O RAZISKOVANJU MINERALNIH SUROVIN V LR SLOVENIJI
Danilo Jelene
S 4 kartami
I
Ze v prejšnjih stoletjih je bila na našem ozemlju razvita rudarska
in fužinarska obrt. K najvažnejšim panogam te obrti prištevamo žele-
zarstvo. Z gotovostjo govore antični pisani viri in arheološke najdbe,
da je železarstvo na našem ozemlju staro najmanj 2500 let. Enostavni
obrati so izkoriščali površinske dele rudnih nahajališč z dnevnimi kopi.
Surovo železo (grodelj) so predelali v orožje in orodje, ostanek pa
skupno s končnimi izdelki pošiljali na jug.
O vsem tem nam govorijo pisani dokumenti, ki so jih našli v starih
rudnikih in drugod. Iz Notitia dignitatum, ki je bila izdana za časa
Teodozija, zvemo, da je rudnike Ilirije upravljal posebni comes metal-
lorum. Iz tega sklepamo na velik pomen takratnega rudarstva v naših
kraj ih.
Pridobivanje železovih rud se je nadaljevalo v srednjem veku in še
pozneje vse do najnovejše dobe. O tem nam poleg pisanih dokumentov
pričajo jaški, rovi, halde in drugi sledovi rudarskih raziskovalnih del,
ki jih najdemo na mnogih krajih v Sloveniji. Tudi imena teh krajev so
v zvezi z njihovo rudarsko preteklostjo.
Poleg železovih so imele važno vlogo tudi druge rude. Najpomemb-
nejši sta odkritji živosrebrnega rudišča v Idriji in svinčevega v Mežici
v 15. stoletju. Po nekih podatkih je mežiški rudnik obratoval celo že
v 12. stoletju.
V	zvezi z rudarjenjem okrog Litije je svetovno znana naselbina pri
Vačah iz 6. stoletja pred našim štetjem. Tu so razen železa pridobivali
baker, svinec in cink. Podobna naselbina na Magdalenski gori pri Gro-
supljem je v zvezi z rudarjenjem pri Lipoglavu in Plešah.
*
Najstarejši podatki o mineralnih nahajališčih, o katerih imamo
ohranjeno tudi mineraloško dokumentacijo, izvirajo iz zapuščine 2 i g e
Zoisa, ki si je uredil obsežno zbirko mineralov in kamenin. Njemu so
kasneje sledili J. Trinker, V. Linhart, Hohenwart in drugi.
V	18. stoletju se pojavijo o slovenskih nahajališčih mineralnih suro-
vin prve strokovne razprave. Tako imamo o Idriji več del, med prvimi
11
tri razprave idrijskega obratnega zdravnika J. Scopolija »De Hydrar-
gyra Idriensi«, »De Vitriolo Idriensi« in »De Morbis fossorum hydrar-
gyria ki so izšle v latinščini 1. 1761 v Benetkah. J. F e b e r je izdal
v Lipskem »Opis živosrebrnega rudišča Idrija v srednjem Kranjskem«.
Obsežnejše delo, ki obsega velik del slovenskega ozemlja, »Oryctographia
carniolica«, je napisal Haquet vi. 1784. V delu je navedel in opisal
kamenine in minerale iz Idrije, razne vrste marmorov, vivianit z ljub-
ljanskega barja, kameno strelo iz Cerknice in drugo. V 1. 1780 je na
Dunaju izšlo delo Muhe —■ »Navodilo za določanje idrijskih mineralov«,
ki obravnava idrijsko rudišče z mineraloškega vidika.
Rudarska dejavnost je vedno bolj vplivala na delo znanstvenikov.
Iz muzejskih arhivov je razvidno, da so v 1. 1849 ustanovili v Ljubljani
»Društvo prijateljev znanosti«, katerega člani so se bavili med drugim
tudi z geologijo. Prirejali so ekskurzije v geološko zanimive kraje ter so
z vzorci, ki so jih pri tem nabrali, izpopolnjevali muzejske zbirke.
Omenjamo še geognostično-montanistično društvo v Ljubljani, ki je
dejansko obstajalo že v 1. 1847 kot sekcija društva v Gradcu. Na usta-
novni skupščini dne 3. februarja 1852 se je osamosvojilo ter je delovalo
do 1. 1863. V tem društvu so se zbirali geologi in montanisti, ki so delali
na področju geologije in sorodnih ved v rudarskih podjetjih in šolah.
Toda tuji kapital, ki se je usidral v železarstvo, eksploatacijo pre-
moga, pridobivanje živega srebra in svinca, se je naslonil izključno na
tuje geologe in jim dajal vso gmotno podporo. Tako so se večja geološka
raziskovanja vršila pred gradnjo Južne železnice ter ostalih železniških
prog in v zvezi z razvojem rudarstva.
Po letu 1918 se geološke metode raziskovanja, ki so bile običajne
v krogih geologov-znanstvenikov, delujočih večinoma na univerzah, pre-
nesejo v gospodarstvo. Pojavijo se geologi-praktiki in geofiziki, zlasti na
področju raziskovanja nafte, kjer vodijo geološke raziskovalne metode
do uspešnih rezultatov. Prav ta doba je v vseh industrijsko razvitih drža-
vah značilna po zelo velikem napredku tako glede obsega raziskovanja
kot tudi glede razvoja geoloških raziskovalnih metod. V Sloveniji po
1. 1918 ni bilo institucije, ki bi bila pretežno v službi gospodarstva, niti
ne organizirane geološke službe po podjetjih. Geološka dejavnost je bila
omejena na geološko-paleontološki inštitut univerze, ki ga je vodil in
ga še danes vodi prof. dr. Ivan Rakovec, ter na mineraloški inštitut
univerze v Ljubljani, ki ga je vodil univ. prof. dr. Karel Hinter-
lechner in kasneje ing. Vasilij V. N i k i t i n. Ker ni bilo na raz-
polago potrebnih sredstev, se obsežnejša geološka raziskovanja niso
mogla vršiti.
Z uredbo ministra za industrijo in rudarstvo v Ljubljani iz 1. 1946
je bil ustanovljen Geološki zavod Slovenije. To je prva geološka ustanova
uporabno znanstvenega značaja, ki je imela nalogo sistematičnega razisko-
vanja slovenskega ozemlja.
To geološko ustanovo je narekovalo spoznanje, da je nadaljnja
eksploatacija koristnih mineralov odvisna od pravočasne zagotovitve
novih zalog. Razen tega so jo zahtevale preiskave za gradnje mnogih
hidroobjektov, elektrarn in drugih gradbenih objektov.
12
Geološki zavod Slovenije je posloval v prvem času le z zunanjimi
sodelavci in ni imel lastnih geologov. Ker je bilo število zunanjih geo-
logov premajhno za številne naloge, ni bilo dovolj skrbi za sistematično
geološko kartiranje in izpopolnjevanje doslej obstoječih geoloških kart
ter za geološko kontrolo obsežnih raziskovalnih vrtanj.
Leta 1949 so bili Geološkemu zavodu dodeljeni prvi geologi; število
geologov je še nadalje naraščalo in v 1. 1950 je mogel vršiti vsaj najnuj-
nejše naloge.
Nekoliko kasneje je tudi Akademija znanosti dobila svoj geološki
oddelek.
II
Vrednost proizvodnje raznih vrst mineralnih surovin v Ljudski
republiki Sloveniji kaže, da so bili v 1. 1950 v celotni rudarski proizvod-
nji zastopani premogi in ligniti s 83%, kovine z 11,8%, surova nafta
s 4 % in nekovine z 1,2 %; v 1. 1951 je bil premog zastopan z 81,5 %,
kovine z 12,1%, nafta s 5,2% in nekovine z 1,2%.
Razmerja med zalogami mineralnih surovin in njihovo proizvodnjo
ter zalogami posameznih mineralnih surovin so razvidna iz 1. tabele.
1. tabela*
Navedena razmerja kažejo, da so raziskovanja mineralnih surovin
zaostajala za njihovo proizvodnjo. Današnje stanje je rezultat slučajnega
razvoja in delno neupravičenega trošenja zalog. Pred letom 1945 namreč
ni bilo centralne evidence in'kontrole nad zalogami in proizvodnjo mine-
ralnih surovin. Da se bo razmerje med proizvodnjo in zalogami uravno-
vesilo, so za nekatere vrste mineralnih surovin potrebna zelo obsežna
raziskovalna dela. Le tako se bo omogočila nemotena proizvodnja v pri-
hodnosti. Ocenjevanje zalog mora biti tudi izhodišče za projektiranje
nove industrije, kolikor je odvisna od mineralnih surovin.
* P — letna proizvodnja
A — vidne zaloge
B — verjetne zaloge
C — možne zaloge
n — nepoznano
13
Premog
Od vseh zalog premoga v Sloveniji je 88% lignita, 11,7% rjavega
premoga in 0,3 % črnega premoga. Vendar so te ocene nepopolne, ker
niso izvršena geološka kartiranja. 2. tabela nam kaže v odstotkih, do
katere stopnje so raziskane razne vrste naših premogov.
2. tabela
Velik del možnih zalog lignita je že spremenjen v verjetne. K temu
so delno pripomogli ugodni geološki pogoji na področju rudnika lignita
Velenje, na katerega odpade 99,5 % vseh zalog lignita v Sloveniji. Popol-
noma drugačno stanje je pri rjavem premogu, kjer je treba še velik del
možnih zalog dokazati.
Večina zalog, ki so upoštevane v tabeli, je na področjih obratujočih
rudnikov. V novejšem času so bili ligniti oziroma rjavi premogi najdeni
tudi izven teh področij v pliocenskih skladih, kar pri oceni zalog zaradi
pomanjkljivih podatkov še ni bilo upoštevano.
Zaloge lignitov osemkrat presegajo rjave premoge, proizvodnja pa je
obratno sorazmerna z zalogami (rjavi premog : lignit = ca. 5 : 1). To na-
rekuje, da v bodoče raziskujemo zlasti rjavi premog, odkopavamo pa
predvsem lignit.
Geološko ugodna področja za raziskovanje premogov so razdeljena na
raziskovalne pasove ne glede na kvaliteto in starost premogov. Klasifi-
kacija premogov Ljudske republike Slovenije po stratigrafskih in petro-
grafskih vidikih pa zahteva še obsežnega študija.
V	senovskem raziskovalnem pasu je treba raziskati podaljšek senov-
ske kadunje v vzhodni in zahodni smeri kakor tudi južno sinklinalo.
