GDK: 903+904: (595) MALEZIJA 21. mednarodno srečanje študentov gozdarstva (IFSS) Janez BOŽIČ, Andrej GARTNER, Miloš KECMAN* UVOD 21. mednarodno srečanje študentov (IFSS = International Forestry Students Symposium), ki je potekalo decembra 1993 v Maleziji, se je začelo že na 20 srečanju v Padovi, kajti tam je delegacija študentov malezijske univerze v imenu svojih kolegov prevzela njegovo organizacijo. Ker je pri- prava IFSS finančno in organizacijsko ve- liko dejanje, so priprave na njegovo kandi- daturo stekle seveda že prej. Za študente BF fakultete oddelka za gozdarstvo pa se je simpozij začel, ko so le-ti prek glasila mednarodnega združenja študentov (IFSA News) prejeli uradno po- vabilo. Nanj so se odzvali s prijavo treh študentov, ki smo premogli dovolj optimiz- ma za organizacijo dragega in napornega potovanja. Največja težava so bila seveda finančna sredstva in na tem mestu bi se radi zahvalil Ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, ki je prispevalo večino sredstev. Sponzorja pa sta bila tudi So- cialno ekološka stranka Slovenije in Slov- enska zadružna kmetijska banka. V Maleziji smo se srečali s skoraj osem- desetimi študenti iz 18 različnih držav in s še več univerz, saj je na primer najštevilnejša delegacija iz Indonezije prišla kar s štirih univerz. Možnosti za širitev obzorij, navezavo znanstev in prenašanje izkušenj je bilo tako obilo. MALEZIJA Malezija leži tik nad ekvatorjem, 6 ur časovne razlike pred nami. Podnebje je J. B., A. G., M. K.*, študentje gozdarstva, Bio- tehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO tropsko- vlažno in vroče. Največ padavin pade v deževni dobi, ki traja na zahodni obali polotoka od avgusta do septembra, na vzhodni pa od novembra do februarja. Prek celega leta pade od 2000 do 2500 mm dežja, temperature pa se gibljejo od 21 do 32 oc. Malezija je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi je del Malajskega polotoka, kjer ima zemeljsko mejo z Tajlandom in Sin- gapurjem, drugi del pa leži na otoku Bor- neo, ki si ga deli z Indonezija in Bruneijem. Poleg tega pa meji Malezija na morju tudi s Filipini. Podrobneje je razdeljena na 13 zveznih držav, od katerih je ena Kuala Lumpur (direktni prevod imena pomeni "blatna delta") - glavno mesto Malezije s posebnim statusom. Kuala Lumpur je megalopolis z vsemi možnimi neprijetnostimi, kot so ogromne razdalje, prometni infarkti, smrad, oporečen javni vodovod, neučinkovit mestni trans- port ... , in z več kot 2 milijonoma prebival- cev. Podeželja v Maleziji praktično ne po- znajo in večina prebivalcev živi v večjih ali manjših mestih ob cestah na obali. Dve državi Saravak in Sabah ležita na Borneu. Za gozdarje je zanimiva predvsem provin- ca Saravak, zanimivo pa je, da vstopna viza za Malezijo zanjo ne velja. Takš.no kontrolo nad obiskovalci, pred· vsem Svicarji in še posebej gozdarji, so uvedli zaradi švicarskega ljubitelja gozdov, ki je lokalno prebivalstvo prepričal, naj ne dovoli neekološkega izkoriščanja gozdov, v katerih živijo. Posledice njegovega de· lovanja, ki so vidne v državni politiki, pa govorijo o obsežnosti njegovega udejstvo- vanja. Nadaljnje posebnosti te države so izredno velika gozdnatost, redka naselje- nost in relativna večina krščanski veri pripadajočega prebivalstva. V Maleziji večkrat pripisujejo religiji po- doben pomen kot pri nas narodnosti. Krščanstvo bi skupaj s prvotnimi verstvi v GozdV 52, 1994 375 Maleziji laže pripisali med eksotična kot med manjšinska verstva. Vendar ima tudi · krščanstvo zaradi svoje povezave z Anglijo v različnih situacijah razl ičen pomen. Najmočnejša religija je islam. Islam je vera 60 % prebivalstva, uradna politika in najmočnejša značilnost nekaterih mest. Po številu pripadnikov ji sledita budizem in hin- duizem. Predvsem budizem, ki mu pripada večina tukajšnjih Kitajcev, si je v nekaterih delih države in nekaterih vejah gospodarst- va pridobil velik vpliv. Zato večja ali manjša verska trenja, ki so delno posledica pre- teklega verskega zatiranja Angležev, delno pa islamskih fundamenta l ističnih teženj. niso tu nikakršna redkost. Etnična raznolikost je posledica položaja tega območja, ki ima velik pomen za po- morski promet. Zato so se tu srečala prej naštete vere. Angleži, Nizozemci in Portu- galci pa so se ob ustanavljanju kolonij za- pletali v številne spopade. Nazadnje so kot kolonizatorji prevladali Angleži, dokler se niso leta 1957 malajske državice osamosvojile in ustanovile Malaj- sko federacijo. Prvotno je bil del Malajske federacije tudi Singapur, ki pa se je po dveh letih odcepil. MALEZIJSKO GOZDARSTVO Gozdnatost Malezije je 59%, kar pome- ni 19 370 000 ha gozdov, ki so vsi v državni lasti. Poleg tega imajo tudi 13 % gozdnih plantaž, ki jih obravnavajo ločeno. V goz- dovih imajo kar 2800 različnih drevesnih vrst in po njihovem mnenju jim ravno to obilje onemogoča smotrno izkoriščanje les- nega bogastva. Problem je slabo poznavanje teh dreves- nih V!St, zato jih trenutno izkoriščajo le 120. Stevilka počasi narašča, skupaj z rast- jo cene lesa, ki omogoča izkoriščanje eko- nomsko manj zanimivih drevesnih vrst. Tudi poznavanje teh 120 vrst je omejeno na njihov videz in kemično mehanske last- nosti lesa, medtem ko je poznavanje gozdnogojitvenih lastnosti in prirastka posameznih dreves ali. sestojev slabo raziskane. Vendar se problem pestrosti ne konča v gozdu. Z njim se je treba spopasti tudi v lesnopredelovalnih obratih, kjer mita o trop- skih velikanih praviloma ne poznajo in se spopadajo z zelo pestro množico tretje- razredne hlodovine (fotografija št. 5). Les- Slika 1: Zgornja gozdna meja v tropskem pasu (Mt. Kinabalu) (foto: Andrej Gartner) 376 GozdV 52, 1994 na industrija je v povojih, saj so še pred kratkim večino lesa izvozili kot hlodovina, kar je zdaj omejeno. Tako se mora malezijsko gozdarstvo spopadati tudi z odkrivanjem metod za izko- riščanje lesa. Zglede iščejo v industrijsko razvitih deželah, tradicionalne metode izko- riščanja gozdov pa v splošnem stremenju na zanod ali vzhod zanemarjajo. Tako si FRIM (Forest Research Institute of Malay- sia) veliko prizadeva za raziskovanje možnosti razvlaknjevanja lesa oljnih palm (Eiaeis guineesis). Lesa oljnih 'palm imajo v izobilju, saj debla, ki v dvajsetletni ob- hodnj i dosežejo debelino nad 50 cm, še vedno neizkoriščena sežigajo na plantažah. Lesna tovarna v Penangu pa skuša prob- lem obiti s sestavljanjem mizarskih plošč, v katerih združujejo les s podobnimi me- hanskimi lastnostmi. V mizarski plošči lahko tako poleg oč itne pestrosti barv in njihovih odtenkov ob podrobnem pregledu tudi znotraj iste barve odkrijemo različne kvalitete lesa, recimo tudi pirav ali luknjičav les. V vratih kot končnem izdelku pa pe- '" strosti po zaslugi furnirja , s katerim so pre- Slika 2: Gozdna raznolikost pred premeno (foto: vlečena, ni opaziti. Miloš Kecman) Slika 3: Gozdna raznolikost med premeno (foto: Miloš Kecman) GozdV 52, 1994 377 Rešitev, kako doseči trajno in ekološko izkoriščanje izredno raznolikih sestojev, bi mogoče lahko ponudili strokovnjaki, ven- dar je izobrazba najverjetneje drugi največji gozdarski problem. Na eni strani je čutiti zelo močen v'pliv vladne politike na celoten izobraževalni proces, na drugi pa malezijsko tradicional- no navezanost na Anglijo in prek nje na Ameriko. Posledica