Nejko Podobnik zbolel. Takrat smo se dogovorili, da začasno, da list ne bi prenehal izhajati, prevzame .njegovo delo Majda TrČek. Pri tem je ostalo.
Glasilo je vseskozi urejal urednlSki odbor, ki je bil sestavljen iz članov, odgovornega in glavnega urednika.
Prvi urednlSki odbor so sestavljali: Alfonz Zajec, Konrad Peternelj, Majda Trček, Franc Mlakar, Mira
Nagllft, Tone Zakelj, Silva Burnlk, Peter Šuler -odgovorni urednik in Nejko Podobnik - glavni ured nlk. Ta odbor je z majhnimi spremembami v član -■tvu več let urejal glasilo.
I*ta 1966 pa je urednlSki odbor Imenoval le upravni odbor podjetja. Imenoval je naslednje : Konrad Peternelj, Jože Peternelj, Silva Burnlk , Magda čadež, Ernest Mlakar, Alfonz Zajec - odgovorni urednik in Majda Trček - glavni urednik. Naslednji urednlSki odbor je bil imenovan leta 1968. Sestavljali so ga: Jože Peternelj, Silva KlemenCiC, Alblnca Možlna, Vladimir Plvk, Alfonz Zaj
•o, Anton žakelj, Anton Hribar, Ivan Capuder-°dgovorni urednik in Majda Jesenko - glavni ured-
nik. UrednlSki odbor, ki ureja glasilo sedaj » Marija Kastelec, Vladimir Pivk, Alfonz Zajec, Anton Žakelj, Erneat DemSar, Milan Močnik, Stojan Pertovt - odgovorni urednik in Majda Jesenko-glav nI urednik, je bil imenovan leta 197o.
Sedanji glavni urednik MAJDA TRCEK-JESENKO
Pod okriljem TK ZMS ALPINA je glasilo Izhajalo 4 leta. S statutom iz leta 1966 pa je bilo določeno, da se vključi tovarniSko glasilo med redna Bredotva obveSčanja v podjetju. UrednlSki odbor, ki ga je imenoval upravni odbor podjetja, je prevzel urejanje glasila od TK ZMS ALPINA 2o.5.1966. Med drugim je bilo s statutom tudi določeno, da mora v glasilu priti do izraza predvsem delo organov upravljanja, doseženi rezultati, uspehi posameznih delovnih enot, posameznih članov delovne skupnosti, delo družbeno-polltičnlh organizacij, najnovejSi dosežki v proizvodnji in prodaji ter sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami. Te smernice oz. določila je uredništvo upoSteva-lo v največji možni meri. Vedno se je trudilo,da bi bilo glasilo čim bolj zanimivo in bi služilo svojemu namenu. Pestrost glasila pa je v veliki meri odvisna od sodelavcev. Lahko rečem, da smo v glavnem v vseh strokovnih službah, tako na -bavni, tehnični, finančni, prodajni, kakor tudi v naSl ter pri drugih naSli razumevanje, kadar smo želeli dobiti članke. So pa bile tudi Izjeme, ki so nam vsilile vpraSanje, ali je res potrebna tolika prošnja, ali se ne bi posamezniki lahko zavedali, da moramo vsi uodelovatl, da bo informiranost našega kolektiva film boljSa. Pohvaliti pa moramo nekatere zelo prizadevne dolgoletne člane uredniškega odbora, ki so oe posebej trudili za uspeSnost glasila. Med njimi so Alfonz Zajec, Tone Žakelj, Vladimir Pivk, Jože Peternelj in drugi.
Uredništvo je Se več let želelo, da bi lzboljSa-lo tudi tehnično opremo oz. ureditev glasila. Čakali smo, da bi v podjetju nabavili primeren tiskarski stroj, katerega pa Se sedaj ni. Večkrat sliSimo pripombe, da glasilo ni napredovalo, da je slabo urejeno, pa tudi sami ugotavljamo, da smo bili preskromni. Preveč smo pazili na sred -stva in se bali stroSkov.
Sedaj smo se odločili, da bomo izdajali naSe gla silo v o f s e t tisku. To bo določen korak v razvoju "Dela, življenja" in bo s tem njegova desetletnica najlepSe proslavljena. Zadovoljni bo-
2
do bravci, kakor tudi uredništvo, kateremu je bila izdaja glasila v tako slabem tisku Se kar ne -prijetna.
Na zakljufiku se vsem dosedanjim sodelavcem glasila ALPINE najleple zahvaljujemo. Selimo in pri&akujemo, da bo v bodoSe naSe sodelovanje prav tako dobro ali Se boljSe in da bo "DELO, ŽIVLJENJE" v naslednjih letih hitreje napredovalo.
FRANC CADEZ
obrat podplatne izdelave
UREDNIŠTVO
Naš intervju
Želeli smo dobiti mnenje nekaterih članov kolektiva o tovarniškem glasilu "DELO, ŽIVLJENJE? Zato smo v vsakem oddelku poiskali po enega delavca in mu zastavili tri vprašanja:
1.	ALI VEDNO PREBERETE "DELO, ŽIVLJENJE" ?
2.	STE Z GLASILOM ZADOVOLJNI
-	kaj vam je vSefi
-	kaj vam ni vSefi
3.	KAJ ŽELITE, DA BI SE OBJAVLJALI IN VASI PRED LOGI
Povedali so nam naslednje:
MARTA PIVK Šivalnica lahka
"Delo, življenje vedno preberem. Z glasilom sem kar zadovoljna in upam, da se ne bo poslabšalo."
IVANA SUBIC Šivalnica težka
"Da, Delo-življenje vedno preberem. Z glasilom sem zadovoljna. VSeC so mi prispevki v katerih porofiajo strokovne službe, ni pa mi vSefi Literar na uganka.
Ko vpraSate, kaj bi Se želela da objavljate,mislim, da bi bili zanimivi prispevki s potovanj strokovnjakov in o doživetjih doma in v tujini."
"Vedno preberem Delo-življenje in vSefi so mi predvsem teme o dogajanjih v tovarni. Prispevki, ki bi poroCali o delu in gospodarskih uspehih v podjetjih, ki so ALPINI sorodna, pa bi bili tudi zelo zanimivi."
VINKO JUSTIN obrat Gorenja vas
"Delo-življenje preberem. VSeC so mi Članki, v katerih avtorji piSejo odkrito, oz. ni mi vSeč neod-kritost.
Predlagam, da v veCji meri objavljate prispevke članov naSega kolektiva."
VIKTOR GALICIC
strokovne službe in pom, obrati
"0 vprašanjih, ki ste nam jih zastavili, sem takega mnenja:
-	Glasila Delo-življenje ne preberem vedno v celoti. Pregledam pa vse naslove prispevkov in avtorje in že vem približno vsebino.
-	Z glasilom sem le delno zadovoljen.
VSefi mi je prizadevanje uredniškega odbora, da popestri vsebino. Ni pa mi všefi, ker glasilo nima SirSega kroga sodelavcev. Smatram, da je vsebina kljub vsemu enostranska.
-	Želim oziroma predlagam, da glaBilo Delo-življenje v resnici postane glasilo delovnega kolektiva, da razSiri krog sodelavcev, da vefi piSe, razprav -lja in informira filane kolektiva tudi o delu druž-beno-politifinih organizacij v kolektivu, da piSe vefi o samoupravljanju, o medsebojnih odnosih itd."
Vsem sodelujofiim v naSem intervjuju se najlepSe zahvaljujemo. Njihova mnenja bomo skuSali upoštevati.
Novi obrat v
Gorenji vasi
LetoBnje prvomajsko praznovanje je Imelo za naše podjetje poseben pečat. Slavili smo pomemben delovni dosežek: otvoritev novega obrata v Gorenji vasi.
