Znanstvene razprave --------------------------~ GDK: 852.1 : 307 1WAFUJI T-41: (497.12 Kočevsko) Mehanske poskodbe sestoja m gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnji in spravilu lesa s traktorjem IWAFUJI T -41 1 Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damages in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJ/ T-41 Skidder Jaka KLUN .. Anton POJE** Izvleček: Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnji in spravilu lesa s traktorjem IWAFUJI T-41. Gozdarski vestnik, št. 3/2001 . V s lovenščini , s povzetkom v angleščini, cit. lit. 23. Prevod v angleščino : avtorja. Preučevali smo vidne mehanske poškodbe sestaja, ki nastanejo pri tehnični gozdni proizvodnji. Ugotovili smo 62-odstotno mehansko poškodovanost preučevan ih dreves. Posamezen poseg s sečnjo in spravilom povzroči 20% poškodb stoječega drevja, od tega 1 O % poškodb na že poškodovanih drevesih, 1 O% pa na drevesih, ki še niso bila vidno poškodovana. 42% poškodb presega površino 1 OO cm2/drevo in 2/3 teh ima večjo površino od 200 cm2. Analiza stanja spravil nih prometnic je pokazala tudi na problem spravila po brezpotju. Raziskava je potekala na štirih izbranih površinah delovišč v jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem. Delovišče so se razlikovala glede na smer spravila in čas sečnje . Ključne besede: gozdarska mehanizacija, IWAFUJI T -41 , vpliv na gozd, poškodba drevja, mehanska poškodba, poškodba tal, metoda vzorčnih pasov, tehnična gozdna proizvodnja, gozdna vlaka, Kočevsko. Abstract: Klun, J., Poje, A.: Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damage in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJI T-41 Skidder. Gozdarski vestnik, No. 3/2001 . ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 23. Translated into English by the authors. Visi ble mechanical forest stand injuries caused by wood production we re analysed. As a result of wood production 62 % of the analysed trees in the forest stands are mechanically injured. Each felling and wood skidding injure 20 % of standing trees. 50 % of recent injuries have been located on apparently uninjured trees and 50 % of them were ca used due to previous interventions. 42 % of mechanically injured trees have injuries larger than 1 OO cm2 and 2/3 of them are larger than 200 cm2. Analysis of skid-trails also shows the problem of skidding offroad. The measures were carried out in four work sites of the Kočevsko Forest Economy Reg ion. ln two work sites felling and wood-hauling were carried out during vegetation period, and in the other two outside the vegetation period. ln two of them uphill and downhill wood skidding was carried out. Key words: forestry mechanization, IWAFUJI T-41, influence on forest, tree wound, mechanical injury, method of sample stripes, wood production, skid-trail, Kočevsko. 1 UVOD INTRODUCTION Današnja mehanizirana tehnologija pridobivanja lesa dopušča intenziv- nejše in pogostejše posege v gozdni prostor, kar pomeni tudi možnost povečanega obsega poškodb gozdnih tal in sestaja. V gozdarstvu je potrebno mehanizirana delovna sredstva ocenjevati tudi skozi pokazatelje usklajenosti med gozdnogojitvenimi cilji. Pri uvajanju novih delovnih sredstev je zato potrebno odgovoriti na vprašanje, koliko in kakšne poškodbe gozda bodo povzročila. Mehanske poškodbe, ki nastajajo pri pridobivanju lesa in gradnji gozdnih prometnic, so različno velike in različno globoke odrgnine in stisni ne lubja oz. lesa debla, koreničn ika, korenin ; zlomi vej in druge poškodbe krošnje; poškodbe tal in gozdnega mladja. Delež poškodb se v sestoju akumulira (KOŠIR 1998), kljub temu da nekatera poškodovana drevesa odstranjujemo z redčenj i . Obenem pa se vrednost poškodovanih dreves zmanjšuje ne le zaradi slabše strukture sortimentov (PIŠKUR 2000), temveč tudi zaradi povečanja sečnih ostankov. Poškodovanost dreves se povečuje tudi s starostjo sestaja in starostjo poškodbe, ki vpliva na razvoj trohnobe, GozdV 59 (2001) 3 * J. K., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, Ljubljana, SLO ** A. P. , univ. dipl. inž. gozd. , BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetovanju Vpliv mehanskih poškodovanj na rast drevesa in kakovost lesa, 23. 11 . 