* dO''^o">v massna MAZDA 626 KARAVAN V JUNIJU NAJCENEJŠI IN Z AVTOHIŠA KRŽIŠNIK NAJVEČ OPREME V SVOJEM Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 RAZREDU ŽE od 3.093.805 telefon: prodaja 0601/64-729’ se™s 0601/63-399 SIT DALJE MODELI 323 ŽE OD 1.875.062 SIT DALJE Z DODATNO El. blokado motorja VELIKO ZNIŽANJE CEN TUDI OSTALIH MODELOV 626 ŽE od 2.999.999 SIT DALJE KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK jr.č žeja 2. MALI SRPAN 1998 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠIEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE: 61-002 TRBOVLJE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0608/61-63-48 0608/63-31-07 Z0BAVSTVENI DOMOVI (OEŽORNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZDIRB0VUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 ZD LITIJA: 061/881-855 Nekaj iz vsebine DRAQE BRALKE DRAQI BRALCI ! Občanke in občani Hrastnika te dni praznujejo, naj jim bo praznik lepši kot so navadni dnevi, saj so si konec koncev svoj prostor pod hribom prijetno uredili, da še naključno mimo vozeči to ugotovi, Zaradi obilice dogodkov, kjer so bili naši sodelavci prisotni, smo rahlo spremenili rubrike, vendar boste z lahkoto vse našli. Rad bi vas opozoril, da je v Delavskem domu Zagorje Zasavcev semenj in bi vas povabil nanj. Poleg sejma vas vabimo na obsemenjske prireditve, kjer vas bodo litijski in hrastniški raftarji seznanili z uživanjen na vodi, padalci pa v zraku. Kljub mrzličnemu pripravljanju politikov na vročo jesen, nam, čisto običajnim državljanom, več ali manj pripadnikom civilne družbe, želim, da zginemo nekam na dopust! Mojmir Maček NASLOVNICA: HRASTNIK Z ZRAKA Foto: Branko Klančar MIJE NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 16. JULIJA isgsiiiiiiiSslillgiissS:.... Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja m trženje: tel : (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk' Padežnik Laško Nasiov uredništva: Zasavc, Gesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT. naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časonis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in rotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. „ 1'- J. i U ,J J r- n are HRASTNIK PRAZNUJE Osvežimo spomin na dogodke, ki jim Hrastničani vsako leto v prvih julijskih dneh posvečajo svoj praznik. Časi po prvi svetovni vojni so bili težki. Mnogi so zapuščali svojo rodno zemljo. "Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westfaliji so nam izginili... Več ne doseže jih naše oko...," toži pesnik Župančič v svoji pesnitvi Duma. Tisti, ki so ostali, so životarili. V Zasavju so kmetije zaradi rudarjenja propadale. Nastajala so revna delavska naselja, saj delavci niso dobili, kar so zaslužili. Rudarji so stavkali že leta 1923, sledi stavka steklarjev, S.julija 1934 pa so rudarji organizirali gladovno stavko. Na drastičen način so opozorili na nevzdržne razmere in o njih so pisali celo tuji časopisi. Oblastniki so občutili nelagodje in sramoto. Po 72 urah so rudarji onemogli zapustili rove; verjeli so obljubam gospodarjev. Moralno so zmagali, materialne razmere pa se niso spremenile... Program prireditev v počastitev 3.julija, praznika občine Hrastnik in dneva državnosti, je letos izjemno