Pcter loiiian Emar Spominski dan 1. avgust. Na južnem Francoskem, blizu mestai Grenoble mu je tekla zibelj. Leta 18111 rojenemu Petru Julijanu je dal Bog eno največjih milosti — v resnlci krSčanske starše. Mati njegova je stopilai vsak dan vsaj za nekaj časa v cerkev^ da je počastila Kristusa v najsv. zakramentu. K tej pobožnosti je jemala sebo| tudi svoje otroke in mali Peter je kmalu sam znal pot v cerkev k božjemu ljubitelju otrok. Če so ga doma pogrešalf in ga niso mogli najti, so se lahko zanesli, da je v cerkvi, pred oltarjem. Ko je malo odrastol, je bil vsak dan pri sv. maši posebno veliko je bilo veselje, če je smel pri njej streči. Tako se ni čuditi, da je že petletni Peter Julijan kazal odločno voljo, da jostane duhovnik. Pa dolgo se je moral boriti, dt. je prišel do tega svojega cilja. Oče je namreč hotel, da postane sin kovafi, kakor je bil on sam. Leta in leta in lcta se jc ustavljal sinovi želji. Ta pa tudi ni odnehal. Njegovi šolski tovariši, ki so študirali, so ga v poči|nicah poučevali v latinščini. Še le, ko je bil že 17 let star, se je oče udal in. Peter je Sel v Grenoble v srednje šole. Kmalu ga ie pa zadel bridek udarec: mati mu je nmiia. Ko je zvedel žalostno vest, je hitel v cerkev pred Marijin oltar in je prosil Marijo, da bi mu bila od sedaj ona mati. Kot dokaz tega materinstva naj mu izprosi milost duhovništva. Nato se je potolažen podal v domači kraj na matcrin pogreb. Tam se je takrat ravno mudil nek iuhovnik iz družbe oblatov, pater Guibert, poznejši nadškof v Pavizu. Temu je Peter razodel svojo srčno željo. Pater se je zavzel za fanta in je dobil odi njegovoga očeta dovoljenje, da sme iti z njim v samostan v Marsej. Z vso gorečnostjo se je mladi novinec vrgel na učenje in na vse, kar je red zaliteval od njcga. Pa preveč je zaupal svojim močem. Zbolel je po 10 mesečnem bivanju v samostanu se je ves strt vrnil v očetovo hišo. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga sprevideli s sv« zakramenti za umirajoče. Vsi so obupali nad njegovim ozdravljenjem le ou sam je upal in vedno govoril: »Jaz moram še postati duhovnik.« In res. Proti vsemu pričakovanju se mu je zdravj« zboljšalo in zopct se je z vso vnemo oprijel učenja. Črez tri leta je bil posvečen v duhovnika in je leta 1834 obhajal svojo prvo sv. mašo. Že v svojih prvih duhovniških letlK je živel Petcr Emar čisto za presv. Evharistijo. Dve uri se je na sv. mašo pri* pravljal pred tabernakljem, zopet dvi dve uri po sv. maši Je še ostal z božjim Odrešenikom v pobožnem razgovoru. Z njim se je posvetoval o vsem, kar Je hotel storitl v svoji župniji, pred njlm jje pisal svoje sklepe. Zato se nl Cudlti, jda je bilo njegovo duhovniško deloval_je bogato blagoslovljeno. Njegova župIiija je bila podobna velikl družinl, kajtere Cislani In Ijubljeni oče Je bil Emar. IKljub temu pa je bil Peter prepričan, ida je pokllcan za redovniški poklic. In !ko je slišal o redu Maristov, je po resnem premišljevanju prosil svojega priBtojnega škofa za dovoljenje, da sme tvstopiti v ta red. Škof mu je dal sijajno Bpričevalo, ko je rekel: »Jaz ne morem reda Maristov po.astiti bolj, kakor s Item, da mu prepiistim takega duhovirika.« V redu se je Peter Julijan zelo odlikoval in so mu kmalu poverili častne _n odgovornosti polne službe. Pa tudl jtukaj še ni dosegel tistega, za kar ga (je Bog odloi.il. Vedno bolj in bolj mu je postajalo jasno, da je njegova, od Boga imu odločena življenjska naloga, da naj fpospeši češčenje najsv. Zakramenta. Sicer je bil pa še naravnost o tem poitičen. Ko je Peter Julijan Emar čital [januarja leta 1849 v neki Marijini cerItvi blizu Liona sv. mašo, je bil naen-krat napolnjen z bridko žalostjo radi Žalitev in Brezbrižnosti, ki jih mora prenašati Kristus v zakramentu presv. iRešnjega Telesa. »Ah, kaj bi mogel storiti, da ti zadostim za V3e to?« je ves žalosten vzkliknil. In čisto jasno je stala pred njegovo dušo misel, da bi .tistanovH red '/.a zadoščenie Kristusu v najsv. zakramcntu. Dvakrat popreje pa jje še imel, kakor je to razodsl svo¦jemu prijatelju in duhovnemu voditeiju, prikazen preblažene Dovice Mariie, _d mu je naznanila, da naj se popolaoma žrtvuje češčenju preav. Rešnjega iTelesa in naj ustanovi za fo poscben red. Pater Eraar je šel tako.j na delo. Lo?__ se je, kakor rrm je to lndi biio težko, od svojega reda. Nato je poslal sv. očetu pravila. Tedanji pape". Pij IX. mu je odgovoril, da je prepričan, da prihaja ta misel od Boga. A Emar se je hotel Łe bolj prepričati. Delal je 12 dnevne duhovne vaje, pravila novega ro.da pa •je predložil v preizkušnjo še trem škofom. Ko so irm vsi potrdilno odgovorili, je 1. julija leta 1856 ustanovil svoj red. Z dvema tovarišema si je pridobi! v Parizu neko hišo, v njej je napravil malo kapelico, v kateri naj bi bilo Najsvetejše noč in dan izpostavljeno, da redovniki pred njim molijo in Kristusa čajstijo, se mu zahvaljujejo ter zadostujjejo. Poleg moškega reda je ustanovil p. Emar še tudi ženski red z imenom »družabnice najsveteJSega zakramenta.