2000 v Lju- bljani 115 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnj i in spravilu ... Preglednica 1: Podatki o delovi- ščih Table 1: Information about work- places 11 6 ki dejansko razvrednoti lesne sortimente. Poškodovanost gozda se razli- kuje glede na rastiščne pogoje, gozdno združbo in način gospodarjenja. Gospodarjenje z gozdovi visokega krasa ima dolgo tradicijo, dosedanje izkušnje pa opozarjajo na veliko krhkost teh ekosistemov. Preučevanje poškodovanosti podaja možnost ovrednotenja poškodb in načrtovanja potre- bnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Pri pravilnem načrtovanju, organizaciji in izvedbi dela lahko tudi ob visokih učinkih sodobnih tehnologij močno omejimo poškodbe gozdnih tal in sestoja. Namen raziskave je bil preučiti mehansko poškodovanost sestoja po opravljeni sečnj i in spravilu lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 pri skupinskem delu dveh sekačev in traktorista v državnih gozdovih visokega krasa. Raziskava je bila del diplomske naloge Spravilo lesa z zgibnim trak- torjem IWAFUJI T-41 in poškodbe sestaja pri sečnji in spravilu (KLUN 1 POJE 2000) v sklopu raziskovalnega projekta z naslovom Analiza stanja in razvoj tehnologij za zmanjšanje poškodb gozdov pri pridobivanju lesa. 2 RAZISKOVALNI OBJEKTI 2 RESEARCH OBJECTS Za preučevanje poškodb smo najprej določili pogoje za izbiro razisko- valnih objektov, ki naj bi izravnali prevelika odstopanja med delovišči. Izbirali smo delovišča v sestojih združb Abieti-Fagetum (Omphalodo-Fagetum) visokega krasa, na katerih sta se zaključevala redna sečnja in spravilo. Intenziteta sečnje je morala znašati najmanj 15 m3/ha, spravilno sredstvo je bil zgibni traktor IWAFUJI T-41 , delo pa je bilo organizirano v skupinski obliki dveh sekačev in traktorista. Izbrali smo štiri delovišča, dva v GGE Rog in dva v GGE Grčarice. Glede na smer spravila in čas sečnje sta delovišči v GGE Rog določen i s s pravilom navzdol in zimsko ter letno sečnjo. Delovišči v GGE Grčarice sta v istem oddelku, smer spravila poteka navzgor, sečnja pa v zimskem oz. letnem času (preglednica 1 ). Analizirali smo vidne mehanske poškodbe dreves na vzorčnih pasovih, s skupno površino vzorčnih pasov 1 ,6 ha {0,4 ha na delovišče). Za vsako delovišče smo zbrali gozdnogojitvene in sečnospravilne načrte s kartami pro- metnic za oddelke, kjer se delovišča nahajajo. Skupna površina delovišč obsega skoraj 40 ha. Sestava površja vozišč v raziskovan ih deloviščih je v veliki večini zemljata (Grčarice 90b, Grčarice 90a/b: 87 %, Rog 75c: 82%, Rog 83a: 92 %). Delež raščenih skal je bil visok predvsem v delovišču Rog 75c (13 %), v drugih treh deloviščih pa nižji (4 %). Grobi skeletni delci so sestavljali v povprečju največji delež površja vozišč v delov išču Grčarice 90a/b (10 %), nekaj manj v deloviščih Grča rice 90b (8 %) in Rog 75c (6 %), najmanj pa v delovišču Rog 83a (4 %). Deleža finega skeleta (0 < 5mm) v sestavi površja vozišč nismo ocenjevali. Analizirana delovišča Grčarice Grčarice Rog Rog Skupaj Analysed workplaces 90b 90a/b 75c 83a Total Velikost oddelka 65,81 65,81 39,25 48,49 219,36 Forestry Department area (ha) Velikost de lovišča 10,66 9,62 7,25 11,87 39,40 Workplace area (ha) Površina pasov 0,396 0,417 0,408 0,404 1,63 Stripes area (ha) \..as sečnje zimska letna letna zimska Cutting season winter summer summer winter Smer spravila navzgor navzgor navzdol navzdol Skidding direction uphi/1 up hill downhi/1 downhi/1 GozdV 59 (2001 ) 3 1 Klun, J., Poje, A. : Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnj i in spravilu .. 3 METODE DELA 3 WORKING METODS Metoda vzorčnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa (ROBEK 1 KOŠIR 1996) je nastala z namenom sočasnega in objektivnega ocenjevanja poškodb drevja in vidnih sprememb biotopa po opravljenem delu v gozdu ter je prilagojena specifičnim naravnim, tehnološkim in druž- benim razmeram pri nas. Ocenjevanje teh motenj je pomembno z vidika kontrole kakovosti del in uporabe pri usmerjanju gospodarjenja z gozdovi. Metoda je zasnovana v dveh sklopih: - pregled delovišča in določanje položaja in dolžin vseh prometnic in njihovih kritičnih odsekov; - popis poškodb drevja in mladja na pasovih ob vzorčnih prometnicah in izmera elementov vzorčnih prometnic. Prvi sklop meritev, ki smo ga opravili na analiziranih deloviščih, sta bila izmera in pregled uporabljanih prometnic pri spravilu. Meritve smo opravili z merilnim kolesom, v prirejeni obrazec pa smo vpisali podatke o