V	zagorsko-laškem raziskovalnem pasu so kot geološka podlaga za
usmerjanje jamskih del v zasavskih premogovnikih služile različne geo-
loške karte. Prvotno so uporabljali Bittnerjevo in Tellerjevo
geološko karto. Pozneje so pristopili k podrobnejšemu geološkemu karti-
ranju, ki so ga za posamezne premogovnike izvršili različni geologi.
Njihovo raziskovanje pa ni zajelo vsega laškega zaliva.
Ker so vidne zaloge rjavega premoga relativno majhne, je treba
pretvoriti možne rezerve v tem pasu v verjetne oziroma v vidne. Zato
je treba predvsem raziskovati na odseku med Hrastnikom in Laškim,
vzhodno od Laškega ter v zagorski kadunji. Poglobljen študij strati-
grafskih in posebno tektonskih razmer v laški sinklinali kot celoti ter
njihova primerjava z razmerami v sosednji severni motniško-celjski
14
sinklinali nam lahko prinese nova izhodišča za iskanje premoga v tem
predelu.
V	motniško-celjskem raziskovalnem pasu je dosedanje kartiranje
ugotovilo, da izdanki laporjev in tufov ob Savinji ustrezajo spodnje-
miocenskim laporjem in tufskim peščenjakom, ki v okolici Dobrne in
Soteske leže neposredno nad oligocenskimi laporji. Te razmere nareku-
jejo iskanje produktivnega oligocena pod spodnjemiocenskimi skladi.
V	južnem delu tega pasu nastopajo premogovniki Motnik, Zabuko-
vica, Štore in Pečovnik.
Področje zabukoviške, libojske in motniške premogovne kadunje
ni bilo podrobno geološko obdelano. Medtem ko je premogov sloj v
vzhodnem delu zabukoviške kadunje odkopan, bo treba v zahodnem delu
še nadaljevati z raziskovanjem. Isto velja za libojsko kadunjo, ki je
podaljšek zabukoviške proti vzhodu.
Področje Pečovnika in Štor tudi še ni detajlno geološko obdelano.
Po dosedanjem poznavanju premogišč v Sloveniji predstavljajo manj
pomembna področja:
Dravinjsko-mislinjski raziskovalni pas. Doslej geološka raziskovanja
niso dala rezultatov, ker so bila omejena le na opazovanje površine, kjer
pa ni primernih golic, da bi se mogle z gotovostjo določiti geološke
razmere. Raziskovanje s plitvimi vrtinami bi v tem predelu moglo raz-
jasniti geološke razmere.
Ta pas obsega znana nahajališča premoga od Jurovske vasi preko
Poljčan, Slovenskih Konjic, Slovenjega Gradca v smeri Dravograda.
Značilno zanj je, da poleg mlajših pliocenskih premogov nahajamo tudi
starejše oligocenske in celo kredne premoge zelo dobre kakovosti.
Ormoško-lendavski pas vključuje zelo mlade rjave premoge, ki jih
je eksploatiralo več manjših premogovnikov, in sicer:
Globoka, ki leži 6 km vzhodno od Ljutomera. Odkopavali so miocen-
ske rjave premoge, ki nastopajo v dveh plasteh, od katerih pa se je
pridobivalo le iz debelejše plasti.
Presika leži 4 km od Ljutomera ob cesti. Stročja ves—Središče ob
Dravi. Tu je znanih pet plasti. V tem premogovniku odkopavajo tudi
sedaj premog za lokalne potrebe.
Tudi v premogovniku Cigajnščak, Nunska graba, Rinčetova graba
(W od Presike), Hermanci (W od Rinčetove grabe), razen v Slamnjaku,
nastopa po več plasti lignita.
Ključarovci leže 8 km severozahodno od Ormoža v dolini reke
Lešnice. Srednje kvalitetni rjavi premog nastopa v pliocenu v treh zapo-
rednih tankih plasteh.
Podobno je nastopanje rjavega premoga v Strjancih.
Rjavi premog nastopa v treh plasteh 8 km zahodno od Ormoža v
Podgorcih.
Pred nadaljevanjem investicijskih del v teh premogovnikih je treba
izdelati geološko podlago, ki bo zajela celotni pas, kjer nastopajo premogi,
ter pojasnila medsebojno povezanost posameznih premogovnih kadunj.
15
Ker so dosedanja dela zajela le površinske dele premogovih plasti, je
treba v tem raziskovalnem pasu preiskovati tudi v globini, za kar
govorijo ugotovitve na drugih mestih iz raziskovanj v letih 1942—1943,
ko so v bližini kraja Rakičan pri Murski Soboti in pozneje tudi drugod
prevrtali plasti rjavega premoga.
Obstoji še več manjših pliocenskih področij, med katerimi omenjamo
produktivni pliocen v Mirenski dolini (mirenski raziskovalni pas) v ob-
robju krške doline, ki pa spričo zalog lignita v Velenju verjetno ne bodo
v doglednem času predmet raziskovanja.
Važno področje raziskovanj je še kozinski raziskovalni pas, ki obsega
paleocenske sklade v Slov. Primorju. Ta raziskovanja naj ugotove, v ko-
liko so ti paleocenski (kozinski) skladi produktivni.
Ostala nahajališča premoga, ki so navedena v pregledu po krajih,
imajo povečini le teoretičen pomen.
Nafta in plin
Nafto in plin so iskali na področju Slovenije od začetka julija 1943
do konca januarja 1944. Dela so se raztezala na okolico Slov. Bistrice,
Ptujskega polja, na Slov. gorice, Ljutomerske gorice, Haloze in Prek-
murje. Izvršena so bila merjenja z gravimetrom in seizmična refrakcij ska
merjenja, strukturno vrtanje na Kogu, Kapeli, pri Murski Soboti in
v Lendavi ter mikropaleontološka raziskovanja.
Glede na možnosti nastopanja nafte in plina smo upoštevali nasled-
nja raziskovalna področja.
Lendavsko-selniška antiklinalna struktura s podaljškom v antikli-
nalno strukturo Koga in Haloz. V tem predelu je nadaljevati s preisko-
vanjem tektonskih in stratigrafskih razmer ter izvršiti detajlna geofi-
zikalna merjenja.
Za gravimetrični maksimum pri Kapeli je potrebno razjasniti, ali je
pogojen z antiklinalno strukturo ali pa z bližino kristalastih skrilavcev.
Tretje raziskovalno področje se razteza med Št. lijem, Cmurekom,
Radgono in Lenartom v Slovenskih goricah.
Četrto področje, ki leži v območju Krškega polja in v podaljšku
strukture Šumečanov, še ni bilo niti geološko niti geofizikalno raziskano.
Že pred letom 1941 so bila določena raziskovalna področja za mineralna
olja, ki so obsegala ozemlje med Sotlo, Savo in Artičami. Detajlna geolo-
ška kartiranja, gravimetrična in magnetometrična merjenja bi pokazala
možnost ugodnih geoloških struktur za nafto in plin v tretjem in četrtem
raziskovalnem področju.
Kovine
Zaloge je treba prvenstveno zagotoviti v okviru obratujočih rudnikov,
zlasti v Idriji in Mežici. Geološka raziskovanja zahteva že sam proces
proizvodnje, ne glede na raziskovanja v okolici teh rudnikov.
16
Pregled rudnih rezerv kaže, da so vidne zaloge v Mežici relativno
manjše kot v Idriji. Zato je treba rudarsko-raziskovalna dela v mežiškem
rudišču še nadalje krepiti.
Tudi v Idriji, kjer za časa italijanske okupacije ni bilo geoloških
raziskovanj, je iskati možnost nastopanja novih rudnih teles. Izboljšati
bo treba metode za oplemenitenje rud, da bo možno izkoristiti tudi del
izvenbilančnih zalog. To je predvsem rudarsko-metalurška naloga.
Razen v Idriji in Mežici z okolico je zanimiv raziskovalni pas na
kovine v Posavskih gubah. Znanih je nad 30 nahajališč raznih mineralov
antimona, cinka, svinca, živega srebra, bakra, srebra in železa, v enem
primeru s sledovi kobalta in niklja. Do sedaj so preiskovali posamezna
rudišča ločeno. Tak način dela ni mogel pojasniti tektonskih in strati-
grafskih razmer pa tudi ne genetske zveze teh rudišč. Raziskovanja je
zato usmeriti bolj na proučevanje celote in z uporabo geofizičnih metod,
s sistematičnim rudno-mikroskopskim preiskovanjem ter študijem tekto-
nike dognati zakonitosti v nastopanju mineralov. Le tako bo možno ugo-
toviti, ali so Posavske gube zanimive le zaradi pestre mineralizacije ali
tudi zaradi ekonomske vrednosti rudišč.
O izredno živem rudarjenju v Sloveniji v preteklosti priča veliko
število neobratujočih rudnikov in prostoslednih področij, ki so bili pred-
met finančnih špekulacij. Iz ohranjenih gospodarskih in geoloških poročil
v mnogih primerih ni jasno, ali je bil rudnik opuščen zaradi nerentabil-
nosti in slabih geoloških pogojev ali samo zaradi špekulacij. Zato bi bilo
treba glede na sedanje splošno pomanjkanje metalov nekatere opuščene
rudnike ponovno geološko raziskati in oceniti s stališča rudarskega
pridobivanja.
Navajam neobratujoče rudnike ter druga rudna nahajališča po po-
datkih, ki smo jih mogli do sedaj zbrati. Razen tega je treba upoštevati
tudi halde opuščenih rudnikov, katerih kovinska vsebina bi v mnogih
primerih omogočila rentabilno predelavo.
Nahajališča kovinskih mineralov navajamo na 2. karti.
Nahajališča antimonovih rud
Lepa njiva, 8 km severno od železniške postaje Šmartno ob Paki.
Nastopa antimonit (v podrejenih količinah stiblit in pirostiblit) v gnezdih,
žilah največ do 2 cm debeline in impregnacijah v triadnih skladih.
V 1. 1874 so raziskovali z dvema rovoma do 40 m, vzporedno na površini
tudi z jarki.
Trojane—Brezje, 20 km dolg pas antimonitovih žil, ki jih spremlja
stiblit. Žile dosežejo debelino nekaj centimetrov in nastopajo na južnem
robu karbonskih skrilavcev. Pred letom 1914 so pridobivali antoksid, ki
se je uporabljal za pleskanje železnih konstrukcij. Pozneje je bilo rudar-
jenje obnovljeno v letih 1914—1918 in 1918—1934. Rudo so uporabljali
za izdelavo barv.