vladne politike je bila najbolj očitna v izjavi predsednika simpoz- ija, magistra Sining Unchija: "Mi čakamo, da bo industrializacija rešila naše gozdove." Posledica ameriške usmerjenosti pa je ta, da je večina študentov, tudi nemalezij- skih, prvič slišala za sistem prebiralnega gospodarjenja od švicarske in naše dele- gacije. Besedi "selective" (prebiralno) in "sustainable" (trajno) sicer uporabljajo, ven- dar v popolnoma drugačnih pomenih kot pri nas. "Selective" ima podoben pomen kot pri nas colske sečnje, "sustainable" pa pravi loma označuje le trajnost lesnih do- nosov. Problemi kadrov, raznolikosti in različ­ nega razumevanja izrazov so bili najbolj vidni ob predstavitvi treh gozdnogojitvenih sistemov, ki so jih razvili na gozdarski fa- Slika 5: Velikani tropskega deževnega gozda (foto: kulteti malezijske univerze. Andrej Gartner) Slika 4: Gozdna raznolikost po premeni (foto: Miloš Kecman) 378 GozdV 52. 1994 Prvi sistem "Malayan uniform system" (splošni malezijski sistem) poteka tako, da prvič obiščejo gozd eno ali dve leti pred sečnjo in opravijo predsečno inventuro. V inventuri prek sistematičnega vzorčenja linijskih ploskev z 10% intenziteto ocenijo premer in števi lo dreves, zrelih za posek. Kriterij za zrelost je določen prsni premer in ekohomsko zanimiva drevesna vrsta. Na podlagi tega se odloč~o. ali je sestoj primeren za posek ali ne. Ce ugotovijo, da je sestoj primeren, opravijo sečno inventuro, v kateri označijo vsa za posek predvidena drevesa. Sledi posek in pregled sečišča. Po dveh do petih letih opravijo z isto vzorčno metodo posečno inventuro, na osnovi te določijo nadaljnje gojitvene ukrepe -zastrupljanje poškodovanih in nezaželjenih dreves. Gojitveni tretman zaključijo po 20 letih, ko pregledajo stanje in gozdu določijo nadaljnjo usodo. Drugo metodo imenujejo "Selective management system" (sistem prebiral nega gospodarjenja) in je prvemu v osnovi po- doben. Glavna razlika je v tem, da opravijo inventuro za določanje nadaljnje uporabe Slika 7 : Ročna dela (foto: Janez Božič) po 1 O letih. Pri tem posvečajo pozornost tudi drevesom v fazi drogovnjaka in mlad- Slika 6: Zreli (rdeči) in nezreli oljni datelnji ter moško socvetje (foto: Janez Božič) GozdV 52. 1994 379 ja, ki jih gojijo tako, da vzgojijo gozd treh višinskih stopenj. Tretji sistem "Sustainable forest mana- gement" (trajno gozdno gospodarjenje) spet poteka tako kot prvi. Njegova posebnost je uvedba dveh mejnih preme- rov, enega za počasno in drugega za hitro- rastoče drevesne vrste. Vsi razmejitveni premeri so izpeljani neposredno iz razmerja med cenami lesa in stroški izkoriščanja in po eni od teh me- tod naj bi potekalo gospodarjenje v vseh Malezijskih gozdovih. Upoštevati bi ga mo- rale vse Malezijske sečne organizacije, tudi ko delajo v tujini. To pa, žal, ne pomeni, da golosekov v Maleziji ni. Prvi način, kako do njih pride, je, da se posek dreves, debelejših od predvidenega prsnega pre- mera, spremljajoče posledice neustrezne tehnologije in izredna velikopovršinskost ukrepov sprevržejo v razgozditev (fotogra- fija št. 2, 3, 4) . Drugi način pa je obstoj posebne kate- gorije gozdov, za katere je predvidena sprememba uporabe. Odvisno od razvoja potreb po kmetijskih zemljiščih, širitvi in- frastrukture in rasti prebivalstva (ki jo močno spodbujajo) bodo v prihodnje izkrčili do 0.55 milijona hektarjev gozdov. "AGROFORESTRY" Med gozdarske pristojnosti spadajo tudi drevesne plantaže, ki jih, kadar govorijo o golosekih, štejejo med kmetijske površine. Najmočnejši razlog za snovanje drevesnih plantaž je zmanjšanje odvisnosti od lesa iz naravnih gozdov. Plantažno zato gojijo več