Samoupravni organi so na Bvojlh sejah dostikrat razpravljali o adaptaciji starega obrata, ki je priBel v sestavo podjetja pred sedmimi leti. Delovni pogoji so bili komaj znosni. Prostor je bil utesnjen, enostavno nI omogočil sodobne tehnologije dela. Imeli smo že načrte za adaptacijo in centralno ogrevanje, pa se Je nenadoma ponu -dlla prilika in odkupili smo obrat Kroja, ki se Je odselil iz Gorenje vasi.
IzvrSill smo temeljito adaptacijo, s katero Brno prostor izkoristili do popolnosti in pred 1. majem Je bil obrat z vso opremo in sodobnim transportnim trakom pripravljen za proizvodnjo.Obrat v Gorenji vasi je vseskozi zelo uspeSen in ni bi lo težko odločati o njegovi prihodnosti. Sploh nismo smatrali, da je to nepotrebna investicija, kar se vidi iz tega, da je bila izvržena v re -kordnem času ln kvalitetno.
Bilo je slavnostno
Nadvse prijetno je bilo gledati Številne oblsko valce kraja ln okolice, ki se jim je ponudila lepa priložnost, da obrat vidijo kako izgleda ln kako se v njem dela. Zanimanje Je bilo veliko in bilo je pristno praznfčno vzdušje. Tako praznovanje mednarodnega praznika dela je kljub slabemu vremenu najprlstneJBa ponazoritev vrednosti dela in sodobnih medsebojnih odnosov, ki jih moramo Se bolj negovati.
Kolektivu v Gorenji vasi iskreno čestitam ln žalim mnogo delovnih uspehov.
IZIDOR REJC
V tekočih poslovnih dogodkih smo se etalno srečevali a pomanj. a;ijem gornjih delov. NaS namen je bil, razumljivo, vedno trden, da v Gorenji va si obrat Širimo, kar nam je sedaj uspelo. S to zgradbo smo dobili možnost, da reSujemo ozko grlo Šivalnic ln da kolektiv v Gorenji vasi čimprej povečamo. Po oceni strokovnjakov je to ena najmodernejših Šivalnic in pogoji delu 30 zelo dobri. Razumljivo je, da bomo morali nadaljevati z na -bavo sodobne strojne opreme in dokončati sodobni . način ogrevanja in prezračevanja. Največ odgovora pa je vsakdo prejel v nedeljo , 2. maja, ko je bila svečana otvoritev. Jasno je, da bo prebivalci naSe bližnje soseSčlne pridobili pomemben industrijski obrat in so to lepo povedali. Ne smemo pozabiti, da je v Gorenji va si ter bližnji in daljni okolici Se dovolj de -lovne sile. Najbolj prav pa je, da človek dela v domačem kraju in domačemu kraju nudi sadove svojega dela. S takimi in podobnimi potezami re Slmo hkrati dvoje problemov: zaposlovanje ln oz ko grlo naSe proizvodnje.
Govori predsednik KS Gorenja vas RAJKO K:SMAC Z desne proti levi:
dipl.oec. MARJAN DOLENC - član IzvrSneg/. sveta SRS dipl.oec. TINE KOKELJ - načelnik odd.za gospodarstvo ObS Skofja .oka MARTIN KLEMENCIC - vodja obrata Gorenja /as ZDRAVKO KRVINA - predsednik ObS Skofja Soka dipl.oec. IZIDOR REJC - direktor Alpine J02E PREDSEDNI - predsednik DS Alpine
4
Dobili smo nove
Konec aprila smo dobili v delovni enoti Gorenja vas nove delovne prostore.
V stavbi, kjer smo bili prej, so bili pogoji dela zelo otežkočeni. Imeli smo premalo delovnega prostora, poleg tega pa v njem nismo mogli uvesti primernega tehnološkega postopka. Ni bilo mogoče urejati dela točno po planih, kar je mnogokrat otežkočalo nadaljni potek dela v montaži.
delovne prostore
Novi delovni prostori so bili adaptirani v pič-lih štirih mesecih, kar je zelo kratek čas za tako preureditev, kot jo je zahtevala naša nova delovna hala. Z ureditvijo novih delovnih prostorov pa se je marsikaj spremenilo. Tehnološki postopek smo prilagodili tako, da pri izdelavi ni povratnih poti. V šivalnici imamo tudi nov transportni trak (ROG), s katerim upamo, da bomo do -segli vefijo storilnost in boljšo kvaliteto. Sedaj imamo v našem obratu zaposlenih okrog 16o delavcev. Ker vemo, da še vedno zelo primanjkuje zgornjih delov, moramo stremeli za tem, da bomo po -večali naše šivalnice in lako nadomestili manjkajoče zgornje dele. Sivalnio.i v Gorenji vasi ima sedaj veliko motnost za z.tpuslitev nov» delovne sile. V letošnjem letu i>r« ivi<Wamo .•■i~>sliti 3o - Ho ljudi, predvsem i»n .kn delovno silo. V nc-vih delovnih prostorih j» Ho delovnih mest v obeh izmenah, katere bomo poiskusili čimprel napolniti.
Notranjost novega obrata
Ob preselitvi ni bilo večjih težav, tako da se je proizvodnja že v nekaj dneh normalizirala. V novih delovnih prostorih so se nam zelo izboljšali pogoji dela, kar bo pozitivno vplivalo na produktivnost in kvaliteto dela.
VINKO BOGATAJ
Po dvajsetih letih dela -v Alpini
Slovesno vzdušje je vladalo dan pred 1. majem v naši jedilnici, ko je devetindvajset članov našega kolektiva prejelo spominska darila -ročne ure - za dvajsetletno delo v alpini. To potrjujejo tudi besede, ki jih je izrekla •na izmed jubilantki
"Imela sem občutek, da smo bili prav vsi, od prvega do devetindvajsetega, zadovoljni, kakor tudi gosti."
LetoSnji jubilanti sos
JANEZ BEK5 ANTONIJA BOGATAJ JANEZ CELIK ANTON DEBELJAK ALOJZ DEMŠAR PAVEL DOLENC ANGELCA FILIPlC LEOPOLD FILIPlC FRANC GROŠELJ JANEZ JESENKO
marija justin marjan kepec alojz kolenc jože krampersek frani mlinar marica naglic kajetan novak vinko oblak maks oresnik vladimir pivk
FRANC POLJANŠEK SLABE IVAN LEOPOLD STRLIČ
heron Sobic
janez tavčar franc treek stanko usenicnik albin velkavrh janez sakelj
Vsi imenovani člani kolektiva naj te enkrat prejmejo Iskrene čestitke. Želimo jim ie mnogo delovnih uspehov in osebne sreče I
5
Poslovodska
konferenca
Pretekli mesec je bila 19. ln 2o. aprila v Zu-sternl pri Kopru konferenca poslovodij, na kateri so se obravnavali problemi prodajne mreže in prodaje v preteklem obdobju.
Izmenjanih je bilo dosti koristnih nasvetov ln kritik, tako s strani poslovodij, kot tudi s strani podjetja. Vsi se namreč moramo zavedati, da dolgoletni trend razvoja fizičnega obsega pro izvodnje obutvene industrije kljub nihanjem v po 6ameznih letih polagoma narašča. Raste pa tudi kvaliteta obutve in s tem vedno večja in močnejša konkurenca.