evidenci, kategorizaciji in statusu odseka, popisali njegovo stanje in dolžino. Izmerili smo tudi nestabilne in neprevozne sekcije odseka, če so se nahajale na merjeni prometnici, in spojne točke z odcepi. Snemalni list za vzorčni popis stanja prečnih profilov prometnic in prilega- jočih pasov sestoja je razdeljen na dva zaključena dela. Prvi del je namenjen podatkom vzorčne ploskve prometnice. Vzorčno ploskev prometnice smo poimenovali prečni profil prometnice. Opis profila na vlaki smo zajeli s podatki o stacionaži profila, njegovem podolžnem naklonu, dolžini toka vode, širini vozišča, maksimalni prečni neravnosti, šifri prečnega naklona vlake, fizikalni klasifikaciji površja vozišča, šifri prevladujočega substrata raščenih tal, poraslosti brežine in stabilnosti profila. Stranski rob prečnega profila je bil tudi začetek popisnega pasu v sestoj. S pasovi smo alternirali levo in desno vsakih nadaljnjih 50 m, kjer smo postavili novo stacionažo. Prva stacionaža in smer pasu sta bila določena naključno. Drugi del snemalnega lista zajema podatke o sestoju na 4 m širokem pasu, ki je bil položen pravokotna na prometnico na stacionaži pasov oz. stacionaži profila in ki se je začel na stiku prometnice in sestoja. Dolžina pasu je bila odvisna od razvojne faze sestoja. V vsakem delovišču smo posneli vsaj 1.000 m skupne dolžine pasov. Popisali smo še položaj pasu in naklon terena v smeri pasu. Potek pasu smo označili z merilnim trakom, širino pa z dvometrsko trasirko. V analizo so bila zajeta vsa drevesa v pasu, ki so dose- gala meritveni prag 1 O cm v prsnem premeru in ki so vsaj s polovico premera segala v pas. Za posamezno drevo smo ugotavljali naslednje znake: - debelina lubja, ločeno za listavce in iglavce; - položaj drevesa v sestoju in njegov socialni položaj; - velikost, mesto in starost poškodb; - površinski delež mladovja in delež poškodovanega mladovja na pasu; - dolžino dela pasu, ki poteka preko začasnih ali trajnih prometnic. Za mehansko poškodbo smo šteli odrgnine in stisnine z vidno površino večjo od 1 O cm2 . Za izvedbo vseh meritev na delovišču velikosti okrog 1 O ha sta potrebna dva delovna dneva in dva popisovalca. Podrobnejši potek izvajanja meritev poškodb po znanstveni metodi vzorčnih pasov je opisan v literaturi (ROBEK 1 KOŠIR 1996). GozdV 59 (200 1) 3 117 Klun. J ., Poje, A .. Mehanske poškodbe sestaja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnji in spravilu ... Preglednica 2: število drevja na analiziranih pasovih in njihova razvrstitev Table 2: Number of trees on ana- lysed sample stripes and their arrangement Analizirana delovišča Analysed worl200 cm2 razredu 51-1 OO cm2 in 4 % dreves z novimi poškodbami v najmanjših dveh velikostnih razredih. Polovica vsakega deleža novih poškodb po površini je nastala na izbrancih. Najvišji delež (35% in 30 %) dreves s poškodbami v največjem veliko- sinem razredu je v deloviščih oddelkov Rog 75c in Rog 83a. še enkrat večji delež v spodnjih dveh velikostnih razredih (12-15 %) v teh dveh oddelkih pa je najverjetneje posledica gradnje vlak na terenih s površjem, ki vsebuje visok delež raščenih skal. Velikost poškodbe Zimska sečnja Letna sečnja Size of the injury Winter(%) Summer(%) Nepoškodovano 1 Undamaged 40 36 10-30 cm2 5 5 31-50 cm2 5 6 51 -100 cm2 9 10 101-200 cm2 16 12 > 200 cm2 25 32 Preglednica 5 podaja razlike v velikostnih razredih poškodb glede na čas sečnje in spravila. V največjem velikostnem razredu se pri letni sečnji in spravilu poškoduje 7 % več dreves. 4.3 Poškodbe mladja 4.3 Damage of young wood Na vsakem pasu smo ugotavljali delež površin mladja in delež poško- dovanega mladja. Poškodovano mladje je bilo lahko izruvana, povoženo, pomendrano ali polomljeno. Po deloviščih smo največ mladja popisali v oddelku s prebiralnim gospodarjenjem, v Grčaricah 90b, kjer je mladje pokri- valo v povprečju četrtino pasov (preglednica 6). Tu je bil tudi največji pov- prečni delež poškodovanega mladja (11 ,2 % ). Najmanjšo površino mladja smo popisali v oddelku Rog 83a, kjer je znašala v povprečju 0,6% površine pasu. V tem oddelku je bilo analizirano mladje nepoškodovano. Grafikon 2: Delež števila dreves glede na velikost poškodb Graph 2: Share of trees in regard to the size of injuries Preglednica 5: Delež mehansko poškodovanih dreves glede na velikost poškodb ter letni čas sečnje in spravila Table 5: Share