drevesnih vrst, njihova skupna lastnost je hitra rast in možnost gojenja na velikih površinah (fotografija št.6) . Oljne palme gojijo izključno zaradi prido- bivanja datelj nov, ki so zreli veliki kot oreh in temno rdeči. Dateljni, ki v velikih grozdih visijo pod krošnjo, so prijetnega okusa, a močno vlaknasti. V industrijski predelavi jih uporabljajo kot surovino za pridobivanje palmovega olja ali sladkorja . Ko plantaže ne prinašajo več željenega donosa, jih posekajo, obnovijo terase in zasadijo nove. Tudi južnoameriški kavčukovec (Hevea brasiliensis) so včasih goji li izključno zaradi lateksa. Pred kratkim pa so razvili tudi tehnologijo uporabe njegovega lesa v po- hištveni industriji, kjer je zdaj zelo cenjen. 380 GozdV 52, 1994 Tako so v FRIM-u že razvili klon, ki kljub izkoriščanju drevesnih sokov dosega višje višine in kvalitetnejši les. Za potrebe po- hištvene industrije gojijo tudi ratan (Gala- mus manan). Iz njega na podoben način kot pri nas iz parjene bukovine izdelujejo pohištvo, ki ga lahko vidimo tudi v naših trgovinah. Zelo ponosni so na nasade v mangrovah rečnih delt, saj so med prvimi, ki so z drevesno vrsto Rhizopora apiculata začeli izkoriščati do takrat v lesno produktivne namene slabo izkoristljive površine. Man- grove so posebni gozdni habitati, kjer se srečata vpliv reke in morja. Reka prinaša mnogo hranilnih snovi in močne poplave ob deževni dobi , morje pa sol in bibavico. Vendar drevesa niso edina, ki so se tu naselila. Slikovite ribiške vasi na več kot dva metra visokih kolih nam kažejo, kakšne poplave morajo preživeti drevesa, kadar se najvišja pl ima združi z najmočnejšo deževno dobo. Tako so morala drevesa zaradi ekstremnih pogojev razviti številne prilagoditve, naprimer dihalne korenine, meter do dva visok pletež korenin, ki se dviguje nad tlemi , halofitstvo ... Zelo zani- miva je tudi viviparija, ki smo je pri nas navajeni pri nekaterih travah ali sobnih rastlinah. V mangrovah pa kot oreh vel ika težka semena vzklijejo že na drevesu in razvijejo okoli pol metra dolgo steblo in kratko koreninico. Ob padcu z drevesa se koreninica zapič i v mehka tla in drevo nemudoma nadaljuje rast, saj se mora drevo še pred poplavami ukoreniniti. Les iz teh nasadov je trd in ima veliko kurilno vrednost, ki jo še povečajo z destilacijo oglja. Prekuhavanje poteka v 5 metrov visokih krožnih zidanih pečeh kopaste oblike. Vročina, ki je za nas previsoka že ob mrzlih dnevih, tu zaradi sevanja peči in s temnim prahom pokritih tal še naraste. To in pa visoka vlaga, ki je v rečnih deltah vedno maksimalna, ustvarita takšne razmere, da jih lahko slikovito ponazorimo z eno samo kratko besedo - savna. Zadnje čase preizkušajo tudi plantažne kombinacije več različnih drevesnih vrst skupaj . Ena od takšnih kombinacij je ter- cet kakavovec (Theobroma cacaoe), duriana (Du rio zibethinus) in drevesne vrste iz družine Leguminosae, ki preko mikorize omogoči boljše izrabljanje razpoložljivega dušika. 1 ~ Veliko plantažno gojenje drevesnih vrst je tu v mnogočem podobno kmetijstvu, ven- dar so spremljajoči pojavi premočna erozi- je in izgubljanja celotnih habitatov tipični za tropsko gozdarstvo. Erozija· je zelo močna in večina rek je zato zemeljske barve, medtem ko so reke v večjih nar- avnih parkih temne barve zaradi velike vsebrlosti taninov, raztopljen ih v gozdnem humusu. Izmed habitatov so najbolj ogroženi nižinski ravninski gozdovi, ki so prebi- vališče Javanskega nosoroga (Diceror- hinus sumatrensis). Vrsta je na robu izumrtja in več organizacij poskuša zago- toviti njen obstoj z razmnoževanjem teh živali v ujetništvu. V programu simpozija smo obiskali kar dve