Zavedati pa se moramo, da cilj konkurence v na -šlh pogojih ni izločiti za vsako ceno nasprotnika, kot je to primer v kapitalizmu; ampak spod -budno vplivati na razvoj tehnologije, uvajanje novih modelov - oblik, Izboljšanje kvalitete ln proizvodnih stroškov ter stroškov razpečave ■ tem pa na zniževanje prodajne cene. Izraženo je bilo mnenje: Čim bolj bo proizvod -nja upoštevala mnenje trgovine, tem lažje in hitreje bo z njeno pomočjo prodala proizvode, s tem zadovoljila potrošnike in hitreje prišla do 8redstev, ki bodo omogočila takojšnjo reprodukci jo.
Ne more se reči, da na tem področju še ni bilo storjeno ničesar, vendar pa je vedno treba izpopolnjevati in izboljševati.Moderna znanstvena in tehnološka revolucija in njene posledice izzivajo celotno družbo, vsako podjetje ln vsakega posameznika - tudi nas. Ne moremo, še manj pa smemo reči: "To je stvar bodočnosti, nas se Se ne tiče!" Prihodnost se je že začela, zato je potrebno, da se še danes vsi vključimo v takšno moderno delo.
Tudi trgovina, katere osnovna tendenca naj bo: prodati kar največ blaga čim večjemu številu po-
Y
troSnikov po kar najbolj dostopnih cenah in čim krajSem času.
Govora je bilo tudi o organizaciji prodajne služ be in prodajne mreže. Največji poudarek je bil na odpremnem oddelku ln oddelku planiranja prodaje. V današnjem gospodarstvu je pravilno planiranje prodaje nujno potrebno. Delovanje lz dneva v dan pripelje slej ko prej vsakega na rob propada. Zato je bilo sklenjeno, da se ne sme samo stremeti za tem, da ho naročanje za posamezne sezone postavljeno na trdnih temeljih raziskave trga in planiranja prodaje, ampak da se to tudi realizira. Za poslovodje pa je bila najpomembnejša re-
šitev težav v odpremnem oddelku. Služba je bila pred kratkim okrepljena. Za vodjo je bil postavljen Govekar MIha, ki je že začel s proučevanjem najboljšega načina odpreme, ki sedaj predstavlja ozko grlo. Zavedamo se, da pravilna in pravočasna odprema mnogo doprinese k uspehu celotnega poslovanja. Zavedati pa se tudi moramo, da se ne more to urediti v enem dnevu, ker je moderna organizacija plod sistematičnega dela in odpravljanja napak. Vse to pa potrebuje določen čas. Za pestrejBl program na konferenci je poskrbel tov. žlvkovlč, predstojnik Zavoda za napredek trgovine, ki je imel predavanje o psihologiji pro -daje. Predavanje je bilo kvalitetno in spremljano z dvema barvnima filmoma.
Po prve« dnevu konferenco smo se poslovili od poslovodja VELJA DAVINIČA, ki je 17 let uspešno vodil prodajalno Beograd I. V imenu podjetja se jo za njegovo delo zahvalil tov. Capuder in mu za -želel obilo zadovoljstva in Se mnogo let v zasluženem pokoju.
Drugi dan konference je bilo dosti govora o tu jih dobaviteljih in kvaliteti te obutve. Po govoru direktorja» ki je podal kratek prerez trenutnega poslovanja podjetja in vse nevšečnosti, ki ovirajo hitrej Se napredovanje in reševanje zadanih nalog, se je razvila diskusija o osebnih dohodkih. Podan je bil predlog, naj bi se dosedg nji pravilnik o delitvi sredstev za OD spremenil v toliko, da bi so prodajalnam v manjših grupah nekoliko povečal osebni dohodek. Drugi predlog pa je bil, naj bi se povečala višina dnevnice.
Vodja kadrovske službe Ernest Demšar pa je podal poslovodjem kratko poročilo o rezultatih ankete, ki so jo izpolnili prodajalci v času seminarja , ki so ga Imeli na Trebiji v mesecu februarju.
Če potegnemo črto in seštejemo rezultate konference, lahko ugotovimo, da je bila' koristna ln potrebna, da je bilo delo na njej dosti plodno in da so se taka srečanja pokazala kot potrebna.
B. J.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kolektiva, da se v pri -hodnje ne bodo več dovoljevali odhodi k zobozdravniku med delovnim časom - razen v nujnih primerih.
Organizacijska služba
6
Delovni pogoji
V prejBnji številki glasila sem prikazala stanje glede koncentracij hlapov organskih topil v zraku, v tej pa navajam nekaj podatkov, ki se nana-iajo na razsvetljavo, ropot in mlkroklimo »delovnih prostorih.
Osvetljenost je bila merjena na raznih delovnih mestih in sicer pri kombinirani t.j. dnevni in umetni razsvetljavi ter ob umetni razsvetljavi t.j. ponofii.
Osvetljenost v šivalnicah je primerna saj znafiajo vrednosti na posameznih delovnih mestih od 36o -9oo luxov podnevi in od 3oo - 600 luxov ponoči. Le na nekaj delovnih mestih je bila osvetljenost prenizka, za kar pa je bila vzrok izrabljena fluorescentna Samica. Slabše stanje glede razsvet -ljave Je v novi hall. V času, ko so bile izvedene meritve Se ni bilo izvršeno ojačanje razsvetljave v finlSu, kar ni ugodno vplivalo na rezul -tate meritev. Preostali del hale, t.j. ob montaž-nih trakovih, pa bo dobil ustrezno razsvetljavo v Sašu do kolektivnega dopusta.
Ropot je bil merjen samo v hali in sicer pri različno hrupnih strojih ter v sredini hale. Na splo-ino je bil ropot v dovoljenih mejah. Večjemu hru-
pu so izpostavljeni le delavci pri strojih za po-tolčenje in pri rezkarjih.
Gibanje zraka v vseh delovnih prostorih je zelo majhno, lzmerjerP temperature zraka pa precej visoke (na tak rezultat so prav gotovo vplivale za tisti čas razmeroma visoke temperature). Gibanje zraka (prepih) pa bo v letnem Času dosti večje,ko se bodo odpirala okna in vrata.
Vlaga v delovnih prostorih je bila v dovoljeni me ji.
Stanje mikroklime je torej ugodno in so kritike na njen račun dostikrat neupravičene. Razumeti pa moramo, da je v delovnih prostorih z velikim Številom delovnih mest (kar velja za naSo halo), pravzaprav nemogoče vzdrževati primerno klimo , ki bi odgovarjala vsem delavcem, ki delajo v takih prostorih.Gotovo je, da bo delavcem ob strojih vroče, delavkam, ki pa opravljajo sedeča dela, pa hladno. Tega se ne da spremeniti. Delavci bi to morali upoStevati in se temu primerno tudi obleči.
MARIJA KASTELEC
Kadrovske novice
Ob zaključku meseca aprila smo imeli zaposlenih 13(5 delavcev. Obrat v Žireh ima 1015 zaposlenih, obrat v Gorenji vasi 165 in prodajna mreža 185 zaposlenih.
Spremembe v posameznih obratih so bile nasled nje. S služenja kadrovskega roka so se vrnili delavci 1 Rajko Kosmač - priučen delavec, ki je nastopil delo v težki Šivalnici, Vehar Mirko -priučen delavec in Vinko Podobnik - kvalificiran čevljar, sta nastopila delo v montažnih od delkih. Na delo je bila sprejeta Majda Frelih in je nastopila delo v lahki Šivalnici.
Delovno razmerje je prenehalo Jožetu Peterne-lju - mojstru v težki Šivalnici, Vidi Jereb -delavki v težki montaži, Jerneju Jerebu - obrat nsmu mehaniku, vsem na osnovi njihove odpovedi dela. Sedej Stanislav je bil invalidsko upokojen.