Geologija — Razprave in poročila — 2	17
Nahajališča bakrovih rud
V	nahajališčih v Stari Oselici, Kopri vniku, Pod jelo vem Brdu nad
Škofjo Loko nastopajo halkopirit, bornit in halkozin ter oksidacijska
produkta malahit in azurit. Minerali se nahajajo na kontaktu med perm-
skimi kremenovimi peščenjaki s karbonskimi skrilavci in med triadnimi
werfenskimi skrilavci.
V	manjšem obsegu je rudnik obratoval okrog 1. 1850. Rudo so pre-
delovali v lastni separaciji in topilnici. Pozneje so bila le sledilna dela.
V	Škof ju pri Cerknem nastopajo impregnacije halkopirita in halko-
zina z malahitom v rdečih grödenskih peščenjakih na kontaktu z bele-
rofonskimi apnenci. Intenzivno so raziskovali od 1. 1912 do 1918 z rovi
in jaški. Investicije v rudniške naprave med italijansko okupacijo so se
izvršile brez predhodne geološke preiskave in se niso izplačale, ker je
v rudi premajhna vsebina kovine.
Zlatenik—Blagovica leži v bližini glavne ceste Ljubljana—Celje.
Vršila so se le raziskovalna dela v 1. 1917 in pozneje, ki so ugotovila
halkopirit in sfalerit v tankih žilicah v karbonskih glinastih skrilavcih
in peščenjakih.
Pri Sv. Križu pri Radečah nastopajo halkozin, halkopirit, malahit in
azurit v permskih peščenjakih, ki jih omejujejo permski apnenci in
werfenski skladi.
Pri Sv. Ani nad Tržičem leži 300 m od kmetije Počivalnik rov, kjer
so se vršila v 19. stoletju raziskovalna dela. Tu nastopata halkopirit in
tenantit (?) v manjših količinah.
V	Jozlovih jamah na Okoški gori, 7 km W od Slovenske Bistrice,
v dolini Okoškega potoka, nastopa v gnajsih nekaj milimetrov do nekaj
centimetrov debela kremenova rudna žila. Kremen je impregniran s hal-
kopiritom, galenitom in sfaleritom.
Ob Pustovi so našli bakrove minerale malahit, azurit in kuprit, v
Bistriškem jarku pri Muti pa bakreni kršeč.
1 km severovzhodno od Mežice je nahajališče halkopirita v bližini
kmeta Muhernika.
Nahajališča svinčevo-cinkovih rud
Pri Stranjah pod Bohorjem nastopata kalamina in galenit v školjko-
vitem in wettersteinskem apnencu. Tudi v tem rudišču so se vršila le
manjša sledilna dela.
V	Tržišču pri Mokronogu nastopata galenit in smitsonit v skladih
triadnega dolomita. Rudo so topili v topilnici v Št. Janžu.
V	Trebelnem pri Trebnjem nastopa kalamina v školjkovitem apnencu
srednje triade. Okrog 1. 1874 so se vršila le manjša sledilna dela.
Rudnik Log pri Brežicah je obratoval v 1. 1882. Galenit nastopa tu
v karbonskih usedlinah.
18
Rudnik Remšnik pri Breznem je pričel obratovati v 1. 1849. Galenit
s srebrom, sfalerit in halkopirit nastopajo v filitih in grafitnih skrilavcih.
Manjša raziskovalna dela so se vršila v Sredniku pri Trebnjem po
1. 1889. Galenit nastopa tu v permskih in kulmskih laporjih in peščenja-
kih. V talnini rudonosnih skladov nastopajo karbonski glinasti skrilavci,
v krovnini pa werfenski skladi.
V	bližini Litije, kjer se vršijo raziskovalna dela, so nahajališča gale-
nita v Šmartnem in Zavrstniku, v podobnih geoloških pogojih pa še v
Jablanici, Logu, Polšniku in Šmarju; v Maljeku in Pasjeku skupno s
sfaleritom.
Rudnik Pleše pri Škofljici je bil okrog leta 1850 pomemben zaradi
galenita in sfalerita.
V	Savskih jamah je tvoril galenit gnezda in žile v rudonosnem
apnencu. Spremljal ga je siderit, preprežen s tankimi vložki sfalerita.
Rudo tega rudišča so topili v pečeh na Jesenicah. Srebro, ki ga je galenit
vseboval, so posebej pridobivali. V rudišču je nastopal tudi realgar.
Posebno nahajališče galenita je v Lepejni pri Javorniku.
Lečasta nahajališča galenita so v ziljskih skladih v Krašnji in Ceš-
njici. V Kamnici in Cirkušah pri Vačah je v družbi s sfaleritom, enako
pri Podkraju in Loki.
V	Vidernci pri gradu Ponoviče je galenit v družbi s sfaleritom in
bakrenim kršcem.
V	Svetini pri Celju nastopa galenit na kontaktu školjkovitega apnen-
ca, grödenskega peščenjaka in zgornjih karbonskih plasti.
V	drugi polovici 18. stoletja se je vršilo obratovanje v rudniku
Žikovci pri Laškem, kjer nastopa galenit, in v Padežih, vzhodno od
Laškega, kjer nastopa srebrnat galenit in limonit.
Od 1854 do 1880 se je v presledkih vršilo obratovanje v rudniku
Veliko Širje pri Zidanem mostu. Galenit nastopa v karbonskih in perm-
skih skrilavcih.
Rudnik Lokavec leži 4,5 km od železniške postaje Laško. Tu nasto-
pa srebrnat galenit na več mestih v karbonskih peščenjakih in skrilavcih,
na katere meje werfenski in permski skladi ter školjko viti apnenec.
Obratovanje se je pričelo v 1. 1750 ter je trajalo s presledki do 1. 1916.
Topilniško središče za Zikovco, Padeže in Lokavec je bilo v Padežih.
Od leta 1890 do 1900 se je vršilo obratovanje v Budni, ki leži ob
» cesti Št. Janž—Radeče v globokem jarku potoka Knapovke. Galenit,
cinober in barit nastopajo tu v karbonskih in werfenskih skladih.
Knapovže leže 13,5 km zračne črte severozahodno od Ljubljane.
Galenit in živosrebrna ruda nastopata v karbonskih skrilavcih. Rudarili
so v 15. in 16. stoletju ter v drugi polovici 19. stoletja. Pozneje so se
vršila raziskovalna dela ter eksploatacija do 1923. leta. Rudnik so zaprli
zaradi nizkega odstotka svinca v rudi.
Pod Golico nad Jesenicami je ugotovljen galenit s sfaleritom skupno
z baritom, na drugih mestih v Karavankah pa še v Savskih jamah, Bel-
ščici, Javorniku in v Ljubeljski dolini.
19
Na koti 1550 m med Korošico (1516 m) in Košuto (2088 m), ki pripada
občini Sv. Ana nad Tržičem, nastopa galenit skupno s smitsonitom v
obliki gnezd v triadnih apnencih. Rudo so nekaj časa pridobivali.
V	bližini Loga pod Mangartom je nahajališče galenita Šancetova
ruda, ki leži v srednjetriadnih skladih na južnem pobočju Malega vrha
pod Mangartom. Galenit spremljajo limonit, pirit, sadra in barit. Galenit
in minerali, ki ga spremljajo, zapolnjujejo prelomnico, ki poteka v smeri
200 stopinj.
Rudnik svinca in cinka v Puharjih pri Šoštanju je obratoval okrog
1. 1856, kasneje pa so se vršila le raziskovalna dela. Sfalerit in galenit
nastopata v ozkem pasu v krovnini razpoke, ki jo tvorijo temnosivi triad-
ni apnenci. V talnini razpoke leže svetlosivi apnenci.
Galenit se nahaja še v Št. Lenartu pri Hrastniku, pri Rakovcu ob
Pohorju, pri Sv. Kunigundi, Ožbaltu ob Dravi ter pri Rečici ob Savinji.
V zadnjem nahajališču se nahaja v družbi z živim srebrom. Sfalerit
pa se nahaja v družbi s piritom v Stangrobu blizu Nove Štifte pri Gor-
njem gradu.
Nahajališča živosrebrnih rud
Rudnik Sv. Ana (Lipoid, 1855) nad Tržičem je sprva upravljal
rudnik Idrija. Obratoval je od 1. 1874 do 1904 in od 1917. do 1918. leta.
Rudni mineral je cinober, ki so ga odkrili v 1. 1762, po nekaterih podatkih
pa že v 1. 1551. Nastopa v impregnacijah in gnezdih v triadnih apnencih
wengenske starosti. Talnino in krovnino teh apnencev tvorijo skrilavci,
ki jih tudi prištevajo wengenu. Halde opuščenega rudnika vsebujejo še
manjše količine cinabarita.
Pod Mrzlico, 3 km severno od Trbovelj, so sledovi rudarskih del iz
prejšnjega stoletja in verjetno še starejši. Tudi med obema vojnama so
tu raziskovali in delno pridobivali živosrebrno rudo, ki so jo predelovali
v primitivni destilacijski napravi. Ruda nastopa v gornjih karbonskih
skrilavcih, ki jih spremljajo kremenovi konglomerati, breče in kvarciti.
Po nepopolnih podatkih obstajata dva sistema rudnih žil. Prvemu pripada
žila z rudnimi minerali galenit, cinabarit in halkopirit, k drugemu pa žila
z arzenopiritom s sledovi kobalta in niklja. Raziskovalna* dela bi poka-
zala, ali ima rudišče ekonomski pomen.
Cinober se nahaja pri Škof j i Loki pri Sv. Tomažu in Sv. Ožboltu v
peščenjakih werfenske starosti.
V	silurskih skladih Stegovnika v Karavankah se nahajajo impregna-
cije cinobra (Teller, 1866, 290).
Samorodno živo srebro so našli med Št. Vidom in Mancami pri Vipavi
z rudoslednimi deli v peščenjakih in laporjih (Moser, 1890, 219—250
in 1893, 238—239).
Nastopa pa še v svinčevem rudišču Litiji in Knapovžah oz. v cinko-
vem rudišču pri Rečici. V Podgori severno od Št. Janža so impregnacije
cinobra v karbonskih peščenjakih.
20
Nahajališča železovih in manganovih rud
Železo so pridobivali iz hematitnih in limonitnih rud na raznih krajih
Slovenije. Vsa ta rudišča so opuščena, ker so domnevali, da so iz-
črpana. Toda raziskovalna dela in odkopavanja niso bila sistematska.