« Peter Julijan sam se je čisto potopll * Ceščenje in ljubezen do Kristusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Obsevana od te nebeške luči je njegova ,vera vedno bolj in bolj rastla v krščaniBkem življenju in vseh krščanskih 5ednostlh. Kakor pa je on sam gorel Ijubezni do najsvetejšega zakramenta in čutil njegove blagodejne sadove na sebi, tako je skušal to ljubezen vcepiti v kolikor mogoče več src. »Iti moramo nemudoma na delo.« tako je pisal, »da rešimo duSe s presv. Evharlstijo in da predramimo Evropo iz njene brezbrlžnosti, v katero je zatopljena, ker ne pozna daru božjega, Jezusa Emanola v Evharlstljl. Nestl moramo bakljo ljubezni v duše ki so postale mlačne, 88 imajo za pobožne, pa nlso, ker nl Kristus v tabernaklju srediSCe njihovega življenja.« Kar je p. Emar govoril, to je tudl izvrševal v dejanju do svoje smrtl 1. avguata 1. 1868. Ko so 1. 1877 njegovo truplo prepeljali v Parlz, so ga našli še nestrohnjenega. 12. julija svetega leta 1925 ga je Pij XI. proglasil blaženim. Da bi duh češčenja in Ijubezni do Kristusa v presv. Rešnjem Telesu, ki je žlvel v blaženem patru Emar-ju, prevzel tudi nas! Ali ga nismo potrebni? Ali nismo tako mrzli do najsvetejšega zakramenta? Tako mrzli in brezbrižnl, kakor da sploh ne bi verovali in vedeli, da živi Kristus med nami? In ali ga ne potrebuje naše življenje? Kristus v Evharistiji je kruh krščanskega življenja. Čimbolj se ga bodemo oklepali, tem vcč bo pri nas resničnega krščanstva. Papež izšel iz VatJkana, Zadnji Cetrtek, 25. jujija, je papež od leta 1870 prvič zapustil Vatikan. Bilo je to ob prillki proresije s prosv. P»ešr.jim Telesom, ki se je vršila na veličastnem trgu srv. Petra in pri kateri je papež nosil najsvetejše ter pvodclil sv. blagoslov. Papež je pri tej priUki prepovedal vsake ovacije in hrupno pozdravljanje, kakor je v Italiji v navadi. To pa radi tega, ker se po 60 letnem vatikanskem ujetništvu ni hotel pol.azati kot sveten vladar, ki išre svetne časti, temveč edinole kot služabnik Kristusov. ltalljai.s? i socialm teden. Kakor avstrijski, tako bodo imeli tudi italijanski katoličani tako imenovani socialni teden, na katerem bodo obravnavali pereča soc;alna vprašanja in se posvetovali, kako bi se dalo v raznih razmerah in potrebah pomagati. Tako kaže krščanstvo svojo življenjsko moč in delavnost. Ea| dela;-. uaši kateliški dijak!. V letošnjih počitnicah so imeli katoliški dijaki že precaj zborovanj in tečajev, na katfirih so se posvetovaii, kako bi v vse življenje še bolj zanesli katoliškega duha. V zadnjem času je bilo dvoje važnih zborovanj. Eden je bil misijonski tečaj za slovenske in hrvatske dijake pri Plitvičkih jezerih pod vodstvom prof. dr. Ehrlicha iz Ljubljane. Na njcm so se dijaki navduševali za sodelovanje in podpiranje misijonov med pogani. Posebno prav lepo je bilo zborovanje dijakov, ki so v dijaških Marijinih družbah. Vršilo se je od 22. do 28. julija v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Udeležilo se je tega zborovanja nad 300 kongreganistov iz vseučilišča in vseh srednjih šol na Slovenskem. Iz govorov dijakov je odsevala sinovska ljubezen do Marije, idealna navdušenost za čisto življenje po zgledu Marijinem, odločna volja zanesti tega duha tudi ven v življenje. Zborovanja se je udeležil tudi ljubljanski škof dr. !feglič in pomožnl škof dr. Rožman. Daj Bog, da bi z našimi idcalnimi dijaki postala cnega duha vsa uaša mladina, potem bo zasijala našeinu ljudstvu spomlad krščanskega preporoda. Napredek katoliške Cerkve na Japonskem. Japonska vlada je začela zavzamatl napram katoliškl Cerkvi bolj prtjazno stališče. To pa radi tega, ker mora upoštevati vzgledno delo katoliškega vseučilišfia v Toki-Ju in ker n« more zapirati oči pred dejstvom, da katoliška vera blagodejno vpliva na življenje ljudi. Tudl med ljudstvom sa<mim Ima katoliSka Cerkev vedno vel prijateljstva. Tako je prošlo leto pr»« stopilo v kat. Cerkev 1811 poganoT, t^ ko, da je sedaj na Japonskem 89.39f katoličanov. Katcliški božič je postal 2* nekako ljudskl praznik in pasiionsk* lgre je posečalo ogromno števflo poganov. Med katoličani na Japonskem igra zelo važno vlogo admlral Jamamoto iz stare plemiške rodbine. Bll je __# dolgo časa pred3ednik katoliSk« mla* dinske zveze. Da bi se temu poslu lahkf še bolj posvetil. se je odpoved«! svofll visoki in častnl službi. Pa« prvrn ki» ščanska požrtvovalnost.