V	obratu v Gorenji vasi ni bilo primerov novih zaposlitev. Delovno razmerje pa je prenehalo dvema delavkama. Kacin Dragica je samovoljno izstopila iz delovne skupnosti, Miklavčič Ro -zalija pa je prenehala z delom zaradi upokojitve.
V	prodajni mreži je bila sprejeta na delo Cirila Som, poslovodkinja prodajalne na Jesenicah. Delovno razmerje pa je prenehalo Radlsavu Mitiču - poslovodji iz NiSa, Jeleni BjeliS -prodajalki na Jesenicah in Zlatku Babiču - prodajalcu v Ljubljani III.
S preselitvijo obrata v Gorenji vasi v nove pg slovne prostore potrebujemo večje Število de -lavk za delo v Šivalnici že v mesecu maju ter Se naslednjih dveh mesecih.
A. F.
7
Obisk v kombinatu BOROVO
Dne 26. aprila je tehnična služba organizirala ogled največjega podjetja obutvene industrije v Jugoslaviji v Borovu. Udeležili so se ga tehnologi in mojstri proizvodnih oddelkov.
Borovo je kraj s približno 8000 prebivalci,ki leži v neposredni bližini Donave blizu Vukovara. Zgradil ga je s tovarno vred češki industrijalec Bata okoli leta 1932.
Po dolgi osemurni vožnji smo prispeli. Predstav niki kombinata so nas zelo lepo sprejeli in omo gočili, da smo si ogledali vsaj del proizvodnje tega giganta. Najprej smo si ogledali skladišča spodnjega in zgornjega materiala, kjer smo ugotovili, da je proces vskladiščenja in kroženja materiala iz skladišč v proizvodne oddelke zelo dobro urejen, tako da kljub velikanskim količinam materiala, ki ga rabi proizvodnja, ne pride do posebnih zastojev. Mnoge materiale izdelujejo sami (gumi podplate, pete, kopita, voske, kartone, vezalke itd.), kar jim veliko pomaga, da niso odvisni od drugih dobaviteljev. Razkazali so nam tudi del proizvodnje in sicer: sekalnico, nekaj oddelkov montaž in šivalnice. Ugotovili smo, da imajo še precej zastarelih strojev na trakovih v primerjavi z našimi, ki pa jim še vedno dobro služijo, ker imajo dovolj rezervnih delov, ki jih večji del izdelujejo sami. V zadnjih letih so si nabavili tudi precej novih strojev, ki pa se med ogromno maso starih Btrojev skoraj ne opazijo - npr. preko "»o Schonovih strojev za cvikanje konic.
Kdor je imel priliko videti to podjetje že pred nekaj leti, je lahko ugotovil, da je precej na predovalo v povečanju proizvodnje, še posebno pa v kvaliteti izdelave. Se pred kratkim so izdelovali obutev na star in klasičen način, sedaj so pa že prešli na montažni sistem, katerega zelo naglo razvijajo in izpopolnjujejo, če bodo šli s takim tempom naprej, bodo pravkma-lu prerasli vsa ostala jugoslovanska čevljarska podjetja, ne samo po nižjih cenah, temveč celo v kvaliteti izdelave.
V	razgovoru s predstavniki tega podjetja, ki so nam odgovarjali na postavljena vprašanja, smo prišli do nekaterih zanimivih podatkov o tem podjetju, ki jih za ilustracijo tudi navajam: Celoten kombinat gume in obutve Borovo ima zaposlenih cca 14ooo delavcev, od tega jih je v čevljarski industriji okrog 55oo. Dnevna proizvodnja usnjene obutve je preko 3oooo parov, letni plan pa je 7,5 milijona parov, prav toliko
pa še gumijaste obutve.
Imajo okoli 600 lastnih prodajaln, razstresenih po celi državi, v katerih je zaposleno okoli 25oo delavcev trgovcev.
Izvoz usnjene obutve je sorazmerno majhen, okrog 1,5 milijona parov letno.
Povprečni osebni dohodek se vrti okrog 97 - loo tisoč starih dinarjev. Razpon med najvišjo in najnižjo osnovno postavko je 1 : 8. Minimalni OD pa je 60.000 S din.
Transport gotovih izdelkov v prodajalne vršijo kombinirano in sicer največ po železnici, nekaj pa tudi z ladjami po Donavi in kamioni. V bodoče pa nameravajo prevažati vse z lastnimi prometnimi 8redstvi, za kar bodo rabili okrog loo avtomobilov.
V	izgradnji imajo proizvodno halo za izdelavo pnevmatike, ki jib bo stala z opremo vred okoli 36 milijard starih dinarjev.
Za dopolnjevanje strojnega parka investirajo vsako leto 1,5 milijarde starih dinarjev. Za reklamo porabijo letno 7oo milijonov starih dinarjev.
Iz teh podatko\ lahko ugotovimo, kako ogromno je to podjetje v primeru z našim. Vprašamo se lahko, kako konkurirati takim velikanom na tržišču.Prav kmalu bomo prišli do zaključka, da je to možno le z izradno dobro kvaliteto, pravilno izbiro vzorcev in čimvečjim izvozom.
VINKO PODOBNIK
mišla , modi
V moški modi je nastopila določena umirjenost. Spremembe se kažejo bolj pri orajcah, kravatah in nastopu jerseya kot pa v revolucionarnih linijah. Temeljna je tako imenovana cigaretna linija. Hlače so v splošnem široke 48 - 5o cm.Ved no več zanimanja pa je pri moških za barve, zla sti v dodatkih.
Obleke so ozke in poudarjajo postavo. Lahko ima jo eno, ali pa dve vrsti gumbov. Rame imajo naravno linijo. Pri mladostnih oblekah vidimo visoke hrbtne in stranske prereze, športni sakoji imajo razporke, pas, našite žepe. Nov element ao šivi, ki imitirajo ročno delo. Hlače se navidez širijo navzdol. Pogosto so iz jerseya. športno oblečeni mlajši moški z veseljem nosijo "pumparice" s škornji. Zraven prlatoja jopič iz usnja ali platna v safari stilu, pulover ali športna srajca.
Za poletje so kot nalašč platneni suknjiči brez podloge. Pogosto so črtasti ali karirasti.
Moški čevlji
Pri elegantnih cestnih čevljih je oblika nekoliko potegnjena in se končuje v vrh z zaobljenimi vogali. Moderni cestni čevlji pa so široki, ok -roglih oblik, nekoliko asimetrični z izrazitim vrhom. Čevlji z vezalkami, pretežno z dolgim za-vezovalnim delom, derby kroja, imajo vodilno vlg go in mesto. Pri tem je mnogo različnih veliko -sti luknjic in vezalk vseh vrst. K skupini modernih cestnih čevljev spada tudi škorenj, visok do kolena. Oblika kopita je ista, kot pri modernih nizkih čevljih - okrogla in široka. Tipični so škornji na vezalke in zanke in škornji z zadrgo. Materiali so: kosje usnje, anl-lini in velurji.
športni čevlji imajo podplat iz krep gume.Oblike so kot dosedanje.
DUŠA MESEC
V Zireh si ne moremo vefi predstavljati javne prireditve brex naše godbeno pevske sekcije. Vsi vemo, da je to najbolj plodna in uspeSna kulturna dejavnost kraja. Zadnja leta se je njihov sloves razširil daleč preko občinskih meja in dostikrat smo zadovoljni nad uspešnimi nastopi v raznih krajih, posebno še ker so mnogokateri glasbeni strokovnjaki presenečeni nad kvaliteto.
Zadnji javni koncert godbenikov in pevcev v nedeljo 18/4 je pomenil nadaljnji napredek . Koncertni program je bil zelo zahteven, posebno za godbenike. Moški zbor se je predstavil na solidni ravni. Mešani zbor je presenetil s svojo ubranostjo. Le moški glasovi bodo morali biti Številnejši.