Odkopavali so le lahko taljive rude, ostale rude, ki jih s takratnimi sred-
stvi niso mogli predelovati, pa so ostale neodkopane. Ta nahajališča bi
bilo treba s sodobnimi geološkimi metodami raziskati in oceniti. Podrobni
podatki o teh nahajališčih so naslednji:
Železo nastopa ob reki Reka, na Kolpi okrog Črnomlja in Metlike.
Med Krko in Temenico nastopa limonit okrog Dvora, Žužemberka,
Št. Vida pri Stični, Dobrniča, Trebnjega, Straže in Toplic.
Med Temenico, Krko in Savo pa okrog Št. Ruperta, Št. Janža, Zeb-
nika, Hrastna, Mokronoga, Št. Petra, Šmarjete pri Beli cerkvi in okrog
Vodenic.
Med Gorjanci in Krko nastopa limonit okrog Sv. Križa in Vavte vasi.
Dolenjska nahajališča železa so še okrog Ponikev pri Vel. Laščah,
Korinja, Ortneka, Gornje Krke in Magdalenske gore pri Grosupljem.
Med levim bregom Ljubljanice in Savo so nahajališča železovih rud
na področju Vrhnike, okrog Horjulja, Celarjev, Ligojne in Polhovega
Gradca. Južno od desnega brega Ljubljanice pa so nahajališča okrog
Borovnice in Cerknice.
Na levem bregu Save so nahajališča Dol pri Ljubljani, Vače in Za-
gorje, ob desnem bregu Save pa Polšnik, Pas jek in Maljek.
Vzdolž Soče in na Krasu so nahajališča ob Hublju, okrog Kolka,
Nanosa, Šmihela pri Hrenovicah, Bukovja in Planine. Severno od ceste
skozi Hrušico pa okrog Vodic, Veharš, Idrije, Kanomlje, Bukovice, Hobovš
ter še bolj severno ob Farjem potoku in Železnikih.
V	Bohinju so nahajališča bobove železove rude na Rudnem polju^
okrog Lipanice, Mesnovca, Gorjuš in Koprivnika, na Jelovici pa okrog
Dražgoš, Krope, Kamne gorice in Kupljenika. Na Gorenjskem so nahaja-
lišča še v Bohinjski Beli, okrog Bleda, Zgornjih Gorij, Pokljuke in Me-
žaklje ter zahodno od Triglava v dolini Zgornje Trente.
Sideritna nahajališča so v Savskih jamah, okrog Belščice, Tržiča,
Loma, v Kokri, Kamniški Bistrici in v Tuhinjski dolini.
Nahajališča železovih mineralov pa so tudi sredi prodnate Savske
ravnine okrog Rašice in Smlednika.
Vrsta nahajališč železa ñastopa tudi vdolž vitanjskega pasu, ki
poteka v vzporedniški smeri in katerega jedro tvorijo karbonski skladi.
Na ta pas so vezana nahajališča siderita v Hudinji, Vitanju, Paki
pri Velenju, Galiciji, Zalogu ter ankerita v Razboru. Ta nahajališča so
tvorila skupno z nahajališči v Hudem kotu na Pohorju podlago mislinj-
skega fužinarstva.
Na Vranskem, okrog Vuhreda in Št. Lovrenca, pri Mežici, na
Kozjaku, v Št. Rupertu pri Laškem, pri Podčetrtku in pri Planini pri
Sevnici so prav tako nahajališča železovih mineralov.
V	vseh naštetih krajih so bile v srednjem veku in tudi v novejšem
času topilnice, ki so izkoriščale nahajališča železa svoje bližnje okolice.
21
Na veliko razširjenost železovih rud na našem ozemlju kaže nekaj tisoč
izdanih rudoslednih dovoljenj v razdobju od srede 17. stoletja do začetka
20. stoletja.
Navajamo za nekatera od teh nahajališč, kolikor so bila v novejšem
času preiskovana, podrobnejše podatke:
Rudniki v okolici Olimja pri Podčetrtku so obratovali v 19. stoletju.
Tako je na primer v 1. 1878 obratovalo 17 rudnikov, ki so pridobivali
limonit. Ruda nastopa v ozemlju, ki ga sestavljajo miocenski peščenjaki,
wengenski in werfenski skladi, školjkoviti apnenec ter wettersteinski
apnenec in dolomit. Te tvorbe prebije čok diabaza. Ni še pojasnjeno, ali
nastopa na rudonosnem terenu siderit; dosedanja raziskovalna dela so
dognala le večje količine ankerita.
Severno od Vrhnike nastopa oolitna železova ruda na področju Pod-
lipe, Pajsarjev in Celarjev med mlajšimi triadnimi in werfenskimi skladi.
Rudniki so obratovali okrog 1. 1871.
V	rudniku Hrastno pri Mokronogu nastopa hematitna ruda. Na ozem-
lju nastopajo werfenski skladi ter srednjetriadni apnenci, dolomiti in
skrilavci.
V	krednih in jurskih apnencih obrobja Planinskega polja v pasu
Planina—Lipi je nastopa oolitna (?) železova ruda, ki je bila predmet
manjših raziskovalnih del.
V	letih 1870—1896 in 1912—1922 so pridobivali železovo rudo na
Kopitovem griču jugozahodno od Brezovice. Ruda nastopa v rabeljskih
skladih, ki jih omejuje glavni dolomit.
Pri Ribnici v Hudem kotu na Pohorju je nahajališče magnetita in
pirita z nekaj halkopirita, ki nastopajo v osnovi iz hedenbergitovega,
epidotovega in granatovega skarna na kontaktu dacita, marmorov in
apnenih skrilavcev.
V	Mirni na Dolenjskem je od 1. 1917 do 1919 obratoval rudnik
mangana. Ruda je psilomelan in vad, ki sta nastala v jurskih skrilavcih,
ki pa leže sekundarno na triadni podlagi.
V	jurskih apnencih nastopa psilomelan v Čezsoči južno od Vrsnika,
do 10 cm debele žile psilomelana pa v liadnih skladih Porezna ter so
tu ugotovljene na večje razdalje.
Opuščen rudnik manganove rude imamo v Železnikih nad Škof j o
Loko. Podelitve jamskih mer so bile v letih 1815 in 1872, rudnik pa
je obratoval od 1. 1815 do 1885. Psilomelan nastopa tu v karbonskih
skrilavcih.
Manganovo rudo so raziskovali v Studencu pri Sevnici, dalje na
področju Črna prst—Koblja, kjer nastopata psilomelan in vad v temnih
laporjih in kremenovih skrilavcih spodnje jurske starosti.
Rudnika manganove rude sta obratovala pod Stolom in Begunjščico,
kjer nastopa manganova ruda v lečah. V krovnini so svetlordeči in
temnordeči apnenci, ki leže na glavnem dolomitu. Rudnik je obratoval
ca. 45 let, do leta 1918, ter je proizvedel skupno okrog 135.000 ton rude
(Nikitin, 1940, str. 123—124). Prvi ferromangan na svetu je bil pro-
duciran na Javorniku iz te manganove rude.
22
Nahajališča piritnih rud
Na Zgornji Polskavi nastopajo piritna ležišča konkordantno v plasteh
gnajsa. Ležišča imajo značaj čokov, leč, katerih debelina in obseg zelo
nihata.
V	II. polovici prejšnjega stoletja so rudarili v piritnih nahajališčih
Šmartnega v Rožni dolini pri Pirešici, kjer nastopajo piritne impregna-
cije na kontaktu kremenovega keratofira z wettersteinskim apnencem.
Delno je bil pirit pretvorjen v limonit. Piritne impregnacije nastopajo
tudi v keratofirih, ki so silificirani in kaolinizirani.
Pirit z manjšo vsebino zlata je pri Zlatečem, severno od Krašnice.
Nahajališča boksitnih rud
Nahajališča boksita pripadajo Dolenjski, Gorenjski, Beli krajini in
Slovenskemu Primorju (Sobočevo pri Borovnici, Studenec—Ig pri Ljub-
ljani, Podlipa pri Vrhniki, Turjak, Dvor, Črnomelj, Hrast pri Metliki,
Kočevje, Ribnica, Žigmarice, Mlačevo pri Mirni peči, Vodiško pri
Rimskih Toplicah, Ajdovščina itd.). Večina teh nahajališč vsebuje tolik
odstotek kremenice, da ob sedanjih pogojih predelave ne pride v poštev
za pridobivanje aluminija. Podrobnejša preiskavanja bi ugotovila, koliko
je boksit v teh nahajališčih primeren za izdelavo boksitnega cementa
in v druge namene.
V	Savinjskih Alpah nastopajo manjša ležišča boksita, katerega
kvaliteta še ni dovolj raziskana. Nahajališča boksita v Bohinju vsebujejo
premajhne leče kvalitetnega boksita z nizkim odstotkom kremenice, da
bi imela gospodarski pomen. V Savinjski dolini so našli boksit na gori
Oljki in v Št. Andražu.
Nekoliko ugodnejša pričakovanja glede kvalitete boksitov predstav-
ljajo boksitna ležišča porečja Savinje (Slatine pri Šmartnem ob Paki,
Letuš ob Savinji, Št. Vid pri Doliču, Rečica ob Paki, Št. IIj pri Velenju),
kjer so raziskovalci zaloge različno cenili. Podrobnejša geološka razisko-
vanja bi mogla ugotoviti zaloge in sestav boksitov.
Nekovinske mineralne surovine
Velik del naše industrije je vezan na nekovinske mineralne surovine.
Skoraj ni industrijske panoge, ki jih ne bi potrebovala v takšni ali
drugačni obliki. Predvsem so ' odvisne od njih steklarska, keramična,
barvna in ostala kemična industrija, industrija gradbenega materiala
ter elektroindustrija. Velik pomen imajo te surovine za gozdarstvo in
kmetijstvo.
V	skladu z naraščajočo uporabo nemetalov je po vojni nastopilo po
njih vse večje povpraševanje, tako da bi bilo potrebno raziskovanje močno
razširiti. V primeri z raziskovanji na premog, metale in nafto se je na
področju Slovenije posvečalo premalo pozornosti nemetalom. Doslej so
na nekaterih mestih raziskovali gline in glinence za keramične svrhe
ter kremenove peske, vendar so bila sredstva tudi za to premajhna, da
bi mogli dobiti vsaj približno sliko o vrstah in zalogah tega materiala.
23
Gline
Nahajališča kaolina in kaolinskih glin je pričakovati v obrobnem
pasu magmatskih masivov, kjer so bili pogoji za preperevanje ugodni.