bogat. Zasavskim novinarjem ga je predstavil župan Leopold Grošelj v torek, 23.junija na prijateljskem srečanju. Pozornost so namenili najprej predšolskim otrokom, saj so izročili namenu otroško igrišče v naselju Aleša Kaple že v sredo, 24.junija. Poleg drugih otvoritev športnega značaja tega dne omenimo še promocijo občinskega grba in zastave ter počastitev dneva državnosti. V četrtek so počastili svoj praznik na Dolu, v petek pa so razvili svoj društveni prapor dolski upokojenci. V soboto je praznovala KS Steklarna, med ostalimi prireditvami tega dne pa omenimo še položitev temeljnega kamna za novo telovadnico na Dolu in tradicionalno "dolsko noč" v organizaciji rokometašev. V nedeljo je proslavljala 80-letnico Kmetijska zadruga Dol v Turju, kjer so izvedli tudi vsakoletne kmečke igre. Knjižnico na Logu so poimenovali po dr.Sovretu v ponedeljek, 29’.junija, med številnimi prireditvami tega tedna pa so podelili občinska priznanja v četrtek, 2.julija. Otvoritve, pohodi, turnirji, slovesnosti sledijo še vse do lO.julija, ko bodo otvorili nov bencinski servis Petrol v Hrastniku. NOVINARSKA KONFERENCA Župan s svojimi sodelavci je ob srečanju z novinarji poudaril prizadevanja z zbiranjem sredstev za gradnjo vodovoda, gospodarjenje z odpadki, prizadevanja za nadaljevanje gradnje magistralke Hrastnik-Trbovlje, kjer se je maksimalno angažiral tudi poslanec Miran Jerič, o pobudah za plinifikacijo Turja in še vrsto aktivnosti, ki se bodo realizirale do konca leta. V zvezi z obrtno cono ob Bobnu so pokazali osnutek zloženke, ki bo izšla v 2000 izvodih. Kapital za to obrtno cono vabijo tudi iz drugih zasavskih občin. Vse je že pripravljeno, je pojasnjeval Jani Kraner, in interesenti lahko takoj pričnejo z gradnjo objektov. Ob občinskem prazniku je izšla tudi privlačna in pregledna Turistična karta Hrastnika v sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo FGG. Predstavili pa so nam tudi knjižico Vinka Hrovatiča PRVI SOVRETOV VEČER V SAVNI PEČI, ki bo dragocen spomin na 28.junij 1997. Uredila jo je Hedvika Pavlica. Marjan Dolanc je ob tem poudaril, da bo odkritje spomenika dr.Sovretu, našemu rojaku, pomembna državna afirmacija in lepa oddolžitev humanistu, ki uživa ugled pri nas in v Evropi. Fanči Moljk TEMELJNI KAMEN POLOŽEN V soboto, 27.junija dopoldne so na Dolu ob južni steni šolske stavbe slovesno položili temeljni kamen nove športne dvorane, ki bo namenjena športnikom, šolarjem in krajanom. Dolska šola je bila zgrajena leta 1930 in je slovela tudi po svoji telovadnici, ki je bila takrat še redkost. Danes so potrebe drugačne in župan Leopold Grošelj ni skrival zadovoljstva, da so se odločili za ta projekt, za katerega bo dala tudi občina 200 milijonov iz svojega proračuna. Stavba bo imela 1903 m2 bruto površine, v kletnih prostorih ša še 1000 m2. Namenjeni bodo principom trženja, saj bo treba poskrbeti za vzdrževanje stavbe. Slovesnost so popestrili z nastopom otroci iz vrtca in osnovne šole, ki so jim prisluhnili številni krajani, člani RK Dol, ki so dosegali letos lepe uspehe, predstavniki KS in občine, poslanca Miran Potrč in Miran Jerič, Niko Žibret, predstavnik ministrstva za šolstvo in šport in drugi. Župan je vse navzoče povabil na otvoritev športne dvorane, ki bo čez