of mechanically injured trees in regard to the size of injuries and to a season of cut- ting and skidding operations Preglednica 6: Mladje na paso- vih Table 6: Young wood on sample stripe s Grčarice 90b Grčarice 90alb Roo 75c Rao 83a Skuoai 1 Total Površina mladja na pasovih Younq wood area on sample stripes (m2) 989,36 '516,74 116,14 23,87 1.646,11 Površina poškodovanega mladja na pasovih Damaqed younq wood area on s. stripes (m2) 107,69 40,32 38,32 0,00 186,32 Stevilo pasov z mladjem Number of sample stripe s with younq wood 20 11 6 2 39 Stevilo pasov s poškodovanim mladjem Number of stripe s with damaqed vounq wood 15 5 6 o 26 GozdV 59 (2001) 3 Klun. J., Poje, A. : Mehanske poškodbe sestaja in gozdmh prometnic na v1sokem krasu pri sečnj1 in spravilu ... Preglednica 7. Struktura dolžin preučevanih prometnic in raz- merje odprtosti gozda s sekun- darnimi prometnicami Table 7: Ananalysedskid-trails length structure and a measure of forest openness index Javna cesta Public forest road_{_m}_ Načrtovana grajena vlaka Planed built skid-traillml Nenačrtovana grajena vlaka Unp/aned built skid-trail (ml Načrtovana negrajena vlaka Planed unbuilt skid-trail (m) Nenačrtovana negrajena vlaka Unp/aned unbuilt skid-trail (m) Odprtost 1 Openness 01 Odprtost 1 Openness 02 Odprtost 1 Openness 03 02:01 Povprečje vseh delovišč za površino mladja na pasu znaša 10 %, pov- prečen delež poškodovanega mladja na pasu pa 5,2 %. Pri poškodbah mladja zaradi pridobivanja lesa ta vzrok navajamo le za nove poškodbe. 4.4 Mehanske poškodbe prometnic 4.4 Mechanically induced damage of skid-trails 4.4.1 Pregled prometnic 4.4.1 Register of skid-trails Največ mehanskih poškodb drevja in talnih motenj se koncentrira ob sekundarnih gozdnih prometnicah in na njih. Po njih se pogosteje kot po sestoju premikajo večji in težji tovori. Več kot je motenj, bolj verjetno je poslabšanje kakovosti prometnice, ki se stopnjuje do kritičnih profilov in erozijskih žarišč. Znanstvena metoda vzorčnih pasov temelji na popisu prometnic vseh kategorij na delovišču . Kot kategorije smo ločevali načrto­ vane grajene prometnice, načrtovane negrajene prometnice, nenačrtovane grajene prometnice in nenačrtovane negrajene prometnice . Slednje so posebno na potencialno erodibilnih tleh najbolj problematične . Nastajajo pri pridobivanju lesa kljub prepovedani vožnji s traktorjem izven načrtovan ih prometnic. So posledica vožnje spravil nih sredstev po brezpotju. Vzrok takih voženj je v skrajševanju razdalje zbiranja in načinu pridobivanja lesa. Kljub pomanjkljivim podatkom za natančno določanje odprtosti gozda pa je zanimivo razmerje odprtosti , če upoštevamo tudi nenačrtovane negrajene vlake, tj . vožnjo po brezpotju (preglednica 7). Na deloviščih v Grčaricah je odprtost delovišča z vlakami nekoliko manjša v Rogu. V Grčaricah je dolžina voženj po brezpotju skoraj za polovico povečala odprtost gozda s prometnicami. Največjo odprtost ima delovišče Rog 75c. Zaradi velikega deleža raščenih skal in kamnitosti površja je tu večina vlak grajenih in načrtovanih , vožnje traktorjev izven vlak so redke, saj jih težavnost terena ne dopušča. Iz preglednice 6 lahko sklepamo, da se odprtost gozda poveča tudi za več kot 40 %, če v izračunu upoštevamo tudi nenačrtovane in negrajene vlake. Delež teh znaša za vsa delovišča v povprečju 18,2 % vseh prometnic oz. 21 % dolžine sekundarnih prometnic. Namen naloge in metode ni ugotavljanje odprtosti oddelkov s prometnicami, saj smo z merilnim kolesom premerili le pregledne in vzorčne sekundarne prometnice, ne pa tudi njihovih odcepov, ki lahko delno segajo na preuče­ vane delovišče . Zanimiva so predvsem razmerja med izračuni odprtosti, če upoštevamo tudi v lake, ki jih uradno ni. Grčarice 90b Grčarice 90a/b Rog 75c Rog 83a PoVQrečje 1 Average 951 1 298 407 414 949 1.139 1.178 1.141 1.102 298 112 161 43 154 1 1 1 122 30 558 437 167 347 377 169m/ha 147m/ha 207 m/ha 139m/ha 169m/ha 117m/ha 102m/ha 185m/ha 110m/ha 131 m/ha 259m/ha 175m/ha 249m/ha 174m/ha 211 m/ha 1 : 1,44 1 : 1,44 1 : 1 '12 1 : 1 26 1 : 1,29 - - . Legenda. 01 -vse sekundarne prometnice, 02 - sekundarne prometmce brez nenacrtovan1h negra1en1h vlak, 03 = vse prometnice Legend: 01 = all skid-trails, 02 = skid-trails without unplaned and unbuilt skid-trails, 03 = all forest communications 122 GozdV 59 (2001) 3 Klun. J ., Poje, A .. Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometmc na v1sokem krasu pri sečnji in spravilu ... Kljub velikemu deležu voženj traktorja izven načrtovanih in grajenih vlak .- je delež kritičnih profilov na trasah negrajenih in nenačrtovanih prometnic majhen. Delen vzrok za to je v kamnitem in skalovitem kraškem dinarskem terenu oz. sestavi tal. Težave z mehanskimi poškodbami tal in nosilnostjo tal se hitro stopnjujejo na manj stabilnih tleh. Večina kritičnih profilov je posledica poteka trase vlake preko nestabilnih tal v vrtačah (Grčarice) in presekov smeri odvodnjavanja pobočij (Rog). Z izračunom teoretične razdalje zbiranja po enačbi iz Odredbe o določitvi normativov za dela v gozdu 1999 dobimo naslednje teoretične razdalje zbiranja na analiziranih deloviščih (preglednica 8). Grčarice 90b Grčarice 90alb ZBiteo< (vse P) 13,5m 20m ZBIIeo<. (P brez 7) 17m 27m Indeks skrajšanja 1 Shortenina index 1 25 1,35 .. P = dolz1na vseh prometn1c 1 the length of all forest commumcattons, 7 = dolžina nenačrtovanih nagrajenih vlak 1 the /ength of unp/aned and unbuilt skid-trails lenght Izračunane teoretične razdalje zbiranja ne veljajo za oddelek, pomembno je le razmerje med razdaljami zbiranja, če upoštevamo vožnjo po brezpotju. Na dejansko razdaljo zbiranja vplivata koncentracija lesa in celoten sistem prometnic. Ugotovili smo, da se z vožnjo traktorja po brezpotju skrajša razdalja zbiranja tudi za eno tretjino teoretične razdalje zbiranja (preglednica 8). 4.4.2 Geometrijski elementi vidnih mehanskih poškodb spravilnih prometnic 4.4.2 Geometrical elements of visible mechanically damage on skid-trails Pri grajenih (načrtovanih in zlasti nenačrtovanih) vlakah smo ugotovili večje povprečne širine vozišč (2,3-2,9 m). Širina vozišč pri negrajenih vlakah je manjša (2, 1-2,3 m). V delovišču Grčarice 90a/b znaša povprečna površina vlak 2,45 m2/m, delež površine motenj gozdnih tal delovišča pa znaša 4,3 %. V delovišču Rog 83a je povprečna površina vlak povsem enaka, delež površine motenj gozdnih tal delovišča pa je 3,4 %. Enak delež površine motenj gozdnih tal ima delovišče Grčarice 90b, ima pa manjšo povprečno površino vlak (1 ,99 m2/m). Delovišče Rog 75c ima največjo povprečno površino vlak (2,64 m2/m) in največji delež površine z motnjo gozdnih tal (5,5 %). Povprečna globina kolesnic na načrtovanih oz. na grajenih vlakah ni podatek, ki bi odražal poškodbe gozdnih tal zaradi spravila lesa. Te vlake so grajen objekt, poglobitev kolesnic pa pomeni predvsem tehnično motnjo, ki se jo da popraviti. Pomembnejše so motnje na nenačrtovanih in negrajenih vlakah, vendar je za določanje njihovega vpliva globina kolesnic preveč poe- nostavljen podatek. Preveč je odvisen od sestave tal, strukture koreninskega sistema, vrste stroja, pogostosti prehodov, namočenosti tal, voznikovih odločitev itd. Deleži razdalj voženj po brezpotju se sicer med delovišči precej razlikujejo, kar pa ni povezano s povprečno globino kolesnic. Ta v povprečju niha med 6 in 14 cm, res pa so nihanja največja pri »prometnicah«, ki so nastale z vožnjo po brezpotju. GozdV 59 (2001) 3 RoQ 75c RoQ 83a 14m 20m 15,5m 24,5m 1,11 1 23 Preglednica 8: Teoretične razda- lje zbiranja na analiziranih delo- viščih (ZBI_) Table 8: Theoretical bunching distance on analysed workplaces (ZBI,eor) 123 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometnic na visokem krasu pri sečnji in spravilu ... 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSION 5.1 Ocena metode 5.1 Evaluation of the method of sample stripes Za operativno rabo zahteva metoda preveč dela in čas dveh popisoval- cev. Zato je razvoj metode en mož - en dan smiseln in upravičen. Tako poenostavljena praktična metoda mora zadostiti potrebi po objektivni in hitri oceni negativnih vplivov izvedene sečnje in spravila. Na ta način bo možno dobivati ažurne podatke z velikega območja, ki sicer niso detajlni, zadostijo pa ocenjevanju poškodovanosti po opravljenem delu. Prihodnost znanstvene metode vzorčnih pasov je možna tudi v smeri razvoja raziskav interakcij med preučevanimi znaki. Pri meritvah, predvsem pa pri obdelavi podatkov, smo se srečali tudi z nekaterimi slabostmi. Zaradi meritev, ki potekajo po opravljenem spravi lu, je vzrok poškodbe pogosto težko določljiv, še posebno pri starih poškodbah. Določeno negotovost pri odločanju moramo vzeti v zakup, saj si meritev poškodovanosti