Zadnja točka izpod Verdijevega peresa je zado-nela obetajoče in mogočno. Edina Skoda, da je bil godgeni del premočan.
Obisk je bil soliden. Smatram pa, da bi se spo dobila dosti večja udeležba. Priznamo, ne znamo Se ceniti niti kvalitete, Se manj pa vlo -ženega truda Številnih neumornih članov ko -lektiva, ki jim gre vse priznanje in podpora. Marsikje bi to drugače cenili. Med koncertom J« motila luč v dvorani in mor-
da je prav zaradi tega bilo občinstvo manj zbrano in disciplinirano.
Upam pa, da bi tudi obiskovalcev bilo več,ko bi bili koncerti StevilnejSi in želimo, da jih je več.
I. REJC
Nizozemska obutvena industrija v letu 197o
Preskrba nizozemskega trga z obutvijo v vedno večji meri zavisi od uvoza. Delež uvoza pri celotni prodaji čevljev na Nizozemskem /21,3 milij. parov v letu 197o/ je v letu 197o znašal 60% proti lo% leta 196o, delež domače proizvodnje se je v istem obdobju znižal od 9o na "40%. Število podjetij obutvene industrije se je od 163 v letu 1968 skrčilo na 142 v letu 1969. Skupen promet obutvene industrije je v letu 1969 dosegel vrednost 372,8 milij. hfl., pri čemer je na podjetja -s 5o in več zaposlenimi odpadel promet 3ol,2 milij. hfl.
Vir: Nachrichten filr Aussenhandel 91, 21.'♦.1971.
ČESTITKE NASTOPAJOČIM
9
Letošnje praznovanje delavskega praznika 1. maja. ki sovpada s 3o. obletnico vstaje Slovenskega naroda, je bilo začeto s proslavo prav v va -Sem kraju, v žlreh. Ne izražam le svojega mnenja in občutkov, ko pravim, da je bil to Izredno svečan na3top z visoko kvaliteto sodelujočih. Zato se v imenu prireditelja Občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka vsem sodelujočim najtopleje zah v°ljujem. še posebno gre izreči pohvalo celi skupini, ki je pripravljala prograip, Povsod je naletela na polno razumevanje iz česar je sklepati,da smo z vsem srcem za prijetne in kvalitetne svečanosti.
pogovor i bralci
AH nismo enakovredni ?
Vsak človek, ki ga teži kako nerešeno vprašanje, se obrne na nekoga, ki bi mu mogoče razložil vpra Sanja, ki ga tarejo.
Pogosto razmišljam ln mogoče še mnogo meni enakih ljudi v našem podjetju, o politiki premeščanja. Zanima me, če tudi vodilni ali kadrovska komisija tako premišljajo. Tako se mi zdi, da delavcu,čeprav Izpolnjuje enake pogoje kot drugi, mogoče je v praksi še bolj uspešen, delaven, marljiv ln discipliniran, nič ne pomaga, če nima nobene osebne zveze. Tudi uspehi šolanja ali tečaj ne pridejo več v poštev.
Pa še to: če živimo v socialistični republiki, zakaj ne bi tudi na socialne razmere pogledali. Mno-90 je primerov, ko sta mož in žena oba zaposlena v podjetju že čez 15 let. Precej znanja ln lzku -Senj si človek pridobi v tolikih letih, posebno če Jadra od faze do faze in je zaradi privajanja na nove faze mnogokrat prikrajšan tudi pri osebnih dohodkih.
Mnogo premišljam, ko opazujem ljudi okoli sebe, če se le ne bi dalo te politike malo urediti. Dogaja se takos Če je že mož na dobrem mestu, da ima urno postavko, je tudi žena na boljšem delu; če pa je Žena na boljšem, jo kaj hitro primaha še mož ali celo otroci in ostalo sorodstvo. Koliko pa je primerov, ko Je mož VK čevljar, uspešen, marljiv ln discipliniran, pa tudi razgledan, da lahko dela vse kar mu ukažejo. Njegova žena, kvalificirana prešl-valka, pa se trudi ln muči, da si res prisluži tistih 60 - 7o tisočakov. Zakaj nihče ne pogleda po takih ljudeh s te strani in bi vsaj malo porazdelili.
Pa še to: Zakaj nekaterim ljudem podjetje nudi toliko ugodnosti? Omogoči jim šolanje, da jim stanova -nje, razna posojila, otrokom štipendije, brezplačno letovanje. Drugim pa vsako prošnjo zavrnejo.
Ali nismo enakovredni ?
Zanima me še to? Odkar sem v podjetju nisem napravil drugega prekrška, kot če sem kdaj po nesreči zamu -dil nekaj minut. Na primer, januarja sem enkrat zaspal ln tako 15 ali 2o minut zamudil, vratar me je zapisal, stražar pa je brundal nerazločne besede.Na Plačilnem listku so ml potem odtrgali 4 ure. Nepopisno sem razburjen, ko vestno in z vso vnemo opravljam svoje delo, če enkrat zasplm - pa taka katastrofa. In sedaj, ko pregledujem plačilni listek ln se bolj poglobim v to, me pa res zanima kako Je s to stvarjo. Rad bi pojasnilo, kako se to trga in kam se ta denar naklada. Ali se tudi proti ostalim
S tem nastopom je bila dana čestitka vsem delavcem za naš praznik. Presenetljivo velik obisk pa je potrdil, kako spoštujemo kulturno dejavnost in pridobitve naše trde delavske preteklosti. Z našo prisotnostjo smo potrdili V3em nastopajočim, kako veliko delo opravljajo s svojo vadbo ln prizadevanjem, da nam ohranjajo bogato kulturno zgodovino našega naroda.
Zato Izražam le eno željo, ki je bila geslo pri -reditve " V ENOTNOSTI JE MOČ", da to geslo postane stvarnost ln naša vsakodnevna praksa.
Predsednik ObSS
JOŽE STANONIK
D D II
delavcem tako strogo ukrepa? Zakaj to nI nikjer v pravilniku pojasneno?
Mogoče je boljši izhod (verjetno se ga je kdo že poslužll), da greš k zdravniku in si povrhu še nekaj dni doma, kot pa, da si ves dan razburjen ln 4 ure delaš zastonj, ali pa Se več. V današnjih razmerah človek res slabo Izhaja, če je pošten.
Tudi to bo moja napaka, ker ne maram, da bi bilo to pismo podpisano. Vem, da v današnjih časih lah ko svobodno izražamo svoje misli, vendar posledice so še vedno čuteče.
Zato, če je kaka možnost, samo kratko pojasnilo , ker sem v teh ozirih nevešč.
Tovariški pozdrav l
"zamišljen delavec"
Odgovor
Nanizali ste preveč vprašanj, da bi jih lahko odpravili s kratkim pojasnilom. Po drugi strani pa je prostor tudi omejen in zato ne zamerite, če pojasnilo ne bo dovolj izčrpno.