leto dni - 27.junija 1999 - ob vsakem vremenu. Fanči Moljk, foto B.KIančar 1.SPLAVARJENJE NA SAVI TURISTIČNEGA DRUŠTVA RADEČE V soboto je bilo v Radečah pestro in zabavno, saj je bila v okviru 7.junija - dneva podjetništva v Radečah zanimiva prireditev pod naslovom Dan splavarjenja na Savi. Ideja zanjo in sama prireditev je nastala s pomočjo pred par meseci ponovno oživljenega Turističnega društva Radeče. Kot je ob tej priliki povedal njihov predsednik Cveto Gerčar, naj bi to bila njihova prva večja prireditev. Razlog za splavarjenje po Savi je v tem, da so radeče močno povezane s splavarjenjem po Savi, saj imajo kar petstoletno tradicijo v tem. Znano je, da so bile Radeče prva postaja na splavarski poti proti Zagrebu in Beogradu. Precej so za takšno prireditev krivi « tudi sami Radečani, ki so pokazali velik interes za predstavitev mesta in okolice. Poleg splavarstva vodne povezave je tu znana povezava po cesti in železnici, kjer je pomembno križišče Zidani Most. Sama prireditev se je pričelo z otvoritvijo "srednjeveške tržnice", kjer so prikazali, kako je v srednjem veku potekalo življenje v teh krajih od izdelave oklepov do ročne obrti. Nato so si obiskovalci ogledali lahko v eni od treh splavarskih gostiln "Pri Rafkotu" ogledali etnografsko razstavo. V njej je prostor ohranjen in prirejen tako, kot je bilo to v času splavarjenja. Tu smo izvedeli, da so zadnji splav zapeljali po Savi mimo Radeč v božičnih dneh leta 1948. Po prijetnem koncertu srednjeveške glasbe v cerkvi sv. Petra in Pavla, katero je pripravila kulturna skupina pri župnijski cerkvi pod vodstvom župnika Slavka Kalana, je sledilo splavarsko potrkavanje v priprošnjo splavarskemu zavetniku sv.Miklavžu. Iz cerkve so se obiskovalci napotili k Savi na krst splava, katerega je opravil že prej domači župnik Slavko Kalan. Splavarskemu krstu oz. splavu sta bila botra predsednik Tuistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in svetovalec pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Janez Vizjak. Poleg njega je na splavu prvi pred vožnjo spregovoril najstarejši radeški splavar Maks Podlesnik. Slednji je v svojih besedah slikovito predstavil kruto in težko življenje splavarjev. Sam je zadnjič splavaril leta 1942. Marjan Rožič in Janez Vizjak pa sta kot botra pohvalila zanimanje turističnega društva za obujanje tradicije, kulture in s tem nove turistične ponudbe v tej dolini. Po krstu je na 16-metrskem in tri tone težkem splavu, katerega je soupravljal Maks Podlesnik, zazvenela prijetna pesem v izvedbi Pihalnega orkestra radeških papirničarjev in moškega pevskega ini Tiš h?r PETINŠTIRIDESET LET ORGANIZIRANEGA KRVODAJALSTVA V ZAGORJU V organizaciji Rdečega križa Zagorje so 19.junija v Delavskem domu proslavili ta lep jubilej, ki mu je s svojo prisotnostjo in podporo gibanju dal predsednik vlade Janez Drnovšek še poseben pomen. Priznanja za darovano kri so prejeli Ivan Lebeničnik (95-krat), Robert Zakrajšek (75), Bojan Motoh, Valentin Korimšek, Ivan Marinovič, Miloš Debak, Maks Kukovec in Cveto Gracar (vsi 55-krat), Marjan Žibert, Franc Bokal, Franc Medvešek in Branko Ocepek, vsak po 50-krat. Zahvale območnega združenja RK so za humano delo in prispevke podelili posameznikom, šolam in podjetjem. Republiška