med samo sečnjo in spravilom težje privoščimo. Velik pro- blem predstavlja tudi vidnost poškodb. Ocena mehanske poškodovanosti po metodi vzorčnih pasov velja le za očesu vidne in nedvoumno vzročno dokazljive mehanske poškodbe. Velik del ocene mehanske poškodovanosti, predvsem starih poškodb in poškodb v višjih delih dreves, je posledica sklepanja in celo ugibanja o vzroku nastanka. Za ocenjevanje kakovosti del so pomembne nove poškodbe, tiste, ki nastanejo v zadnjem posegu. Ker podajajo najzanesljivejšo oceno mehan- ske poškodovanosti posega, bi jih morali natančneje obravnavati. Morda tudi glede na posamezno drevo na vzorčnem pasu, ki je sedaj nosilec informacij o poškodovanosti sestaja. Da bi lahko vsaj delno natančneje določili delež poškodb, ki nastanejo zaradi sečnje na deblu, bi bilo bolje popisovati poškodbe debla po višinskih ~ Slika 1: Mehanske poškodbe več kot 1/4 Slika 2: Mehanske poškodbe so najpogostejše na koreničniku in spodnjem dreves so večje od 200 cm2 delu debla (obe foto: Jaka Klun) Figure 1: More than 114 of trees have mec- Figure 2: The most frequent /ocation of mechanical injuries is the root col/ar hanica/ injuries larger than 200 cm2 and lower parts of trunk (all photo: Jaka Klun) 124 GozdV 59 (2001) 3 l Klun, J ., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometniC na visokem krasu pri sečnji in spravilu . sekcijah, ki bi se lahko gostile proti koreničniku, kjer se koncentrira večina poškodb pri spravilu. 5.2 Ocena rezultatov 5.2 Evaluation of results Delež mehansko poškodovanih dreves znaša 62 %. Glede na starost poškodb ima 42 % dreves stare poškodbe, 20 % dreves nove, ki so posle- dica zadnje sečnje in spravila (polovica teh dreves je bila poškodovana tudi že pred tem), 38 % dreves pa je nepoškodovanih. Ocenjeni deleži so visoki. če jih primerjamo s podatki Popisa propadanja gozdov za leto 2000 (ROBEK 2000), ki za GGO Kočevje podajajo 47-odstotni delež dreves z mehansko poškodovanostjo debla in koreničnika v državnih gozdovih, ter jim dodamo v naši raziskavi ugotovljenih 18 % mehanskih poškodb na drugih delih drevesa, je ugotovljeni delež mehanskih poškodb primerljiv. Tudi 20-odstotni delež poškodovanega drevja v zadnjem posegu je izenačen z rezultati drugih raziskav o mehanskih poškodbah, povzročenih s sečnjo in traktorskim spravilom lesa (BUTORAISCHWAGER 1986, IVANEK 1976). Vendar ima celotna raziskava slabost, in sicer majhnost vzorca, kar nam dovoljuje le oceno grobega povprečja mehanske poškodovanosti štirih skupin vzorčnih pasov, ki so sicer naključno položeni v primerljivih delovi- ščih. Pri popisovanju pa smo močno omejeni tudi z dejstvom vidnosti oz. »nevidnosti« poškodbe. Stisnine so najtežje opazne, prav tako je težko določanje njihove velikosti in vzroka nastanka. Odrgnine lubja so različno globoke, lahko pa je poškodovan tudi les. Najpogostejše in najgloblje odrg- nine so bile vidne na drevesih s tanjšim lubjem. Pri spravilu navzgor nastaja manj mehanskih poškodb. To dokazujejo tako stare kot nove poškodbe. če upoštevamo vse mehanske poškodbe, je na deloviščih s spravi lom navzdol poškodovanih kar 70 % vseh dreves. Na deloviščih s spravilom navzgor je poškodovanih »samo« 52 % vseh dreves. Delež dreves z novimi mehanskimi poškodbami pri spravi lu navzdol je 21-odstoten, pri spravilu navzgor pa 18-odstoten. Breme se pri spravilu navzdol obnaša bolj nekontrolirano kot pri vlačenju navzgor, kar tudi povzroči več nepredvidenih poškodb drevja v sestoju (BUTORA/ SCHWAGER 1986). Podobno je pri zbiranju sortimentov, vendar smeri zbiranja nismo določali, ker smo podatke zbirali po opravljenem spravilu. Pomembne so manjše razlike pri novih poškodbah, saj so stare poškodbe lahko posledica drugih vzrokov. Določitev vzroka nastanka je pri vseh starih mehanskih poškodbah vedno tudi posledica sklepanja glede na druge podatke, ki jih ima popiso- valec (miniranje pri gradnji vlak, spravilno sredstvo v prejšnjih posegih in razporeditev nekdanjih spravilnih prometnic ter podatki o snegolomih in vetrolomih, ločevanje posledic strele, ožiga, mraznih razpok, odmiranja vej, mehanskih poškodb zaradi drgnjenja in lupljenja divjadi in drugih neantro- pogenih vplivov). Ugotovili smo, da ima 42 % dreves poškodbe, večje od 100 cm2• Poškodbe s tako in večjo površino lahko opredelimo kot nevarne poškodbe. Dve tretjini teh poškodb je bilo večjih