Najbrž imate prav, ko menite, da kadrovska politi ka v našem podjetju še ni vsestransko izdelana ali pa vsaj ni dovolj znana vsem članom delovne skupnosti. Glavna načela kadrovske politike pa so vendarle zapisana v statutu podjetja ( 12. in 13. člen), zato jih tukaj ne kaže ponavljati. S tem,ko imamo zapisana načela, pa seveda še ni zagotovljeno, da jih bomo izvajali tudi v praksi. Določanje politike in njeno izvajanje v praksi je bistvo samoupravljanja. Kolikor več delavcev bo razmišljalo, kot razmišljate vi, toliko bo kadrovska in vsaka druga politika podjetja popolnejša,ne samo na papirju, ampak tudi v praksi. Samo razmišljanje seveda še ne prinese rezultatov. Svoje mi -sli je treba sporočiti tudi drugim. Takrat pa se pogosto izkaže, da posameznik ocenjuje zadeve enostransko, Ljudje pač sodimo vsak s svojega osebnega stališča in kajpada najrajši o tistem, kar nas osebno prizadene in kadar nas prizadene. Samouprav ljanje pa daje možnost, da o vsaki zadevi vsakdo zoperstavi svoje mnenje mnenju drugih. Na tak način se razni pogledi "kristalizirajo" in se pride do 6tališč, ki so sprejemljiva za vse ali vsaj za večino. Tem skupnim stališčem se mora seveda podredi ti tudi tisti, ki mu osebno ne ustrezajo.
Tako je tudi glede politike premeščanja na "boljša" delovna mesta. Ta politika je začrtana v statutu, izvaja pa jo odbor delavskega sveta za delovna razmerja. Delo tega odbora je javno, saj se vsa pro -
10
sta mesta praviloma objavijo. Med več kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, pa je včasih izbira res težavna.V takih primerih odbor u-pošteva mnenje, ki ga o posameznih kandidatih ( o njihovi strokovni sposobnosti, vestnosti.marljivosti itd.) podajo njihovi mojstri in drugi predpostavljeni. Pri tem je kajpada mogoče (vBaj teoretično), da pridejo do izraza "osebne zveze" in sorodstvo - tako kot menite v vašem pismu in to pomeni, da bi neki vodja lahko dal boljšo oce no delavcu ne zato, ker je res boljši, ampak zaradi osebnih koristi. V praksi pa to ni tako eno stavno, saj ima tudi vodja svoje predpostavljene, ki pa nimajo istih osebnih interesov. Po drugi strani tudi člani odbora DS ne sprejemajo slepo vsakega predloga in bi pristranski vodja kaj kmalu zapravil tudi svoje"boljše mesto". Ce pa bi še kljub temu prišlo do zlorabe, ima naš samouprav ni mehanizem še odbor za osebno odgovornost. Temu" odboru se lahko obrne vsakdo, ki ve za kak kon -kreten primer kršitve delovne dolžnosti. Torej , če veste za kak primer, da je nekdo prišel na "boljše" po zvezah in ne po sposobnosti in zasluž nosti, kar na dan z besedo.
V	drugem vašem predlogu, namreč, naj bi se pri premeščanju upoštevale tudi socialne razmere, se
z vami ne bi mogel v celoti strinjati. Sami se zav zemate za to, da bi morali na odgovornejša mesta postavljati tiste, ki so strokovno sposobnejši , uspešnejši, vestnejši in marljivejši. Tako je tudi prav, saj bo potem tudi rezultat dela boljši. Ce pa bi za odgovornejša mesta izbirali tiste, ki so potrebni večjega zaslužka, bi bila delitev mogoče res bolj socialna, vendar bi zaradi tega vsi skupaj imeli manj deliti, ker ne bi dosegli boljšega rezultata dela.
Načelo enakopravnosti zahteva, da vrednotimo delo vsakega posameznika po enakih objektivnih merilih. Mogoče je na prvi pogled res "socialno",če izenačimo družinski dohodek po načelu: če mož oz. starši bolje zaslužijo, naj žena oz. otroci za -služijo manj, ali obratno. Toda kam bi to pripe -ljalo ? Ali bi potem bilo še izvedljivo tisto prej šnje načelo: "pravega človeka na pravo mesto" ? Ali bi to prineslo boljši uspeh celote? Ali to ne bi bila diskriminacija žensk in mladine ? Pač pa je treba socialne razmere upoštevati povsod tam, kjer to ne bi škodovalo uspehu celote ali pa bi mu še koristilo. Tako n.pr. rešujemo varstvo otrok s tem, da razporejamo člane družine v različne izmene.
V	tretjem delu vašega pisma trdite, da nekateri člani delovne skupnosti uživajo vse blagodati, dru gim pa se vsaka prošnja zavrne. Ne vem,če ciljate na kak resničen primer (žal mi ni znan), ali pa ste samo nad nečim ogorčeni, vsekakor pa, niste
objektivni.
Pri šolanju, dajanju štipendij in stanovanjskih posojil so že nekaj let držimo sistema javnega natečaja. Kdor koli izpolnjuje zahtevane pogoje, vsakdo lahko konkurira pod enakimi pogoji. Rezultate razpisa ugotavljajo organi upravljanja in - kolikor vem - doslej ni bilo kakih protekcij. Najbrž pa tudi vi ne mislite, da bi bilo treba poslati v šolo tudi tiste, ki jih to ne veseli ali pa niso sposobni za šolanje. Prav tako naj -brž niste za to, da bi morali dati štipendije tudi tistim otrokom, ki ne končajo niti osnovne šole, ali pa gredo rajši delat kot naprej v šolo. Ali pa naj stanovanjsko posojilo dobi tudi tisti, ki ne gradi hiše ?
Pri delitvi stanovanj razpisov res ni. Toda podjetje ima komaj 2o stanovanj in pri 1000 članih kolektiva to ne zadostuje niti za reševanje najnujnejših kadrovskih problemov in najbolj perečih socialnih primerov. Pa tudi v teh primerih odloča jo kolektivni organi.
Glede brezplačnih letovanj se strinjam z vami v toliko, da ni vse v redu. Namen takšnih letovanj naj bi bil, da se omogoči letovanje tistim, ki so
ga iz zdravstvenih razlogov potrebni, vendar si ga zaradi svojih premoženjskih razmer ne morejo sami privoščiti. V praksi pa se je dogajalo, da marsikdo, ki bi bil potreben, ni mogel ali pa ni maral te možnosti izkoristiti. Da pa rezerv-ira-na mesta ne bi ostala prazna, so pač poslali tiste, ki so hoteli iti, čeprav morda niso bili najbolj potrebni. No te stvari se postopno ure -jajo.
Se moje mnenje o tem ali smo enakovredni? Zal, nismo in najbrž nikoli ne bomo. Nekdo je bolj spreten, strokovno sposoben, marljiv, vesten, discipliniran, zdrav, fizično močan, iznajdljiv, samoiniciativen, splošno razgledan, inteligen -ten, izobražen, itd. itd. in lahko delovni skupnosti prispeva več kot drugi, ki teh lastnosti ni ma ali pa jih ima v manjši meri. Načelo socializma pa je: vsakdo naj daje skupnosti po svojih zmožnostih in naj prejema od skupnosti po vloženem delu. Zaradi tega je treba delo vsakega člana delovne skupnosti ceniti (vrednotiti) po tem, koliko je prispevalo k skupnemu rezultatu celote. Merila o vrednotenju dela so določena v pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Ker se različna dela vrednotijo različno, lahko rečemo, da ljudje, ki ta dela opravljamo, nismo enakovredni na delu. Pa tudi v zasebnem življenju lenuh ni enakovreden pridnemu, pravljivec ni enakovreden varčnemu, pijanec ni enakovreden treznemu itd.
Lahko govorimo le o enakopravnosti, to pa pome ni, da ima pri enakih pogojih vsakdo enake pravice indolžnosti. Torej enaka merila za različne ljudi. To pa je na današnji stopnji razvoja socializma tudi edino pravično.