priznanja so podelili županu Matjažu Švaganu, ki je znal prisluhniti težavam ter nudil finančno in moralno pomoč, Magdi Malovrh za delo z mladimi, Francu Grošlju za trinajst letno vodenje območnega združenja RK, Barbki Rebolj za dosledno izvajanje programov RK, s čemer je ta organizacija pridobila ugled v svoji 45 LET GLASBENE ŠOLE HRASTNIK V torek, Ib.junija so v dvorani delavskega doma izvedli slavnostni koncert ob 45-letnici Glasbene šole Hrastnik. Obiskovalce je že zunaj pozdravil promenadni koncert godbe na pihala, ob prihodu v dvorano pa so jih sprejeli zvoki citer. Polno dvorano je pozdravil župan Leopold Grošelj in poudaril pomen glasbe in glasbene šole, ki je vtkana v utrip kraja. Izrazil je zadovoljstvo, da so uspeli stavbo obnovti in izboljšati tudi notranjo opremo. Sledil je dvourni program, ki so ga izvajali plesalci baletnega oddelka, gojenci s flavto, klavirjem, kitaro,... vse do orkestra harmonik bivših učencev, malega simfoničnega orkestra GŠ in orkestra SWING, ki je moral zaigrati še dodatke. Ravnateljici Elzi Jakšič, vsem učiteljem in gojencem so čestitali tudi kolegi drugih zasavskih glasbenih šol. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro in videokaseto. Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Minuli konec tedna so gasilci GD Kotredež praznovali 70-letnico društva. Ob tej priložnosti so razvili novi prapor, osrednji gost pa je bil zagorski župan Matjaž Švagan in gostje iz GD Oplotnica. Priredili so tudi parado, ki jo je z zvoki iz glasbil pospremil Pihalni orkester Svea Zagorje. Po svečanem dogodku so se obiskovalci zavrteli ob zvoki ansambla Mira Klinca. Foto: Tomo Brezovar NAJBOLJ UREJENA KMETIJA TD Mlinše je v juniju izbiralo najbolj urejeno kmetijo. Kriteriji pri ocenjevanju so bili čistoča, dostop k kmetiji, urejenost in arhitektura domačije ter splošni vtis. Največ točk je zbrala kmetija Hinka Razpotnika iz Smučidola, točko manj so dobili Ocepkovi iz Vrha pri Mlinšah, tretje mesto pa Klopčičevi iz Zabave. Lanskoletni prejemniki prvih treh nagrad, letos niso sodelovali. ŽANA DOLSKA NOČ Dolska noč je že zdavnaj prerasla okvira svojega kraja. To smo lahko videli tudi v soboto, 27.junija, ko so se vrteli na ploščadi okoli spomenika, obiskovalci celega Zasavja. Rokometaši, ki imajo s strežbo že dolgoletno tradicijo, so se spet izkazali. Letošnja novostje bila še popoldanska zabava za otroke, ko sojih poleg glasbe zabavali še policisti s konji. Policisti so imeli tudi stojnico, namenjeno boju proti mamilom. Fanči Moljk, foto B.KIančar 2. MALI SRPAN 1998 Iv Ti n u n l I PREDSTAVITEV POSLOVANJA BANKE V LETU 1997 24.junija je potekala tiskovna konferenca Banke Zasavje d.d., Trbovlje - bančne skupine Nove ljubljanske banke. Namen te konference je bil predstaviti poslovanje banke v letu 1997, predvsem pa prikazati nove načine poslovanja. Za lansko leto, pa so povedali, da velja za relativno umirjeno leto. POSLOVNI REZULTAT BANKE V minulem letuje banka dosegla 238 milijonov tolarjev bruto dobička, kar je 56 milijonov nad načrtovanim zneskom. Po obdavčitvi znaša čisti dobiček 170,6 milijona tolarjev. Poslovni stroški predstavljajo 30% vseh dohodkov banke in so za 24% večji kot v primerjavi z letom poprej. Razlogi za to so predvsem v: - reorganizaciji poslovanja s ciljem bolj učinkovitega in kvalitetnega izvajanja bančnih storitev, - v uskladitvi amortizacijskih stopenj z Novo ljubljansko banko, - v zamiku prodaje poslovnih prostorov, - v dodatno plačanem davku iz dobička oseb za pretekla obdobja. Tako je bilančna vsota Banke Zasavje d.d.Trbovlje konec leta 1997 znašala 19,9 milijard tolarjev. Od tega so 63% delež prispevale vpogledne in vezane vloge prebivalstva in pravnih oseb. Kapital je v letu 1997 znašal 3,8 milijarde tolarjev, kar pomeni 9% več kot v letu 1996. Jamstveni kapital pa je znašal 4,5 milijarde SIT. 1997 1996 1995 BILANČNA VSOTA 19.921.365 17.656.273 14.744.713 JAMSTVENI KAPITAL 4.539.770 4.256.411 3.001.509 KREDITI (1) 10.776.233 9.228.033 6.777.250 VLOGE (2) 12.606.373 9.709.892 8.220.776 PRIHODKI 3.297.970 2.760.850 2.107.910 ODHODKI 3.060.067 2.476.853 2.107.910 DOBIČEK PRED OBDAVČIT. 237.903 283.997 162.794 ČISTI DOBIČEK 170.589 254.691 162.494 * zneski so v tisoč tolarjih (1) posojilo strankam, ki niso banke (2) obveznosti do strank, ki niso banke V lanskem letu so najbolj porasla devizna sredstva in sicer za 1,3 milijarde tolarjev ter tolarska sredstva za 972 milijonov tolarjev. BREZGOTOVINSKO POSLOVANJE - bančna kartica Eden izmed načinov plačevanja položnic in pologov ter dviganja denarja, kjer lahko prebovalci koristijo bančne ekspoziture, agencije (zasavska regija ima 5 agencij in 8 bankomatov) in bankomate, je brezgotovinsko poslovanje z bančno kartico. V letu 1997 je banka popestrila svojo ponudbo še z dvema bankomatoma. Tako je bilo v minulem letu na osmih bankomatih 883 transakcij na dan. Izdanih je bilo 1.036 plačilnih kartic, od tega je 5.705 imetnikov in lastnikov tekočih računov poslovalo z njo. KREDITNE POGODBE V letu 1997 je bilo sklenjenih preko 4.700 kreditnih pogodb. Od tega je bilo 80% vseh potrošniških kreditov dolgoročnih. Največ je bilo nenamenskih kreditov in kreditov za nakup avtomobila. Prav tako je bilo odobrenih 790 milijonov SIT limitov, izkoriščenih pa je bilo le 44%. PRIHODNOST IN NAČRTI BANKE Kot je opaziti, je Ljubljanska banka spremenila ime, videz in s tem tudi notranjost. Od sedaj naprej se imenuje Banka Zasavje d.d. Trbovlje, bančna skupina Nove ljubljanske banke. Zaključeni in poravnani so bili razni posli iz preteklosti. Počasi se približujejo Evropi in svetu in se ne bojijo konkurence. Postopoma se uvaja nova celostna podoba Banke Zasavje, širijo se poslovna usklajevanja, uvajanja novih bančnih produktov, stroški bodo višji v 1 .fazi, učinki bodo posredni skozi dohodke, pokrivanje raznih stroškov,... Za občane pripravljajo nove kartice v juliju, ki bodo nadomestile način plačevanja s čeki. Priključili se bodo tudi na sistem srebrnih kartic in na internet, uvedli pa bodo še projekt 2000 in projekt EUROCARD. Alma Mujič PREKORAČITEV PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Proizvodnja električne energije v Termoelektrarni Trbovlje, je glede na količino na bloku 4, od januarja do nastopa remonta, ki seje pričel S.junija, 323,7 GWh (opravljena v 3400 obratovalnih urah) in povprečna specifična poraba 11,7 Megajoula za KW/h. Načrtovana proizvodnja v tem času je bila 302 GWh, kar je prekoračitev za 21,7 oziroma 7%. Pri tem so porabili 322.040 ton