Predvsem so ugodna področja aplitov, ki so bogati z glinenci. Zato je
važno sistematično petrografsko kartiranje Pohorja. Drugo vrsto ugodnih
področij tvorijo pasovi felzitskih keratofirov in porfiritov, ki nastopajo
na več mestih v wengenskih skladih.
Drugo vrsto nahajališč predstavljajo sekundarno naplavi j ene gline^
ki nastopajo na primer v talnini nekaterih premogišč. Tako je naša
keramična industrija uporabljala bele oligocenske gline v Hudi jami pri
Laškem, te pa so trenutno izčrpane. Nadaljnja geološka raziskovanja
bi mogla zagotoviti nove zaloge v talnini oligocenskih premogov v
zagorsko-laškem pasu in tudi drugod.
Nahajališča bentonitnih glin imamo v okolici Novega mesta, pri Što-
rah in pri Podčetrtku. Vendar so možnosti nastopanja tudi drugod, kjer
so tufi prepereli v gline. Te gline so nujno potrebne kot injekcijsko
sredstvo za utrjevanje tal, za goste izplake pri vrtanju in kot vezna glina
za keramične mase. Terciarni in wengenski tufi v Sloveniji so precej
razširjeni, vendar še niso preiskani.
Kremen
Velike zaloge kremenovih peskov za steklarstvo in keramiko nasto-
pajo v Leskovcu, Birčni vasi, Št. Janžu in Globokem, livarski peski pa
v Moravški dolini, v Štorah in Olimju.
Vendar ti peski za steklarstvo in keramiko ne ustrezajo popolnoma,
ker vsebujejo prevelik odstotek gline in železa. Tudi pri livarskih peskih
sestav še ne ustreza popolnoma zahtevam. Za livarstvo bi morali imeti
kremenovi peski primerno zrnatost in drobno primes proti sežigu odporne
gline.
V	pogledu raziskovanja kremenovih peskov bo treba pregledati
obstoječa nahajališča ter kategorizirati posamezne plasti po njihovi
uporabnosti, obenem pa razširiti raziskovanja na nova nahajališča.
Nahajališč kremenovih kristalov (kamena strela, strelice), ki jih
uporablja elektrotehnična in druga industrija, je več.
V	opuščenem rudišču v Knapovžah so našli druze tega minerala.
Sorazmerno velike kristale, do 10 cm dolge, so našli pri kraju Koreno
pri Krašnji ter na Ljubljanskem gradu. Haquet je opisal kremenove
kristale s Ornega vrha pri Polhovem Gradcu in z gore Slivnice pri
Cerknici. Nastopajo še v Crngrobu pri Škof j i Loki, na Zlatem vrhu nad
Poljanami, v konglomeratih pri Novem mestu, v kremenovem kamno-
lomu pri Vikrčah, pri Št. Rupertu, okrog Osilnice na Kolpi in pri
Moravicah.
Za važen proizvod, kot je opeka silika, pridejo v poštev kvarciti,
zlasti permski konglomerati Dolžanove soteske pri Tržiču, ob Ločnici
pri Medvodah ter na področju Idrija—Škofje.
24
Sadra
Ležišča sadre potekajo v Karavankah od Dovjega preko Savskih
jam, Hrušice, Planine, Jesenic in Most do Tržiča.
Drugod je sadra zastopana v werfenskih plasteh živosrebrnega
rudišča pri Sv. Tomažu pri Škof j i Loki, pri Cerkljah na Strmcu ter v
glini zagorskega premogovnika (Voss, 1895, str. 72).
Barit
Barit pridobivajo v Plešah. Nastopa kot prikamenina v Litiji, v
bližini Urbasovega rova rudišča Belščica pri Jesenicah ter južno od
Golice pri Odanču. Severozahodno od Tržiča v rudišču Počivalnik so
našli prav tako barit v spremstvu malahita, azurita in tenantita. V večji
količini kot izpolnitev glin nastopa pri Zavrstniku v bližini Litije
(Voss, 1895, str. 73).
Žveplo
V dolini Krme je nahajališče žvepla umazano rumenkastorjave barve,
drugo pa v bivših kopih za sadro na Jesenicah.
Grafit
Grafit so našli v Idriji kot oprh na dolomitu in skrilavcih, v Litiji
v ziljskih skrilavcih ter v rudišču antimona v Trojanah. Nahajališča
grafita so še v Brežniku pri Breznem ob Dravi in Guštanju.
III
Za uspešen razvoj raziskovalnih del v obravnavanih nahajališčih
je potrebna sistematična priprava. Prva faza raziskovanja mora biti
geološko kartiranje.
Prvoten namen izdelave geoloških specialk je bil v ugotavljanju
geoloških razmer v posameznih predelih, kajti geološka karta je pred-
stavljala podlago ne le za raziskovanja mineralnih surovin, temveč tudi
osnovo za večje gradbene projekte, zlasti pri komunikacijah, kar je
zahteval industrijski razvoj 19.» stoletja. Zato je dunajski geološki zavod
tudi pri nas pričel sredi 19. stoletja kartirati z namenom, da se izdelajo
geološke karte.
Vendar ta namen ni bil dosežen. Iz 3. karte sledi, da je od 34 sekcij
po tedanji avstrijski topografski osnovi v merilu 1 : 75.000 bilo tiskanih le
10 kart, če ne upoštevamo le delno tiskanih sekcij. Od tega števila pa
je le 6 sekcij izdelanih tako, da morejo glede na današnje potrebe rabiti
kot dobra geološka karta. Na področju Ljudske republike Slovenije, ki
je bilo od 1918. leta okupirano od Italije, so bile tiskane specialke v me-
rilu 1:100.000, pri katerih so za naše ozemlje uporabili karte avstrijskih
geologov pred drugo svetovno vojno, tako da tudi o tem delu nimamo
25
v pogledu nadaljnjega izpopolnjevanja geoloških kart nobenega na-
predka. Ker je bila zadnja karta tiskana v letu 1898, če ne upoštevamo
ponatisnjenih kart v Slovenskem Primorju, pomeni, da razpolagamo z
dobrimi tiskanimi kartami le za ca. 25 °/o površine Ljudske republike
Slovenije. Stanje je razvidno iz 3. karte.
Geološka karta tvori osnovo pri raziskovanju mineralnih surovin,
za projektiranje hidrocentral in za ostala večja gradbena dela. Menimo,
da je bodoče delo na izdelavi geološke karte Slovenije kot sestavnem
delu geološke karte Federativne ljudske republike Jugoslavije voditi v
skladu z načelom, naj se že v prvi etapi izdelajo geološke karte tistih
sekcij, ki predstavljajo nepogrešljivo podlago za nadaljnja podrobna
geološka raziskovanja. Taka področja so cone nahajališč kovin, premo-
govne kadunje, naftna polja, rečne struge, primerne za izgradnjo hidro-
central itd. in sploh geološko še nepreiskani predeli.
Brez dobre geološke karte je hitrost sedanjih podrobnih geoloških
raziskovalnih del, ki bi sicer prinašala mnogo hitreje rezultate o dolo-
čanju rezerv mineralnih surovin, manjša, hkrati pa bi dobra geološka
karta tvorila podlago drugim kartam, podlago za urbanistično projek-
tiranje in za geologijo gradbenih tal in gradiva. Dejstvo, da ni geoloških
kart prav za tiste predele, ki so s stališča pridobivanja mineralnih
surovin najbolj važni, narekuje izdelavo geološke karte ustreznih sekcij.
Načrt izdelave je razviden iz 4. karte. V prvo etapo smo uvrstili tista
področja, za katera imamo delno stare manuskriptne karte, ki niso več
uporabne, delno pa obstajajo sicer tiskane sekcije, a zahtevajo večjih
popravkov. Te karte so tudi za gospodarstvo prvenstvene važnosti.
V drugo etapo smo uvrstili še preostala področja, za katera še nimamo
v celoti tiskanih kart, v tretjo pa ozemlje, za katero obstajajo uporabne
tiskane karte, a bo potrebno dopolnilno kartiranje zaradi novega merila
1 : 50.000.
Mineralne surovine so podlaga industrijske proizvodnje ter njenega
nadaljnjega razvoja. Zato ima iskanje in določanje mineralnih surovin
v mnogih državah in tudi pri nas veliko podporo države.
V novejšem času je bilo treba geološko službo bolj prilagoditi potre-
bam gospodarstva, modernizirati metode raziskovanj in dobiti za to
potrebno opremo.
Ta uporabna smer je ugodna za geologijo kot znanost. Neposredna
opazovanja geologa v rudniku so najbolj trdna podlaga ne le za usmer-
janje jamskih del in odkrivanje novih zalog, temveč tudi za reševanje
splošno geoloških, stratigrafskih in tektonskih razmer širšega področja,
ki jih rešujejo raziskovalci geoloških zavodov pri kartiranju. Na drugi
strani je skoraj ni gospodarske panoge, ki ji dobra geološka karta ne
bi prišla prav, mnogim pa je nujno potrebna.
Geološka opazovanja v prirodi morajo dopolniti in razjasniti labo-
ratorijska preiskovanja. Zato morajo geološki zavodi razpolagati s spe-
cialno opremo. Niso samo potrebni paleontološki, mikropaleontološki,
kemični in rudnopetrografski laboratoriji, temveč so ravno tako nujno
26
potrebne priprave za spektrografsko in rentgensko preiskovanje ter za
določevanje magnetnih, električnih in drugih lastnosti skladov in nji-
hovih sestavnih delov.
Poznavanje fizikalnih in kemičnih lastnosti zemeljskih plasti je nujno
potrebno v dobi, ko pričenja na primer pri vrtanju električno jedro van j e
že delno nadomeščati mehanično jedrovanje, ko je napravila uporabna
geofizika nesluten razvoj. Poleg tega nam take preiskave nudijo podlago
za ocenjevanje ekonomske vrednosti določene mineralne surovine in
možnost njene pretvorbe v uporabljiv proizvod.
Poleg geološke karte in laboratorijev morajo biti izpolnjeni še drugi
pogoji, da bi geološka služba uspešno izvrševala svoje naloge:
Geofizikalna služba tvori zelo močan faktor pri modernih raziskova-
njih mineralnih surovin, gradbenih tal, vode itd. Pri nas geofizikalne
metode še mnogo premalo uporabljamo. Nabava geofizikalnih instrumen-
tov bi gotovo napravila preobrat v raziskovanjih, ki bi se s tem pocenila
in bi dala bolj zanesljive podatke.