takšni organizaciji. Prva je bila živalski vrt v Melaki, kjer jim je pred dvema letoma uspelo vzgojiti enega mladiča. Druga organizacija pa se kljub štirim samicam in enemu samcu s takim uspehom ne more pohvaliti. Nižinski rav- ninski gozdovi pa so še naprej prisotni v kategoriji zemljišč, za katere je predvidena sprememba uporabe. Tamkajšnja gozdar- ska stroka pa nima niti moči niti volje za upiranje vladni politiki, ki bi lahko edina ustanovila obširne živalske rezervata. Na- pori posameznikov so tako vnaprej obso- jeni na neuspešne poskuse in nemočno opazovanje. PARKI Največji malezijski ponos so parki, ki jim namenjajo veliko površin in pozornosti. Na gozdarski fakulteti imajo dva profesorja, ki skrbita za to področje. Prvi predava o eko- turizmu, kjer predpono eko- v tej zloženki razlagajo na dva načina. Najprej kot vejo turizma, ki naj bi manj obremenjevala okolje (v primerjavi z gozdarstvom), drugič pa kot turizem, ki bi prodajal njihove ekološke posebnosti. Drugi profesor predava urba- no gozdarstvo in se ukvarja z vplivom goz- da na mestno okolje. Vsi parki, ki smo jih obiskali, so bili v osnovi gozdni. Zelo velika raznolikost pa je bila še poudarjena s posebnimi oddelki za nekatere značilne teme. Singapurski bo- tani čni vrt nas šokira s svojo popolno ure- jen ostjo, dopolnjeno z različnimi kiparski- mi strukturami. Tu si lahko na enem mestu ogledamo drevesa, ki jih sicer poznamo iz domačega jedilnika, kot so cimet (Cinnamo- murn zeylj3-nicum) ali klinčki (Eugenia aro- matica). Ce pa nas prehrana ne zanima, lahko ves dan posvetimo opazovanju dre- ves z nenavadnimi lastnostmi, kot je na primer Ceiba pentandra, drevo z trnastim deblom in več kot sto metrov dolgo koreni- no, ki ji lahko sledimo po površini. V malezijskem agrikulturnem parku si lahko ogledamo riževa polja ali pa lep fran- coski vrt. Najzanimivejši del parka je vrt orhidej. ki so eden pomembnih malezijskih izvoznih artiklov. Njihovo gojenje je zelo zahtevno, saj morajo mnogim ustvariti na- ravne epifitske pogoje in jih zato v košarah pritrjujejo na deblo ali obešaj o na ogrodja vrtnih ut. Orhideje so največkrat brez vo- nja, zato se morajo gojitelji in občudovalci zadovoljiti z spektrom barv in oblik, ki jih je narava razvila v tisočletjih razvoja dežev- nega gozda. Ne da bi ga morali kupiti, si lahko ogle- damo durian, kralja med sadeži. Durian je za Malezijo zelo specifičen sadež, vendar vam pri poskušanju svetujem primerno mero previdnosti. Prodajajo ga zelene barve, v polni zrelosti pa poru meni. Je mel- onine velikosti in se s krhlji ananasove strukture odpira kot cvet. Najlaže ga pre- poznamo po vonju, ki je večini ljudi neprijeten. V lupini je veliko za oreh debelih koščic, obdanih z tankim belim ovojem, in ta beli ovoj je edino, kar jedo. Okus bi najbolje opisali z besedami "kremšnita s pečeno čebulo". Kljub temu pa so ljubitelji tega sadeža, ga obožujejo in kupovanje se praviloma razvije v slikovit obred. Kupec sadež tehta, ga predeva iz roke v roko, previdno ovohava, zahteva odprtje in poskus ene od koščic. Prodajalec seveda vztrajno trdi ravno nasprotno od kupca in zatrjuje, da tako neugodnega posla še nikoli ni sklenil. Na koncu se vse sprevrže v neusmiljeno barantanje za ceno, po baran- tanju slovijo tako muslimani kot Indijci in Kitajci. Če lahko v vsakem izmed teh parkov prebijamo več dni, potem lahko v največjih parkih porabimo kar celo življenje (fotografi- ja št. 1 ). V polotočnem delu je najbolj znan narodni park Taman negara (temna voda), ki je bil ustanovljen že leta 1925 in meri kar 1300 km2. Na Borneu pa je največji Kina- balu park, ki je svoje ime dobil po 4101 metra visoki gori Kinabalu. Ti parki so za- nimivi zaradi velikih razsežnosti in nedo- taknjene narave, ki jo s tem zagotavljajo. GozdV 52. 