kot 200 cm2• Velike rane _omogočajo gotovo razvrednotenje lesa zaradi okužbe in delovanja trohno- bnih gliv (MENG 1978). Glede na razmestitev smo na deblu določili največji delež poškodb (61 %). Razlog je v spremenljivi višini koreničnika . Dejansko je bila večina teh poškodb pod prsnim premerom debla, kar dokazujejo .druge raziskave (BUTORA/ SCHWAGER 1986, PAPAC 1992, FRODING 1992). Ker nastajajo poškodbe pri sečnji in zbiranju sortimentov na velikem prostoru, pri vlačenju pa se koncentrirajo na vlakah in na drevju ob njih GozdV 59 (200113 Klun, J., Poje, A.: Mehanske poškodbe sestaJa in gozdnih prometnic na visokem krasu pn sečnji 1n spravilu ... (BUTORA 1 SCHWAGER 1986, FRODING 1982), lahko zaključimo, da je 1 O % dreves, ki stojijo ob prometnici, močno ogroženih. Zanimivo je, da se delež teh dreves ujema z deležem dreves z novimi poškodbami, ki so bila že pred zadnjim posegom mehansko poškodovana. Delež voženj po brezpotju predstavlja za vsa delovišča v povprečju 18 %dolžin vseh prometnic oz. 21 % (11-31 %) dolžin sekundarnih prometnic. »Prometnice« po brezpotju občutno skrajšujejo razdaljo zbiranja in pove- čujejo odprtost gozdne površine. Težko prehodni tereni zahtevajo gostejšo mrežo grajenih gozdnih prometnic. Omenili smo, da med delovišči tako po številu poškodovanih dreves kakor tudi po številu starih poškodb izstopa Rog 75c, sledi pa mu Rog 83a. Delno lahko velik delež poškodovanih dreves in veliko število starih poškodb v teh deloviščih pojasnimo s tem, da je spravilo lesa potekalo z velikimi gozdarskimi zgibniki. Tudi oblika gospodarjenja in drevesna zgradba roških delovišč se razlikujeta od grčarskih. V roških deloviščih prevladuje skupinsko postopno gospodarjenje z velikim deležem listavcev, v obeh deloviščih v GGE Grčarice pa se prepletata skupinsko postopno in prebiralno gospo- darjenje s približno enakim deležem listavcev in iglavcev. Visoka poškodovanost v oddelku Rog 75c, predvsem pa razmestitev poškodb večinoma po deblu, ima vzrok tudi v miniranju pri gradnji vlak. Večji delež raščenih skal v oddelku ima posledice tudi pri večjem obsegu motenj pri gradnji spravilnih prometnic. Prav tako pa sta manjši delež voženj traktorja po brezpotju in velik delež grajenih vlak posledica težko prehodnega terena. Koncentracija mehanskih poškodb je tako ob prometnici, vzdolž nje in na njej večja. V oddelku Rog 83a izstopa delež poškodb na koreničniku (30 %). Vzrok slednjih sta lahko ločena sečnja in spravilo iglavcev (1997) in listavcev (1996). Tako je oddelek v kratkem času prizadela dvojna motnja enega posega. Delež na novo poškodovanih dreves pa je podoben kot na drugih deloviščih. Mechanical Stand lnjuries and Skid-Trails Damage in High Karst Region due to Wood Extraction with IWAFUJI T-41 Skidder Summary ln order to measure the mechanical tree injuries a new method of sample stripes was used, which is suitable for Slovenia. It is based on a detailed list of skid trails and forest roads, on profiles of the sample skid trails and on the list of mechanically injured trees found in the stripes stretching perpendiculary to the direction of the road. Mechanical tree injuries are classified according to their age, location and size. Special attention is paid to the mechanically induced injuries found in the young forest. The measures we re carried out in four work sites of the Kočevsko Forest Economy Reg ion. ln two work sites the felling and wood-hauling we re carried out du ring the vegetation period, and in the other two outside the vegetation period. ln two of them uphill and downhill wood skidding was carried out. 62 % of trees in the forest stands are injured due to mechanically induced injuries. 20 % of them have been injured recently and 50 % of their injuries have been located on apparently uninjured trees of which 50% of them had injuries caused through previous interventions. 61 %of all mechanical tree injuries have been located on trunks. Felling and skidding during the vegetation period does not cause more mechanical injuries than felling in the winter time. While downhill skidding, 3 % more of the mechanical tree injuries occur than while uphill skidding. The method is easy, can be redone and enables us to develop a more rational and reliable operation method, which is assessing of the ap pa rent mechanical injuries and also aims at the evaluation of the work carried out. At the same time the method can, with ce rta in corrections, be used for controlling the mechanical injured forest stands evaluation due to wood production. 