Dobro urejen geološki muzej, ki mora obsegati vso geološko doku-
mentacijo z obsežnimi zbirkami, je prav tako neobhodno potreben. Ob-
stoječa zbirka Geološkega zavoda LRS je še zelo nepopolna; vsebuje le
kamenine, minerale in fosile, ki so bili zbrani od 1. 1947 dalje. Zbirke
iz razdobja 1880—1918 in 1941—1945 se nahajajo povečini v dunajskem
geološkem zavodu. V Ljubljani so v prirodoslovnem muzeju le zbirke
Žige Zoisa (1747—1819), Znanstvenega društva, Hohenwarte in drugih.
Te zbirke so tudi za sedanji študij geologije slovenskega ozemlja osnov-
nega pomena. Vendar jih za sedaj ni možno v ta namen uporabiti, ker
so nameščene v neprimernih prostorih in sami eksponati zbirk razvrščeni
nesistematsko. Velik del znamenite Zoisove in Hohenwartove zbirke, ki
naj bi služil v študijske namene, ni še niti v celoti inventariziran in za
študij dostopen. Vsa ta zbirka v muzeju je poleg tega mrtva, ker je
nihče ne dopolnjuje z novimi vzorci.
Razen geološkega ¡muzeja je še važen razvoj knjižnice in izdajanje
geoloških publikacij.
Šele tako organizirana geološka služba, ki bo sicer organizacijsko
razdeljena na geološke oddelke pri podjetjih in na geološki zavod,
dejansko pa bo le predstavljala delovno enoto, bo lahko uspešno pri-
pomogla k povečanju zalog mineralnih surovin in k drugim nalogam,
ki so vezane na geološka raziskovanja.
Odgovoriti na vprašanja, ali je v Ljudski republiki Sloveniji pri-
čakovati novih rudnih ležišč ali bistveno povečanje zalog že znanih
mineralnih surovin, bo možno šele tedaj, ko bo s sodobnimi geološkimi
in drugimi metodami naše ozemlje preiskano ne le s stališča obstoja
mineralnih zalog, temveč tudi s stališča njihove rudarske in industrijske
predelave ter praktične uporabe.
Že danes pa je možno ugotoviti, da je tudi v Ljudski republiki
Sloveniji raziskovalna problematika obsežna ter smo jo iz tega razloga
obravnavali.
27
Dodatek
Nahajališča kovinskih in nekovinskih mineralov ter premogov in
lignita v LR Sloveniji brez označbe	gospodarskega pomena:
Ajdovščina v Vipavski dolini: rjavi	Črnomelj: boksit, Fe
premog, boksit	Črnuče pri Ljubljani: pirit
Babna gora pri Žusmu: rjavi	Dečja vas pri Ponikvah na Dolenj-
premog	skem: boksit
Bača pri Podbrdu: Mn	Doblica pri Cerkljah: kremen
Begunje pri Cerknici: kremenovi	Dobrepolje pri Vel. Laščah: lignit
kristali	Dobrunje pri Ljubljani: črni
Begunjščica v Karavankah: Mn	premog
Belči vrh pri Vinici v Beli krajini:	Dobrnič pri Trebnjem: Fe
boksit	Dolenja Straža pri Novem mestu:
Belščica v Karavankah: črni	glina
premog, Fe, Pb, pirit	Dol pri Ajdovščini: kremenovi
Bistriški jarek pri Muti: Cu	kristali
Blagovina pri Celju: žveplo, lojevec	Dol pri Ljubljani: Fe
Bled: Fe, kreda	Dovje: sadra, kreda
Bohinjska Bela: Fe	Dražgoše pri Železnikih: Fe
Bohinjska Bistrica: rjavi premog,	Dvor pri Žužemberku: boksit, Fe
kreda	Famlje pri Vremskem Britofu:
Breg pri Litiji: Pb	rjavi premog
Brezno pri Laškem: barit, Pb	Farji potok pri Vojskem nad Idrijo:
Brezovica pri Črnomlju: črni	pe
premog	Farna vas pri Prevaljah: kremen
Brezovica pri Mokronogu: lignit	in kvarcit
Brežnik pri Breznem ob Dravi:	Fužine pod Bohorjem: kalcedon
Srafit	Galicija pri Celju: Fe, Pb
Britof pri Divači: rjavi premog	Globoka pri Ljutomeru: rjavi
Budganja vas pri Žužemberku: Fe	premog
Budna vas pri Radečah: Pb, Hg,	Globoko pri Brežicah: lignit, glina
barit	Gora Oljka v Savinjski dolini:
Bukovica na Trnovski planoti: Fe	boksit
Bukovje pri Predjami: Fe	Goričane pri Medvodah: rjavi
Butoraj v Beli krajini: boksit	premog
Celar j i pri Vrhniki: Fe	Gorjuše pri Bledu: Fe
Cerknica pri Rakeku: Fe	Gornja Krka na Dolenjskem: Fe
Cirkuše pri Vačah: Pb, Zn, Cu	Gornji Dolič južno od Mislinja:
Crngrob pri Škofji Loki: kreme-	boksit
novi kristali	Gozd pri Litiji: Pb
Čeplje pri Vranskem: kaolin	Gračič pri Oplotnici: rjavi premog
Češnjica pri Blagovici: Pb, Cu, Sb	Gradac pri Metliki: Fe
Češnjice pri Podnartu: boksit	Gradišče pri Ožbaltu ob Dravi:
Čezsoča pri Bovcu: Mn	kremenove žile
Črna: kaolin	Hobovše pri Cerknem: Mo, Cu, Fe,
Črna prst v Triglavskih Alpah: Mn	antracit
28
Hoče pri Mariboru: grafitni	Knapovže pri Medvodah: Pb, Hg,
skrilavec	Ag
Holmec pri Prevaljah: rjavi	Koblja v Triglavskih Alpah: Mn
premog	Kočevje: rjavi premog, boksit
Hotavlje pri Poljanah v Poljanski Kofce, planina pri Tržiču: Fe
dolini: Mn	Kokarje pri Mozirju: boksit
Hrastenice pri Polhovem Gradcu:	Kokra nad Kranjem: Fe
antracit	Kolk pri Ajdovščini: Fe
Hrastnik: rjavi premog	Komenda: glina
Hrastno pri Mokronogu: Fe	Konjiška gora: rjavi premog,
Hrastovec pri Poljčanah: črni	dolomitni pesek
premog	Kopitov grič pri Borovnici: Fe
Hrast pri Metliki: boksit	Koprivnica pri Senovem: rjavi
Hrušica pri Jesenicah: sadra	premog
Hudičev graben pri Slov. Bistrici:	Koprivnik nad Nomenjem: Fe
jaspis	Koprivnik pri Sovodnju: antracit,
Hudi kot pri Ribnici na Pohorju:	Cu
pe qu	Koreno pri Horjulju: Fe
Hudinja pri Vitanju: Fe	Koreno pri Krašnji: kremenovi
Idrija: Hg, Fe	kristali
Ig pri Ljubljani: boksit	Korica: kremenovi kristali
Ihan pri Domžalah: okra	Korošica pri Sv. Ani nad Tržičem
Ilirska Bistrica: lignit	v Karavankah: Pb, Zn
Ivanje selo pri Rakeku: Fe	Koroška Bela: Cu, kremen
Ivanjkovci pri Ljutomeru: rjavi	Kostanjevica na Dolenjskem: Fe
premog	Kozje: rjavi premog
Jablanica pri Litiji: Pb, Zn	Kozji vrh pri Čabru: pirit
Jelovo pri Radečah pri Zidanem	Krašnja: Pb, Cu
mostu: rjavi premog	Krma nad Mojstrano: žveplo
Jesenje pri Kresnicah: Pb	Kropa: železo
Jurklošter: rjavi premog	Kumen na Pohorju: grafitni skri-
Jurovci pri Ptuju: rjavi premog	lavec, sadra
Kamna gorica na Gorenjskem: Fe	Kuželj na Kočevskem: črni premog
Kamnica, hrib pri Škof j i Loki: Fe	Laški potok pri Zidanem mostu:
Kamnica pri Dolu pri Ljubljani:	Pb
Pb, Zn, Cu	''Laško: rjavi premog, keramična
Kamniška Bistrica: boksit, Fe -	glina, sadra
Kanižarica pri Črnomlju: rjavi	Legen pri Šmartnem pri Slov.