premoga in dobavili 284.000 ton s povprečno kurilnostjo 11,5 Megajoula/kg. Razlika med dobavo in porabo je uporabljena iz zalog, ki so na deponiji Lakonca. Tam imajo trenutno cca. 48.000 ton svojega in cca. 42.000 ton rudniškega premoga. Rudi Špan PRIČETEK REDNEGA REMONTA NA OBJEKTU TET Redni letni remont ali drugače rečeno revizija lanskega remonta Termoelektrarne Trbovlje že poteka. Istočasno z remontom v Trbovljah bodo svoj redni remont pričeli v TE-TO Ljubljana (blok II) in za njimi TE-TO Šoštanj z dvomesečnim remontom v avgustu in septembru. Priprave na takšen 20-dnevni remont so potekale že od lanskega leta v jeseni. V konici remonta na termoenergetskem objektu v Trbovljah bo poleg domačih delavcev še okrog 260 tujih izvajalcev, predvsem že znanih izvajalcev del. Vrednost opravljenih del in samega remonta bo znana po tem, ko bo le-ta opravljen. Okvirno je za tuja dela in material nekako ocenjeno v višini 400 milijonov tolarjev sredstev. Vsekakor pa bo glede na odkrite iztrošenosti delov ta številka dosti višja, ker nameravajo verificirati z zunanjimi komisijami. Rudi Špan CESTNINSKA POSTAJA NA TROJANAH - OVIRA ZA TURIZEM Na simpoziju o gradnji avtocestnega omrežja v Sloveniji in s tem povezanimi turističnimi možnostmi, ki je bilo IS.junija v Celju, so predstavniki Gostinskega podjetja Trojane d.d. zastavili problematiko cestninske postaje na Trojanah. Po njihovih besedah so kot pravni naslednik nekdanjega gostišča Pri Konšku, nosilci stare uspešne gostinske tradicije, ki se podaljšuje vso široko turistično ponudbo s tradicionalno kulinariko slovenskih pokrajin, s trojanskimi krofi in izjemno prometno, tudi razgledno lego na meji med dvema tradicionalnima pokrajinama - med Kranjsko in Štajersko. Ta izjemna lega trojanske turistične tradicije pomeni turistu iz zahodne Evrope morda najstarejšo in najbolj znano turistično ali prometno orientacijo, ki s kakovostjo gostinstva vabi, vleče in pomirja goste, ki vedo, kam potujejo na poteh v naše kraje. Pri doseganju tega in v okviru izgradnje avtoceste pa na državnem nivoju niso naleteli na dovolj razumevanja. Namesto, da bi cestno prometne globalne odločitve krepile to, kar imajo in da bi v dobrem poudarjale komparativne prednosti, so bili v odločanju že sprejeti ukrepi, ki niso v korist Trojanam. Predvidene cestne prometne rešitve, ki prinašajo cestninsko postajo, ne gredo v korist tem ciljem, pač pa turizem na Trojanah postavlja v marginalen in uničujoč položaj. Cestninska postaja na Trojanah bi nedvomno pomenila "de faeto" izbris gostinstva na Trojanah v sedanji podobi, saj bi s to postajo postal edini gostinski objekt na Slovenskem, do katerega bi postavili potujočim potencialnim gostom kot omejitev in oviro cestninsko postajo s plačilom cestnine. To plačilo bi bila nekakšna vstopnica za obisk Trojan in za koriščenje gostinskih uslug. Zanimivo ob tem je vprašanje, kje je danes gost, ki bi bil pripravljen plačati vstopnino za vstop v gostinski lokal. Na koncu se sprašujejo, če mora res več kot stoletni napor njih in njihovih prednikov, ki so vlagali v to, kar so Trojena danes, izničili z ne dovolj domišljeno potezo gradnje cestninske postaje za Trojane. Rudi Špan fTi.n.