Se nekaj besed o "trganju" zaslužka zaradi za -mujanja na delo. Ne gre za nobeno"trganje",temveč je to le ena izmed mnogih meril, po katerih se vrednoti delovni prispevek posameznika. Delavec, ki zamudi na delo, ovira normalen potek delovnega procesa in s tem zmanjšuje rezultat dela svoje enote (n.pr. zaradi zamude enega delavca nastopi zastoj na celem traku) , zato njegov rezul tat dela ni tolikš en kot pokaže n.pr. doseg norme. Tako je urejeno v Pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke (53. člen) in se tudi dosledno izvaja proti vsakomur. 0 tem, koliko je takšno me rilo umestno m pravično, se seveda da razpravlja ti - lahko pa se pravilnik tudi spremeni.
Vam in mnogim drugim, ki se ne upajo javno pove -dati svojega mnenja pa bi rad sporočil, da je vaš strah neutemeljen. V našem sistemu je dovolj pravnih sredstev j da se nikomur ne sme zgodivi nič ža-lega, če svoje mnenje odkrito in dobronamerno pove. Komur bi se zgodila krivica, lahko dobi zaščito ne le pri organih samoupravljanja ampak tudi pri sodiščih. Seveda pa tisto, kar kritiziramo.mora biti resnično. Tisti, ki se skrivajo za ano -nimnostjo, žal vedno nimajo čistih namenov in taki se nočejo izdati zato, da jih ne bi kdo prijel za besedo. Obrekovanje gotovo ne more koristiti skupnosti, kritika resničnih pojavov pa je v naši družbi samo zaželena, saj napak ni mogoče odpraviti, dokler se jih ne zavemo.
Ne mislim, da sem s tem odgovoril na vsa vprašanja, ki ste jih zastavili, še manj pa mislim, da imam v vsem prav. Zato bi bilo koristno, če bi sliša -li še kakšno mnenje in v imenu uredniškega odbora vabim, naj se o tem oglasijo še drugi člani delovne skupnosti.
S. P.
Našima delavcema stanislavu sedeju in rozaliji miklavCič želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let člmboljšega zdravja in dobrega počutja.
Dr. Borem Ljubo
motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah - bolezen današ
(nadaljevanje)
nieaa časa
Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil, si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku. Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svo jo močjo. Potem, ko le-ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot po trebne nosi s seboj in sprejme od celic vse tisto kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic,ali kapilar proti debelim in debelejšim se t.im. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven.Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se Prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s stra ni srca in še drugi.
Iz povedanega je razumljivo dvoje: da bo odtok to liko težji in počasnejši kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to slučaj prav s spodnjimi okončinami in dru -Bič, da bo kri zastajala in bo obtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v obtoku,od pove.
če pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je torej obtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih,a pozneje lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah,posebno, če so močneje razvite.
V največjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji: 1« Določena nagnjenost k zavoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju,njih zgradbi, razvejanosti ,v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj , ali teh še z drugimi primeri. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo obtok, zaradi pritiska na žile kot je to v no sečnosti, pri razvoju neke bule v mali medeni ci ali v trebuhu, zaradi močnega podvezovanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne sme mo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovi
rajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazlič nejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do podobne slike.Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja,kopiči se v posameznih predelih in pritiska od zno -traj na žile. Ker so te manj odporne se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opra vljajo svojo funkcijo, zato je obtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjič kot drobna mreža itd.Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet spla hni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bolj nabrekajo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat zač ne svojo pot 30 skoraj nezadržno nadaljuje,če se le ne poseže vmes. 2ile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele, pre -hrana goleni, stopala in cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje - t.im. golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zlepljanje krvi na vnetnem predelu - trombo -flebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izstopijo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi najneprijetnejša posledica - razvoj gole-nje razjede.
Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih hudi zna ki, ker bolezen, Če je ne začnemo zdraviti, neneh no napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravi jenju,ki trg ja domala vse življenje od prvih težav naprej , 6 krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To terja nedvomno veliko potrpežljivost od zdravnika, še več pa od bolnika.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
12
ŠPORT
Zdaj gre zares !
Športna tekmovanja v vseh panogah, ki so vezana na lepo vrem« ter odprta igrišča so že v pol nem razmahu. Od nogometa, preko košarke, rokome ta ln ostalih Iger z žogo, povsod tečejo tekmovanja v zveznih ln republiških merilih.
V največjem tekmovanju, v zvezni ligi, se trenut no odvijajo borbfe le v nogometu ln rokometu, med tem ko se košarka igra s polno paro le v nižjlK tekmovanjih, kjer si vsak Jell ali priboriti si prvo mesto in pridobiti pravico nastopa v višjem razredu, ali pa zbrati zadostno število točk, da bi lahko še eno leto tekmoval v istem razredu. Kajti pri tekmovanjih v večlh ligah velja pravilo, da boljši napredujejo, slabši pa morajo svoja mesta prepustiti boljšim.
Sredi tega boja so se znašli tudi koSarkarji Kla-dlvarja iz Žlrov, ki tekmujejo v II Slovenski ligi - zahod. Letos kot debltantje v tem tekmova -nju, so al zadali nalogo, da med lo. ekipami, ki v tej ligi tekmujejo, zasedejo tako mesto, ki jim bo zagotovilo obstanek v ligi še za eno leto. Da pa bodo to dosegli, bodo morali res dati vse od sebe, saj iz lige izpadejo kar tri moStva, njihova mesta pa zasedejo prvaki Gorenjske, Notranjske in Primorske.
Za prvi del tekmovanja so imeli Zelo neugoden razpored, saj so morali kar dvakrat v goste in sicer najprej v Šempeter pri Gorici, kjer so zgubili z 72 s 62, nato pa še k favoritu te lige "Salonitu" iz Anhovega, kjer so izgubili kar z 85 : 41. Kljub dvema zaporednima porazoma pa jim morala ni padla ter se vneto pripravljajo na prvo tekmo na domačem terenu, dne 8.5.1971 z ekipo Medvod. Sicer pa imajo do konca I. dela tekmovanja Se naslednje tekmes
15. maja s Fructalom v AjdovSčinl 29. maja s Tik Kobarid, doma 5. junija z Logatcem v Logatcu 12. " s Sežano, doma 19. " s Koprom v Kopru ln 26. " s Kranjem, doma.
Ce bodo v I. delu tekmovanja uspeli osvojiti 6 točk ter v drugem delu 8 točk, bo to najbrž zadostovalo za obstanek v ligi.
Ker je ekipa Kladivarja po višini igralcev najnižja, bodo morali na vseh tekmah doma igrati z vso silo, potrebovali pa bodo tudi izdatno pomoč gledalcev, sa katere upajo, da si bodo v večjem Številu ogledali tekme, kakor je bilo v navadi do sedaj.
Ker ima klub JO aktivnih igralcev, vsi pa ne morejo tekmovati, je iz mladincev sestavil Se eno ekipo, ki igra v Gorenjski ligi, ter si tako nabira
prve izkuSnje za bodoča težja tekmovanja.
Ob tem pa ne moremo mimo uspeha pionirjev in pionirk osnovne Sole žirl, ki so se v tekmovanju za republiško prvenstvo uvrstili v polfinale,saj so pionirke zasedle prvo mesto na prvenstvu Gorenjske, pionirji pa so bili drugi. Nasploh obe ekipi Osnovne šole žirl zadnja leta dosegata prav lepe uspehe v republiškem, dekleta pa celo v dr -žavnem merilu, saj so že dvakrat sodelovale na prvenstvu države ln to dokaj uspeSno. Na žalost gredo ti uspehi mimo nas takorekoč ne-zapaženi, tako da se dobi občutek, kot da nas ne zanima kaj naši najmlajši počno in kakšne uspehe dosegajo pri svojem delu. Res se skoraj neverjetno sliši, da v Zireh, nekdaj znanih po dobrih in delavnih Športnikih, vedno bolj upadata zanimanje za šport v krajevnem merilu, ampak se zanimamo samo Se za uspehe klubov, ki nimajo z našim krajem ln našimi preblvavci prav nič opraviti.