126 GozdV 59 (2001 ) 3 Klun. J., PoJe, A.: Mehanske poškodbe sestoja in gozdnih prometnic na visokem krasu pn sečnj11n spravilu ... Viri 1 References BEBER, M., 1998. časovna primerjava dveh metod ocenjevanja poškodb drevja zaradi pridobivanja lesa.- Višješolska diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, 32 s. BUTORA, A. 1 SCHWAGER, G., 1986. Holzernteschaden in Durchforstungsbestanden.- Berichte der Eidgenossische Anstalt fOr das forstliche Versuchswesen, Nr. 288, 51 s. DONAUBAUER, M., 1988a. Holzernte: Schaden unvermeidbar?.- Osterreichische Forstzeitung, 6, s. 49-50. DONAUBAUER, M. , 1988b. Bodenschaden durch Forstmaschinen.- Osterreichische Forstzeitung, 6, s. 51-52. FABJAN, D., 1998. Poškodbe v sestoju po sečnji in spravilu lesa z večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom- Syncrofalke. -Višješolska diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana 39 s. FRODING, A., 1982. The Condition of Newly Thinned Stands- a Study of 101 Randomly Selected Thinnings.- Sveriges Lantbruksuniversitet, lnstitutionen for skogsteknik, Rapport nr. 144, Garpenberg, 75 s. FRODING, A., 1992. Thinning Damage to Coniferous Stands in Sweden.- Sveriges Lantbruksuniversitet, lnstitutionen for skogsteknik, Garpenberg, 50 s. IVANEK, F. , 1976. Vrednotenje poškodb pri sečnj i in spravilu lesa v gozdovih na Pohorju.- Doktorska disertacija, BF, VTOZD za gozdarstvo, Maribor, Ljubljana, 184 s. KLUN, J. / POJE, A. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI T-41 in poškodbe sestoja pri sečnji in spravilu.- Diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, 150 s. KOŠIR, B. , 1984. Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa.- V: Stabilnost gozda v Sloveniji, Gozdarski študijski dnevi, BF, VTOZD za gozdarstvo, Portorož, Ljubljana, s. 93-100. KOŠIR, B. 1 WINKLER, l. 1 MEDVED, M., 1996. Kriteriji za ocenjevanje kakovosti izvajalcev gozdnih del.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, s. 7-26. KOŠIR, B., 1998a. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa.- V: Zbornik referatov, Gorski gozd, XIX. gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina, BF,Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, s. 95-107. KOŠIR, B., 1998b. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestoja.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, Ljubljana, s. 55-71. KOŠIR, B., 2000. Poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa v državnih gozdovih Slovenije.- V: Zbornik povzetkov znan- stvenega posvetovanja, Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana, s. 8-9. MENG, W., 1978. Baumverletzungen durch Transportvorgange bei der Holzernte. Ausmaf1 und Verteilung, Folgeschaden am Holz und Versuch ihrer Bewertung.- Schriftenreihe der Landesforstverwaltung Saden - WOrttemberg, 53, 159 s. PAPAC, B., 1992. Prostorska in časovna predstavitev nastanka poškodb pri sečnji in spravilu lesa s trakto~em.- Diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 78 s. PIŠKUR, M., 2000. Vpliv poškodb drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov.- Strokovna naloga, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 55 s. ROBEK, R. , 1994. Vplivi transporta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 45, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, UL BF, Odd. za gozdarstvo in Odd. za lesarstvo, s. 55-114. ROBEK, R., 2000. Obseg in struktura mehanskih poškodb drevja v slovenskih gozdovih po podatkih Popisa propadanja gozdov leta 2000.- Zbornik povzetkov znanstvenega posvetovanja, Gozdarski inštitut Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana, s. 12-14. ROBEK. R. / KOŠIR, B., 1996. Razvoj metode vzorčnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa.- V: Zbornik posvetovanja Izzivi gozdne tehnike, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s. 73-81. STERLE, J., 1991. Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev.- Gozd V, 49, št. 4, s. 193-198. TOPLITSCH, M., 1988. ROckeschaden - Entstehung, Vermeidung und Behandlung.- Osterreichische Forstzeitung, 6, s. 59-60. ---Odredba o določitvi normativov za dela v gozdu, 1999.- Ur. l. RS, š\.11 -512/99. GozdV 59 120011 3