čuGr c PREJELI SIV10 - IZJAVA ZA JAVNOST, 26.6.98 V KUD Zgaga smo ob brutalnem dogodku s tragičnimi posledicami za nesrečnega Smiljana Grčarja - Pilka močno pretreseni. Poudarjamo, da udeleženci tega dogodka niso v nikakršni zvezi z organizatorji letošnjega festivala glasbe in daje neljubi dogodek posledica medsebojnega obračunavanja dveh samozvanih skupin motoristov Wild Pilots-ov in Satan's Brothers-ov. V KUD Zgaga smo zato ogorčeni in najstrožje obsojamo storilce. Močno upamo, da bosdo pristojni organi krivce prijeli ter privedli pred sodišče. Obenem z globokim sočustvovanjem izrekamo sožalje vsem sorodnikom in prijateljem tragično preminulega. KUD Zgaga ZGAGA: PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ,... ZADNJIČ? "... a je že tako, da se trikrat gradi, kar se podre... Prepojeni s pozitivno energijo čakamo na druženje v treh junijskih nočeh." Zadnje spodbudne besede, kijih je zapisala organizacija Zgage in s tem napovedala res zanimivo in polnoenergijsko žuranje, na res enkratni lokaciji v Ribčah. Četrtek. Bližala se je šesta ura zvečer in po napovedniku naj bi takrat na oder stopili domačini Kapela la Chateliere. No, zadeva se je zavlekla. Začelo se je skoraj z dvourno zamudo. Torej, imeli smo čas, da smo se spoznali z ostalimi "šotoriščniki", lačnimi in željnimi zabave, rocka. Kapela la Chateliere je predstavila svoj sicer zanimiv in kvalitetno podkrepljen repertoar, a nekako se niso vklapljali med ostale. Vse skupaj je počasi postajalo dolgo in dolgočasno, svoje je k temu pristavilo še soparno vreme. Takrat bi nas osvežil kakšen Smoke on the wa-ter ali Born to be wild. S tem so nas razveselili Hudobni volk iz Ptuja, s simpatično pevko, ki je s svojim res pravim glasom dvignila občinstvo, in ko so proti koncu igrali tiste prave rockerske komade, seje razvil že pravi žur. Res pa je, da ljudi ta večer ni bilo prav veliko, morda okrog 700, kar pa se na takem velikem prostoru kaj hitro razgubi. Sledile so legende iz Pivke - Ana Pupedan. Njihov edinstven in samosvoj nastop so zaključili z večglasnim petjem in s tem potrdili njihovo originalnost. Razigrano publiko so po Pupedancih izčrpavali Orleki, s svojim nekoliko okrnjenim programom. Zaigrali so pesem Na Valu 202. Kot poslastica pa so sledili trije kralji slovenske glasbene scene, Za vedno "in": Peter Lovšin, Zoran Predin in Vlado Kreslin. Glede na nastop Petra Lovšina, bi se lahko vprašali o trdnosti njegovega kraljestva na slovenski glasbeni sceni. Žal nam ni uspel "pričarati" Pankrtov takšnih, kot so bili. Zoran Predin in Vlado Kreslin sta se odrezala čisto drugače, tako, kot je bilo pričakovati. Predin je obujal Lačne Franze in splošno zabaval folk s svojim bendom. Vlado Kreslin pa še vedno bruha svojo energijo in jo deli z razigranci pod odrom. Res zna vzpostaviti stik z občinstvom! Ko zareže s svojim močnim glasom, ni kaj da te ne bi spreletel srh in se zdivjal pod odrom. Okrog treh zjutraj smo se počasi odpravili v šotore, polni pričakovanj za naslednji dan, ki pa jih je podrl tragičen dogodek, ki seje zgodil čisto na koncu koncerta in veliko nas je zanj zvedelo šele naslednji dan. Na samem prizorišču, čisto pred odrom, je podlegel strelni rani predsednik motoristov Slovenije, tudi predsednik zasavskih Satan's Brothers, Smiljan Grčar - PILKO. Prizadeval seje za postavitev