premog	Gradcu: kremenove žile
Kanomlja pri Idriji: Fe	Lepa njiva pri Šoštanju: Sb
Kapiteljski hrib pri Novem mestu:	Lepejne pod Golico: Pb
glina	Leše pri Prevaljah: rjavi premog
Klane pri Roginski gorci pri Roga-	Letuš ob Savinji: boksit
ški Slatini: rjavi premog	Libo j e pri Celju: rjavi premog,
Klanec nad Komendo: lignit	keramična glina
Ključarovci pri Ljutomeru: rjavi	Ligo j na pri Vrhniki: Fe, antracit
premog	Lipanica (Pokljuka): Fe
29
Liplje pri Planini pri Rakeku: Fe	Nazarje v Savinjski dolini: boksit
Lipoglav pri Grosupljem: črni	Nova Oselica pri Cerknem: Cu
premog	Nova Štifta pri Gornjem gradu:
Litija: Pb	boksit
Ljubeljska dolina: Pb	Novine pri Cerknem: Pb, Cu
Ljubljanski grad: kremenovi	Novo mesto: kremenov pesek, kera-
kristali	mična glina
Ljubljansko barje: šota	Ojstrica pri Dravogradu: kremeno-
Ljubno v Savinjski dolini: Pb	ve žile, glinenci
Log pri Litiji: Pb	Okoška gora pri Oplotnici: Pb, Cu,
Log pod Mangartom: Pb	Zn, keramična glina
Log pri Pilštanju: Pb	Olimje pri Podčetrtku: Fe
Log pri Vrhniki: črni premog	Oplotnica: glinenci, kremenovi
Loka pri Črnomlju: rjavi premog	kristali
Loka pri Zidanem mostu: Pb	Orlje pri Ljubljani: antracit
Loka pri Zg. Polskavi: pirit	Ortnek: Fe
Lokavec pri Rimskih Toplicah: Pb	Osilnica na Kolpi: kremenovi
Lom pri Tržiču: Fe	kristali
Magdalenska gora pri Grosupljem:	Otalež pri Cerknem: Cu
Fe	Otočec pri Novem mestu: lignit
Maljek pri Litiji: Fe	Ožbalt ob Dravi: Pb
Manče pri Št. Vidu v Vipavski	padež pri Litiji: Pb
dolini: Hg ,	Padeže pri Laškem: Pb
Marija Reka: Cu, Co, Hg, Ni	Pajsarji pri Vrhniki: Fe
Markovo pri Črni: kaolin	Paka pri Velenju: kremen, Fe
Martinj vrh pri Železnikih: Cu	Pasjek pri Litiji: Pb, Fe	\
Medvedce pri Pragerskem: rjavi	Pečovnik pri Celju: rjavi premog
premog	Pekel pri Borovnici: Fe
Mesnovec, hrib pri Bohinju: Fe	Perudine v Beli krajini: boksit
Metlika: boksit, Fe	Pilštanj: Fe
Mežaklja: Fe	Planica pri Ratečah: Pb, Zn
Mežica: Pb, Zn, Mo	Planinka na Pohorju: šota
Mirna na Dolenjskem: Mn	Ples pri Kozjem: barit
Mirna peč pri Novem mestu: boksit	Pleše pri Grosupljem: barit, Pb, Zn
Mis] inj a: Fe, pirit, asfalt, kreme-	Počivalnik, kmetija pri Tržiču: Cu,
nove žile	barit
Mlačevo pri Grosupljem: boksit	Podgora pri Št. Janžu: Hg
Močilno pri Radečah: baker	Podgorci pri Ormožu: rjavi premog
Mojstrana: Fe	Podgorje pri Št. Jurju pri Celju:
Mokro polje pri Šentjerneju na	saponit
Dolenjskem: kremenov pesek	Podkraj pri Radečah: Pb, Cu, barit
Moravče: kremenov pesek	Podlipa pri Vrhniki: Fe, boksit,
Morje pri Framu: kaolin	antracit
Moste pri Žirovnici: sadra	Podlipoglav pri Grosupljem: Pb
Motnik: rjavi premog	Podlož pri Ptujski gori: rjavi
Mozirje: boksit	premog
Mravlakov hrib na Pohorju: Fe	Podpleče pri Cerknem: Cu
Nanos, gora pri Postojni: Fe	Podvelka: kremenove žile
30
Pojerje pri Jurkloštru: rjavi	Rudno polje, planota pri Bohinj-
premog	skem jezeru: Fe
Poklek pri Blanci: rjavi premog	Ržišče pri Litiji: Pb
Polhov Gradec: Fe	Sava pri Litiji: Pb
Polšnik pri Litiji: Fe, Pb	Savske jame nad Jesenicami: črni
Ponoviče pri Litiji: Pb, Zn	premog, Pb, sadra, Fe
Porezen, hrib pri Cerknem: Mn	Selca pri Železnikih: Cu, pirit, Fe
Prečna pri Novem mestu: lignit,	gele pri slovenjem Gradcu: rjavi
Fe> glina	premog
Preseka pri Mozirju: boksit	„ , . , ~
.. . T . , . .	Selnica ob Dravi: pint
Presika pri Ljutomeru : rjavi	~ .
J J	Senovo: rjavi premog
PreskTpri Medvodah: rjavi	Sestrže Pri pevskem: rjavi
premog	Prem°S
Preska pri Sodražici na Dolenj-	Sevnica: Pb> Zn
. skem: Fe	Sitarjevec pri Litiji: Pb, Zn, Hg,
Preval nad Begunjami na Gorenj-	Cu
skem: Fe	Slake pri Podčetrtku: Zn, Fe
Prežgan j e pri Litiji: Pb	Slatine pri Šmartnem ob Paki:
Pristava pri Celju: Cu	boksit
Pusti malin pri Litiji: Pb	Slivnica pri Cerknici: kremen
Radovina pri Jesenicah: kreda	Slovenska Bistrica: jaspis, kaolin
Rakovec pri Vitanju: Pb	Slovenske Konjice: Fe
Rašica pri Šmartnem pod Šmarno	Smlednik: Fe
goro: Fe	Sobočevo pri Borovnici: boksit
Ratitovec, gora pri Železnikih: Fe	Sodinci pri Ormožu: rjavi premog
Razbor pri Slov. Konjicah: Fe	Sodna vas pri Podčetrtku: Fe
Razbor pri Šoštanju: Pb, Zn, Cu	Sovodenj pri Cerknem: Cu
Ravne: grafit	Spodnje Brezovo pri Višnji gori:
Rečica ob Paki: boksit	pe
Rečica ob Savinji: Hg, Pb	Srednik pri Št. Janžu na Dolenj-
Remšnik pri Breznem: Pb, Zn, Cu,	skenv Pb
„ ^ m , . _	Srpenica pri Bovcu: kreda
Repce pri Trebnjem: Fe	Stangrob pri Novi Štifti pri Gor-
Ribnica na Dolenjskem: boksit,	. „ ,
,	njem gradu: Pb
kremenovi kristali	. . „ ,.v ,
r,.u . T> u • r> iT-	Stanovsko pri Poljcanah: rjavi
Ribnica na Pohorju: Cu, Fe	^ J
Rifnik pri Celju: saponit »	premog
Hinčetova graba pri Ljutomeru:	Stara °selica Pri Cerknem: Cu
Rogatec: glinenci, kaolin, kreme-	Stari dvor Pri Radečah^
novi kristali	Stari trS na KolPi: črni premog
Roginska gorca pri Podčetrtku:	stari trS Pri Slovenjem Gradcu:
rjavi premog	r3avi premog
Rovte pri Logatcu: rjavi premog	Stavca vas pri Žužemberku: Fe
Rožično pri Črni: kaolin	Stebljevek pri Šmartnem v Tuhi-
Ruda pri Sevnici: Pb	nju: keramična glina
Rudnica, hrib pri Boh. Bistrici:	Stegovnik v Karavankah: Hg, Cu
boksit	Stol v Karavankah: Mn
31
Stopnik pri Vranskem: keramična	Šmartno v Tuhinjski dolini: rjavi
glina	premog
Stranice pri Slovenskih Konjicah:	Šmihel pri Hrenovicah (Postojna):
rjavi premog	Fe
Stranje pod Bohorjem: Pb, Zn	Šmihel pri Laškem: Mn, haloizit
Straža pri Novem mestu: Fe	Šmihel pri Žužemberku: Fe
Stražišče pri Kranju: Mn	Šoštanj: Pb, Zn
Strjanci pri Ormožu: rjavi premog	Stanga pri Litiji: Pb
Strmec pri Šenturški gori pri Cerk-	Štangarske poljane pri Litiji: Pb
ljah: sadra	Štefan j a gora pri Cerkljah (Kranj):
Studence pri Celju: pirit	Fe
Studenec pri Ljubljani: boksit	Št. Пј pri Velenju: boksit
Studenec pri Sevnici: Mn	Št. Janž na Dolenjskem: Fe
Stujica pri Horjulju: Fe	Št. Jošt pri Horjulju: Fe
Svetina nad Celjem: Pb	Štore pri Celju: lojevec, glina,
Sv. Agata pri Dolskem (Laze): Pb	ж kremenov pesek
Sv. Ana nad Tržičem: Hg	Št. Peter pri Novem mestu: Fe
Sv. Ana v Šegi pri Makolah (Polj-	St Rupert pri Laškem: Fe
čane): rjavi premog	^t Vid pri Stični: Fe
Sv. Križ pri Litiji: antracit	llbolcl Pri ^"tornera: rJavi
Sv. Križ pri Rogaški Slatini: rjavi	_.prem0g_ , . . .v
Tinie na Pohorju: keramična glina,
premog	pJb -
Sv. Križ pri Radečah: Fe Cu	Tinsk& na Pohorju. тШ
Sv. Kunigunda pri Slov. Konjicah:	угћ
pri Slov. Konjicah: rjavi
premog
Sv. Neža pri Celju, rjavi premog	Tolsü vrh pri Vačah. pb
Sv. Ožbolt pri Škof j i Loki: Hg	Trbovlje: rjavi premog
Sv. Tomaž pri Škofji Loki, Hg,	Trebelno pri Mokronogu: Pb, Zn
sadra	Trobni dol: rjavi premog
Št. Andraž pri Velenju: boksit	Trojane: Sb
Št. Vid pri Planini (Pilštanj): Fe	Tržič: Fe, sadra
Šancetova ruda pri Logu pod	Tržišče pri Mokronogu: Pb, Zn
Mangartom: Pb	Tun j ice pri Kamniku: lignit
Škofje pri Cerknem: Cu	Turjak: Fe, boksit
Škofije pri Vremskem Britofu:	Vače: Fe
črni premog	Valta vas pri Novem mestu: Fe,
Šmarje pri Celju: jaspis, markazit	lignit
Šmarje pri Grosupljem: Pb, barit	Veharše pri Godoviču: Fe
Šmarje v Vipavski dolini: rjavi	Velenje: lignit
premog	Velika Pirešica: pirit, kr emeno ve
Šmarjeta pri Šmarjeških Toplicah:	žile, jaspis, Fe
Fe	Velike Lašče: Fe
Šmartno pri Cerkljah: rjavi	Veliko Širje: Pb
premog	Vičanci pri Ormožu: rjavi premog
Šmartno pri Litiji: Pb	Vikrče pri Ljubljani: kremenovi
Šmartno v Rožni dolini: pirit	kristali
32
i
Viltuš pri Rušah: pirit	Zarečje pri Ilirski Bistrici: rjavi
Virlog pri Škof j i Loki: Mn	premog
Vitanje: Fe, Pb, dolomit, rjavi	Zavodice v Savinjski dolini: boksit
premog	Zavodnje pri Šoštanju: Pb, Zn, Cu,
Vodenice pri Kostanjevici ob Krki: Mn
Pe	Zavrstnik pri Slov. Konjicah: rjavi
Vodice pod Hrušico na Notranj- premog
skem: Fe	Zgornja Polskava: opal
Vodiško pri Rimskih Toplicah:	Zgornja Trenta: Fe
boksit	Zgornje Gorje na Gorenjskem: Fe
Voje pri Stari Fužini na Gorenj- Zibika Pri Podčetrtku: rjavi
skem: boksit	premog
Volčja jama pri Litiji: Pb	Zlatec* Pn šmarJu Pri Jelsah:
Vranja peč pri Velenju: boksit ^Ј^ Blagovici: Cu, Zn
Vransko: Fe	„ .	. ,r. T , . -,
.	Zminec pri Škofu Loki: Cu
Vre ms ki Bntof: crm premog	2ebnik Radečah: Fe
Vrh pri Bostanju: rjavi premog	Železniki: Fe, Mn
Vuhred: Fe	Železno pri Celju: pirit, markazit
чVuzmetinci pri Ormožu: nafta	2elinj pri Idriji: kaolin
Zabukovica: rjavi premog	Ziferje v Savinjski dolini: boksit
Zagorica pri Litiji: Pb	Zikovica pri Laškem: Pb
Zagorje ob Savi: rjavi premog, Fe,	Zirovski vrh pri Zireh: Cu, antracit
sadra	Zlabor v Savinjski dolini: boksit
Zagradec pri Žužemberku: Fe	Zupelevc pri Brežicah: glina
Zali log pri Železnikih: Mn	Zusem pri Podčetrtku: Mn
Zapodje pri Kresnicah: Pb, Zn, Cu	Žužemberk: keramična glina
SEARCHING FOR MINERAL-RAW-MATERIALS IN SLOVENIA
During the past centuries Slovenia was being extensively mined for
ore and minerals owing to which numerous smelters but especially blast
furnaces began to spring up all over the country.