MIHA GOVEKAR
literarna uganka- nagradna
.... - ■, "Mati, pismo vam prinašam," sem komaj slišno šepnil iz teme. "Za božjo voljo otrok nesrečen, kje si se vzel ob tej hudi url?" je začudeno zastokala mati, še vsa zbegana od neusmiljene smrti, ki je.kosila po naši dolini. "Od kod ga prinašaš?" je zaskrbljeno vprašala. "Iz vojne komande," sem plaho dejal in ji sto -pil nasproti. Mati je stegnila tresočo roko,vze la pismo in boječe začela odpirati ovojnico.Nemir v prsih se je povečal tudi meni, ko sem stal pred lastno materjo z občutkom krivde, da ji prinašam nesrečno sporočilo, čeprav le po naključju moje vojne dolžnosti. Nemirno sem gle -dal zdaj mater, zdaj mlaj Se bratce, ki so pre -plašeno lezli iz podpečl in drugih kotov,me radovedno ogledovali in stopali v polkrog okrog naju. Vsi smo nestrpno čakali kakšna bo novica, ki sem jo prinesel. Mati je zadržala dih in začela po tihem brati. V hipu se je zdrznila, na mah prebledela in boleče zaječala. "Moj bog, ata nam je padel." Pismo je krčevito stiskala na prsi. Be opotekla in se naslonila name ter glasno zajokala. Otroci so se sastr -meli v jokajoči materin obraz, nato pa se stisnili v njeno krilo in prodirajoči jok je napolnil hišo.
"Mama, mogoče pa nil" sem jo poskušal nehote pg tolažiti, čeprav sem čutil, da tudi sam ves drl) tlm. Poskušal sem ostati miren. Stisnilo me je v prsih in noge so se mi zaSiblle. Mama se je še bolj stresla, nato pa stegnila roko, mi dala pismo in komaj slišno izdavila: "Na, sam bari t Iz vojne komande sporočajo."
Komaj sent začel brati sem moral Bpoznati napo -pravno rtunico, ki me je še globje udarila. Kaj
13
naj storim v tej hudi uri , sem pomislil, ko sem bil sam prav tako prizadet kot mati in mali bratci. Le od mene bo vsi pričakovali tolažbe, ki sem bil prav tako Se skoraj otrok, toda vojna vihra me je pritisnila v položaj zrelih nož. Tega sem se zavedel prav ta Ca«. PoskuSa1 sem ostati trden. Držala me je pokonci le tista življenska želja po svobodi, ki Je vedno močnej-8« od smrti. Bil sem vojak, ki naj bi ubijal druge in tolažil svoje. Čeprav me je stiskalo v prsih in »o mi solze zalivale oči, sem moral govoriti ohrabrujoče in tolažllno. Zavedel sem se, da sem za očetovo smrtjo postal najmočnejši v družini. Toda smrtna nevarnost mi Je tudi tok -rat pretila ob vsakem koraku. Vedel sem, da bom ■pet moral od doma v nove nevarnosti in smrti nasproti. Videl sem, da je mati pri kraju s svojimi močmi. Toda pomagati ji ni bilo več mogoče.
REŠITEV vpiSite v spodnje kvadrate
Sedla je na klop ln roke mrtvo spustila na kolena.
"Mati, iti moram, da me ne dobijo tu,"sem Sep -nil polglasno."Varuj se, otrok moj, " Je vsa one mogla dejala. Prejel Bern jo za roko in jo stisnil v pozdrav. Mati ni vstala, da bi stopila z menoj do vrat kot običajno. Samo ca hip je odprla svoje objokan* oči, nato pa se je sunkovito obrnila v zid in zajokala Se močneje. Spustil som njeno ovelo roko in glasno dejali "Mama ne jokajte, saj se kmalu spet vrnemt" Potisnil sem svojo bolečino v stran, komaj sliSno Bmuknll skozi vrata in se pognal v temo. Na nasprotnem bregu je zaregljala strojnica. Mati je skoraj onemela,otroci pa bo v strahu zajokali in iskali zavetja. Mati pa jih je pritisnila k sebi, da bi tudi v sebi vtlSala novo bolečino.
Pripravila nadja peternel
Ob desetletnici našega glasila
desetletje je minilo odkar dočakali smo dan, ko naSe je izSlo glasilo, velika želja davnih sanj.
Kot nežen zvonček, ki spomladi v strahu iz zemlje upa si, glasilo naSe v tihi nadl, med bralci iSČe si poti.
Prav vbI smo ga bili veseli, kot zvončka, ki ga da pomlad, » navduSenjem smo ga sprejeli in vaak ga je prebiral rad.
Le komu dolžni smo zahvalo, morda bo vpraSal kdo od vas, da se glaBllo je izdalo in naSlo bralce tisti čas.
Hvaležnost dolžni smo mladini, ki se trudila je nad vse, da tudi delavec v Alplnl v glasilu misli Izpove.
Mladinci so začeli smelo, da utrli prvi bo korak, bilo pa to ni lahko delo, začetek vsak je pač težak.
Je mrSil urednik obrvi, primernih je iskal oblik, ko pisal svoj je članek prvi, bil res je pravi mučenik.
v uredništvu so se vsi trudili. Bi grizli nohte in pero, črnila mnogo bo razlili, v skrbeh bo sklanjali glavo.
X vsi veseli bo postali, ko trud jim kronal je uspeh, načrte nove so snovali, z lic jim je sijal nasmeh.
Najprej smo list imenovali kar "Tovarniško glaBllo", a kmalu mnogi so dejali, naj bi ime se spremenilo.
Ime se novo je izbralo, poglejte na naslovno stran, "Delo, življenje" se bo bralo, s imenom tem naS list je znan.
0 vsem naS list nas informira kar tu v podjetju se godi, Se v njem pa kdo polemizira, pomore k večji pestrosti,
strokovno nas Izobražuje, prinaSa nam zabavno stran, življenje, delo opisuje, ime ne nosi to zaman.
Glasilo naSe smo vzljubili ln rodi beremo ga vsi, težko bi zdaj ga pogreSili, nam krajSa čas ln nas bistri.
fie tudi vsega ne prebavi kar radi Btlačili bi vanj, poslanstvo svoje le opravi, ko mesečno izhaja nam.
Glasilo naSe zdaj obhaja ■voj desetletni jubilej, ob tem nas želja vse navdaja, da nam izhaja Se naprej.
Zdaj naj nam sije v vsej lepoti, ko praznik svoj naS list slavi in kot naravo v vaej kraaoti, glasilo naSe naj cveti.
anton sakelj
SLIKI K ČLANKA MOŠKA MODA
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
MARIJA KASTELEC
VLADIMIR PIVK
ALFONZ ZAJEC
ANTON 7.AKELJ
ERNEST DEMftAR
MILAN MOČNIK
STOJAN PERTOVT - odgovorni urednik MAJDA JESENKO - glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1300 izvodov.
Ziri , dne 15.S.1971
Tink Delavska univerza Kranj
Kofift p« Puka***
■Svojih p«t minut!
- Ssstrn, uftn*nlt« lufl prodno ®u kuj pokat«te, Dok bo l«ljtl
LEPA "BKSDA" TUDI lELEZtlA VRAT« ODPIRA
V preteklem mesecu so se poročili:
MARIJAN TRČEK, DANICA MOŽINA iz obrata Žirl in MARIJA OBLAK iz obrata Gorenja vas.
/i
«1 J« WLp»k v»«o prolnjo (l). ..... bono ugodno roftill (2) I
MNOGO SREČE NA NOVI ŽIVI.JENSKI POTI 1
HTJMOR,