Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. ITznnovičeva Tlada je zopet v krizi. Povzročil jo je Radič. Na seji radicevskega khiba v Zagrebu je bil namreč radičevski minister dr. Nikič izkljueen iz stranke in visled tega ]e .seveda moral tudi odstopiti kot minister. Seveda dr. Niikič o tem ooce nicesar slišati in bo ustanovil svoj poseben klub, v katerega bo vstopilo več radičevakih poslancsv. S tem seveda bo Radie zopet veliko zgubil in njegova moč se bo znova zelo zmanjšala. Radikali med seboj. Vodja radikalne stranke Pašič je v vedni nevarnosti, da bo za vedmo moral pustiti politiko. Njogovo zidravje je zelo rahlo. Zato se pa v radikalni stran ki vrši velik boj, ki se tulntam pokaže tudi že v javnosti. Kdo bo dedič Pašičeve politične moči. Jovanovic ima avoj felub, ki zdaj mirno čaka razvoja v radikalni stranki. Miaistrski pFsdsednik Uzunovič niti oddaleč nima zmožnosti, da bi se uveljavil kot voditelj. Pac pa se silita v ospredje notranji minister Maksimovič in zunanji minister Ninfid. Nekaj časa, dokler nista opazila, da sta si med seboj tekmeca, sta delovala skupaj, zdaj pa si že nasprotujeta. Pa tudi manjši ljudje se hooejo uveljaviti. Tako je neki Bobič v Beogradu povzrocil, da so se na radikalnem shodu radiikali med seboj prav pošteno stepli. Iz vseh teh znamenj sledi, da se radikalna stranika nagiba k razsulu in potem je upati, da se strankarsko življenje tako zasuce, da ne bo ie ena stranka komanairala v državi. Kralj in kraljica sta na Bledu, kjer ostaneta čez poletje. Sem je prišel poročat preteklo soboto o položajtt ministrski predsednik Uzunovič. Tudi Radic se je s oelo družino pripeljal na Bled in bil pri kralju. Najbolj pa Kanima javnost, kaj je delal Nincič pri kralju. Nekateri namigujejo, da bo Nincič Pašičev politični dedič. Jugoslovanski klub je vložil pri zunamjem ministru pritožbo zaradi znane Žerjavove ovadbe dr. Barleta. Enako se je pritožil pri vojnem ministru, kako to, da so orjunaši pri spopadu v Ljubljani imeli vojaško opremo. Jugoslovainski klub je nadalje posredoval za po povodnji poškodovane, protestiral, da se v tako težkih časih, kakor so zdaj, skupščinske seje odlagajo na jesen ter zahteval, naj skupšcina dela in rešuje vsaj najnutjiiejše zadeve. Centralna uprava. Vlada je pred naistopx>m političniih pocitnic predložila zakonodavnemu odboru zakonski predlog o centralni upravi. Ta predlog je v imenu SLS pobijal poslanec dr. H o h n j e c, čegar govor prinašamo v glavnih maslih v uvodnem članku. Iz ozira prepotrebne državne štednje je dr. Hohnjec predložil, da bi odslej bilo v državi samo 10 ministrstev. Vladina večina, to je radikali in Radič s Puoljeon vred, pa so mnenja, da naj bo 14 ministrstev. Čim več ministrstev, tem več možnosti, da poedini gospodje postanejo ministri. Ljudstvo, dobro kmetsko ljudstvo, bo že plačalo. Minister Pucelj je v svojem govoru v narodni skupšcini o priliiki interpelacije o poljedeteki krizi kmetom priporočal, da naj štedijo. Kako pa vlada štedi, se vidi iz tega, da pr&dlaga 14 ministrstev, zadostovalo pa bi jjM 10. Lepa vlada kmetske štednje! V DRUGIH DRŽAVAH. Mussolini misli, da bo res v©s svet njegov. Vso oblast hoče potegniti nase. Kralj je že itak brez vsakega vpliva. Zdaj hoče onemogočiti še drugim in si polagoma spravlja v bvojo roko odlooevanje, kjer le more. Tako si je te dni pridelil že šesto mioistrstvo. Torej je Mussolini istocasno šestkrat minister, to se pra-vi: absoluiten gospodar Italije. Da se pokaže njegova oblastiželjnost, nam služi ta-le dogodek «e prav posebno: V Švici na italijanski meji je nekaj Italijanov prodalo svoja posestva Neancenn, ki so se tam naselili. Ali ni šel Mussolini in proti temu v Švici protestirail? Seveda je Švica zoper tako postoipanje energicno nastopila. Češkoslovaška je imela te dni velike slovesiiosti: vseslovanski sokolski izlet. Na izlet so šli tudi naši jugoslovanski Sokoli in tudi naša vojska. Bolgarov na shod niso pustili. Riusi so bili, a ne iz Rusije, ampak begunci. Poljakov je bilo pet, iker tam je Sokol katoliško izaveden. Vsi Sokoli so se udeležili tudi Hoisove proslave. Hus je bil krivoveTec, a ga Čehi-svobodamisleci časte kot upomika proti katoliški Cerkvi. SokOl si je s tem znova dal peoat, da niti oddaleč ini organizacija, v katero bi smel zaveden katoliSan. Franeija ima težke politične boje zaradi financnega vprašanja, ker pač frank ne dobiva, ampak zgubiva na vrednosti. Upati pa je, da se bo finančnemu ministru Cailla«xu pesr^čilo, rešiti frank in poMtioni položaj. Francijo pa poleg tega skrbi tudi prevelik apetit Mussolinijev po moci in oblasti posebno na Balkanu. Angleška se še zdaj ni rešila svoje gospodarske nesreoe. Štrajk rudarjev še traja, raste pa zato tudi brezposefaiost, da je že poldnigi milijon ljudi brez dela. Premog inorajo od drugod uvažati. Na Portugalskem se je znova izvršil preobrai. Generala de Costa je pregaial drugi general. Bati ?*> je znova domače vojne.