Outcrops of the easy melting hematite and limonite were worked
by simple open-cast methods. Mining for iron-ore goes back 2500 years
and has been continued ever since.
Discoveries of new ore-deposits, such as that of the mercury-ore-
deposit at Idrija in the 15th century, or that of the lead-ore-deposit
near Litija in the 16th century, had played an important role in the
further development of mining in Slovenia.
In the Museum of Natural Sciences of Ljubljana the oldest minera-
logical records collected by Žiga Zois in the 18th century, are kept. The
first scientific works on ore-deposits in Slovenia were published in the
18th century. In 1849 »Društvo prijateljev znanosti« (Society of Friends
of Science) was founded in Ljubljana with the end in view to acquaint
its members with the geological structure of the country. In the year 1847
a branch of the Society of Geognosts and Mining Engineers, Graz, was
Geologija — Razprave in poročila — 3	33
founded in Ljubljana which in 1852, however, broke off the relations
with Graz and became independent.
Increased mining activities in the 19th century and the commence-
ment of railroad-constructions, led to more extensive geological explo-
rations.
In the year 1947 the Geological Service was founded in Ljubljana,
which together with the Institute of Geology at the Slovenian Academy
of Sciences and Arts in Ljubljana the Institute of Geology and Paleonto-
logy at the University of Ljubljana, the Department of Mineralogy,
Petrography and Economic Geology at the Technical College of Ljubljana,
represents the backbone of geological institutions in this country.
An analysis of the mining production in the P. R. Slovenia for the
year 1950 has shown that 83 per cent of the value of the total pro-
duction of mineral raw materials fell to coal and lignite, 11.8 per cent
to metals, 3.9 per cent to crude oil, and 1.2 per cent to non-metals. For
the year 1951 the following figures have been found: coal 81.5 per cent,
metals 12.1 per cent, crude oil 5.2 per cent, and non-metals 1.2 per cent.
The ratio between the production and the reserves, on the one hand,
and the ratio between the different reserves themselves on the other,
show that prospecting and exploitation did not always go hand in hand.
Table 1. shows that the present situation is due to a haphazard, hit-or-miss
development and in part to an uneconomic exploitation of the reserves,
for, prior to the year 1945 no central body has been set up, which would
have exercised supervisory powers upon the reserves and the exploitation
of mineral-raw-materials. Hence extensive exploration works will have
to be carried out in order to obtain a more favorable ratio between the
reserves and their exploitation, and to secure a smoother development
of the latter in the future. New industries which require mineral-raw-
materials will have to be planned in the light of an estimate of reserves
which again will be secured only by precursory geological explorations.
The coal-fields of Slovenia contain about 88 per cent of lignite,
11.7 per cent of brown coal, and 0.3 per cent of bituminous coal; this,
however, is a very rough estimate, for, several parts of the country
have as yet not been geologically surveyed. Most coal-reserves are in
those coal mines which are already in operation. The fact that the
reserves of lignite are eight times greater than those of brown coal
while the exploitation of the latter is five times greater than that of
the former, calls for a more intensive exploration of brown coal-seams
and a greater exploitation of lignite reserves.
The geologically favorable areas in which coal-seams are likely to
be found, have been divided into zones regardless of the grade or age,
of the coal. The stratigraphical and petrographical classification of coals,
however, will necessitate further extensive studies (map 1.).
Large scale proscepting for petroleum was being carried on from
July 1, 1943 till the end of January 1944. The explored area included the
surroundings of Slovenska Bistrica, Ptujsko polje, Slovenske gorice-
Ljutomerske gorice, and Haloze. The work consisted of a geophysical
34
survey by means of gravimetric and seismic methods, geological mapping,
structural boring at Kog, Kapela, the surroundings of Lendava and
Murska Sobota, and of micropaleontological examinations.
The areas in which exploration is likely to yield satisfactory results
are; the anticline of Lendava—Selnica with its extension into the anti-
cline of Kog and Haloze, the structure of Murska Sobota and Bogo j ina,
and the area between Št. Il j, Cmurek, Radgona, and Sv. Lenart. The
fourth area spreading across Krško polje and the extension of the struc-
ture of Šumečani, has up to now been explored neither geologically nor
geophysically.
In addition to prospecting for further ore-deposits in the mines ope-
rating at Idrija, Mežica, and Litija, the exploration of the Sava-folds
region, is very likely to yield valuable results as to the occurrence of
metalliferous deposits in this region, for, at present more than thirty
places are known in which minerals of antimony, zinc, lead, mercury,
copper, silver, iron, and traces of cobalt and nickel, can be found.
Bearing witness to the very active mining activities in the past are
the numerous idle mines and exclusive prospecting right-areas. Often
it is difficult to say whether a mine had been laid idle on account of
unfavorable geological conditions or merely out of speculative reasons.
In the face of the fact that there is at present a very brisk demand for
metals, some of the idle mines will have to be re-explored with a special
stress both upon their geological features and the feasibility of their
exploitation.
A discription of the ore fields of antimony, copper, lead, zinc, mer-
cury, cobalt, nickel, pyrite, iron, manganese, and bauxite, is given (see
map 2.).
Prior to a systematic exploration of ore deposits new geological maps
should be made on the scale of 1 :50,000, which, of course, calls for
extensive field works. Map 3. shows that of the 34 map sheets on the
then-Austrian scale of 1 : 75,000, only ten sheets were printed and several
more printed only in part. Six of them might be regarded as satisfactory
geological maps meeting up-to-date standards. Of that territory of
Slovenia which between the two World Wars has been annexed to Italy,
special map-sheets of Tolmin (1937), Idrija 1940) and Trbiž (Tarvis) (1949),
on the scale 1 : 100,000 were printed. These, however, are in part copies of
former Austrian special maps and. do consequently represent no essential
progress in edition of geological maps. Good, printed geological maps of
Slovenia cover only about 25 per cent of her surface.
The first stage of the future work on the geological maps of Slovenia
as a component part of the geological map of Yugoslavia, should be
planned with the end in view to draw up a geological map of those
areas which represent the indespensible basis for further detailed geo-
logical explorations. Such areas are metalliferous zones, coal basins,
mineral oil fields, river valleys suitable for the erection of hydro-electric
power plants, and last but not least all those areas which up to now
have not been geoloically surveyed. Map 4. shows the plan of how
35
proceede with the work. Which areas should be mapped first must be
decided in the light of the requirements of industry.
At the end a survey of ore-deposits and coal and lignite-fields on
the territory of the P. R. Slovenia, without regard however, to their
economic importance, is given.
LITERATURA
Brunlechner, A., 1885, Beiträge zur Charakteristik der Erzlager-
stätte von Littai. Jahrb. geol. R. A. Wien, 35. Bd., S. 387—396.
Brunlech n e r, A., 1881, Das k. k. Quecksilberbegwerk zu Idrija in
Krain, Wien. (Podatki o literaturi o Idriji.)
Fritsch, W., 1870, Die Mineralschätze Krains, Zeitschr. des Berg- u.
Hüttenmänn. Ver. für Kärnten, Celovec.
Lipoid, M. V., 1855, Quecksilberbergbau im Pototschnig-Graben nächst
St. Anna im Loiblthale. österr. Zeitschr. für Berg- u. Hüttenwessen, III. Jahrg.
Lipoid, M. V., 1874, Uber Quecksilbervorkommen in Kärnten und
Krain, Ibidem, XXII. Jhg.
M a q u e t o , Oryctographia carniolica, Leipzig.
Maqueto, 1937, Krajevni leksikon Dravske banovine (KLDB), Ljub-
ljana.
M a r o 11, A.. Über die geologischen Verhältnisse in Oberkrain.
Moser, L. C., 1890, Vorkommen von Quecksilber bei Mance. Verhandl.
geol. R. A. Wien, 249—250.
Moser, L. C., 1893, Bericht über den Stand des Quecksilber-Bergbaues
im Wippachtale in Innnerkrain. Verh. geol. R. A. Wien, 238—239.
Muha, W., 1870, Anleitung zur mineralogischen Kenntnis des Queck-
süberbergwerkes Hydria im Herzogthume Krain, Wien.
Müllner, A., 1908, Geschichte des Eisens. Erste Abteüung: Krain,
Küstenland u. Istrien. Wien u. Leipzig.
Nikitin, V., 1940, Nauk o nahajališčih koristnih izkopnin, Ljubljana.
(Skripta.)
Riedl, E. M., 1886, Littai. Zeitschr. für Berg- u. Hüttenwesen.
S c o p o 1 i, J., 1761, De Hydrargyira Idriensi. Tentamina Physico-Chemico-
Medica. I. De minera hydrargyri. II. De Vitriolo Idriensi. III. De Morbis fosso-
rum hydrargyri. Venetiae.
Strokovna in letna geološka poročila Geološkega zavoda Ljudske repub-
like Slovenije.
Teller, F., 1885, Oligozänbüdungen in Feistritzthale bei Stein in Krain.
Verhandl. geol. R. A., Wien, 199.
Teller, F., 1866, Ein Zinoberführender Horizont in den Silurablage-
rungen der Ostkarawanken. Verhandl. geol. R. A., Wien, 290.
Tschebull, A., 1867, Der k. k. Quecksilberbergbau zu Idria. Zeitschr.
für Berg- u. Hüttenwesen, XV. Jhg., 860.
Vodič po muzejskih zbirkah.
Voss, W., 1895, Die Mineralien des Herzogthums Krain. Sonderabdruck
aus den Mitteil. d. Musealver. für Krain, Ljubljana.
Zapiski geognostičnega društva in Žige Zoisa (Državni arhiv LR Slovenije).
Z e p h a r o v i c h , V., 1859, 1873, Mineralogisches Lexikon für das Kaiser-
thum Österreich. I. Band (1790—1857). II. Band (1858—1872). Wien.
36