1994 381 Za užitek popolne divjine moramo biti seve- da bolj vztrajni kot povprečni turisti, saj so ti v najbolj obiskanih predelih parka že pu- stili zelo močen pečat. Poleg odpadkov, ki jih za sabo puščajo turisti, je zaskrbljujoče tudi socialno onesnaženje, ki ga povzročajo. Malezija je sicer bogata država, vendar ljudje kljub njenemu bogastvu večinoma živijo zelo skromno . Stik z bogatimi turisti pa jih žene v mesto, kjer bogastva sicer ne dosežejo, domov pa se kljub temu ne vrnejo. ZAKLJUČEK Za konec naj se namesto v prihodnost obrnemo v preteklost. Malezija je bila nekoč (in turistična rekla ma to še vedno poudarja z vso močjo), dežela tisočerih jezikov in verstev. Danes je to vedno manj res saj naravna raznolikost, ki je omogočala pre- GDK: 902:61 :(497.12*04 Ponoviče) živetje v tamkajšnjih razmerah, izginja. Ne moremo sicer pričakovati , da se bo kdor koli pripravljen odreči vabljivim čarom na- šega načina življenja, ki ga nezadržno propagiramo. Moramo pa se zavedati, da tako raznolikega sistema, kot je deževni gozd, ne moremo trajno in hkrati uspešno izrabljati v samo en namen. Turizem je vsekakor manjše zlo kot bolj ali manj rudar- ski načini izkoriščanja gozdnega lesa, ven- dar še vedno zlo. Za trajnejšimi rešitvami bi se morali najverjetneje ozreti v muzeje, ki so polni izjemnih ročnih del (Fotografija št. 7). Ptičje kletke, eksotični okviri za ogledala, pahljače, klobuki in ostali številni in raznoliki izdelki še vedno nastajajo pod prsti spretnih mojstrov, medtem ko ljudsko zdravilstvo in številne druge veščine, ki so se rodile v tropskem pragozdu, največkrat že izginjajo. Gozdni predel Ponoviče pri Litiji Tomaž KOČAR* SPLOŠNO - LOKACIJA, ZGODOVINA Med Litijo in naseljem ( !) Sava, stoji na levem bregu Save grad Ponoviče. Severno, severozahodno in severovzhodno nad gra- dom, naletimo na razgiban svet z vzpeti- nami in jarki. Na zahodni strani obravnava- nega predela doseže teren nadmorsko vi- šini 523 mv Straškem vrhu, odnosno 462 m na Velikem Gradišču . Krajevno ime tega območja je Svibno. Vzhodno od gradu Po- noviče pa je nad Savskim potokom (izliv v Savo pri istoimenskem naselju) greben, odnosno predel, imenovan Knežakovna, z Zakrajškovim hribom in Mačkovno tik nad reko Savo, više pa Beli kamen, Planina in Kobiljek nad že omenjenim Savskim poto- kom. Celotno obravnavano območje leži v katastrski občini Konj. Kot števi lni drugi kraji ob Savi, so bile tudi Ponoviče še do * T. K., dipl. inž. gozd., 61260 Ljubljana-Polje, Cesta XU4 382 Gozd V 52, 1994 sredine preJSnJega stoletja pomembno rečno pristanišče (Držlivc pred Ponoviča­ mi). Po Savi navzgor so vlekli ladje »vlaču­ garji«; ob reki je bila steza, ponekod so še danes opazne sledi. Šele po letu 1840 je človeško vleko zamenjala živina (voli ali konji). Vlačenje z živino pa ni trajalo dolgo, saj so skozi te kraje zgradili železniško progo in je z Dunaja prek Celja pripeljal prvi vlak v Ljubljano že v jeseni 1849. Promet, ki se je po Savi odvijal že v rimskih časih, pozneje pa še posebno v 18. stoletju vse tja v prvo polovico 19. stoletja, se je preselil na železnico. Promet po Savi je posebno pospeševal cesar Karel VI. in nasledniki, hči, cesarica Marija Terezija ter cesarja Jožef 11. in Franc l. Med načrtovalci plovbe in urejevalci struge Save najdemo med drugimi tudi znani imeni G. Gruberja in Jurija Vego. Po izgradnji »Južne železnice« je vse, kar je bilo v zvezi z rečnim brodar- stvom, začelo počasi propadati (pristaniš- ča, skladišča, gostilne, uradi ipd.) in nasta-