kluba na zapuščenem Potjorku, kjer bi lahko mladi uživali ob pravi glasbi. Ravno takšni, kakršno je prišel poslušat on. Naslednji dan je prišlo veliko, res veliko ljudi in veliko je bilo takih, ki za dogodek prejšne noči sploh niso vedeli. Žur se je začel ob dveh. Uspelo nam je slišati zagorsko skupino SMB (Svojo Muco Boža). Punk - rock z vulgarnimi besedili - a so izvirna! Malo pred osmo uro zvečer pa so se na prizorišče, mimo vseh redarjev, pripeljali motoristi. Prekinili so koncert in želeli tišino, da se poslovijo od svojega prijatelja. Kako to dopovedati zabave željni publiki? Težko, res težko. Vsi smo bili pred vhodom. Na prizorišču so bili motoristi in kaj kmalu so se jim pridružile še policijske enote. Dogovorili so se, da se Zgaga prekine in motoristi so odšli. Ura je bila deset zvečer in vsi so želeli nadaljevati z žurom. Temu pa ni bilo tako in začelo se je... Razjarjena, pijana publika ni prizanašala organizatorjem. Uničili so nekaj varovalne ograje, razbili mize na katerih so se prodajale karte, padali so reflektorji, zakurili so ogenj, želeli so nazaj denar od vstopnic, med ljudi paje nekdo iz množice vrgel celo solzivec,... in Zagorska skupina SMB Kum, ki je bila popevka tedna na itTITLS M Odhod motoristov s prizorišča v petek okrog 10.ure zvečer tako je zopet prispel konvoj policijskih avtomobilov. Začela so se pogajanja med organizatorji in občinstvom. Padla je obljuba, da bo Zgaga prestavljena na september. Globoko dvomimo v to. Mislimo, daje bil to Zgagin zadnji festival. Zaradi smrti na prireditvi, zaradi izgredov, ki so sledili naslednji dan in tudi zaradi izgube organizatorjev. Koliko denarja je zopet odplavalo po vodi? Nekateri so vseeno ostali v kampu in odšli šele v soboto, drugi smo odšli še tisti večer. Tako seje končala Zgaga. Tragično. Organizatorji so se potrudili in res zahrbtno od storilcev umora, da so si, tako kot so zapisali organizatorji v izjavi za javnost, ki smo jo našli na mizi na prizorišču, izbrali za krinko prav Zgago. S tem so poleg tistih, ki smo Pilkota poznali, oskrunili še vse ostale, ki so od daleč (avtobus iz Kragujevca!) prišli na dobro zabavo. Tekst in foto: Katjo Sladič USTANOVLJEN ZASAVSKO-POSAVSKI FORUM Pred časom je bil v Medijskih Toplicah na Izlakah ustnovljen Zasavsko - posavski forum, ki je ob nedavno ustanovljenem gospodarsko -podjetniškem krilu šesti regijski forum zunajparlamentarne stranke Slovenski forum. Glavni cilji oz. predlogi stranke za izboljšanje položaja so reševanje brezposelnosti in ogroženosti mladih družin. Trenutno rešitev vidijo v izgradnji TET 3 z vsemi ekološkimi normami, ki veljajo v svetu. A se zavedajo, da je to le kratkoročna rešitev, saj zalog premoga in površin za izkop počasi zmanjkuje. Zaradi tega bi morali v regiji takoj misliti na dovod svežega kapitala, ki bi pospešil razvij investicij (posebno v drobnem gospodarstvu), ki so inovativno usmerjene, saj bi s tem lahko zmanjšali že tako drastične razmere. Veliko možnost Zasavja ter Posavja vidijo v Slovenskem forumu v vlaganju in pomoči države pri zdraviliškem turizmu (pri tem so posebej izpostavili Medijske toplice), kmečkemu turizmu in kmetijstvu. Podpora in pospeševanje povezave vseh treh panog bi hkrati omogočilo zmanjševanje cen izdelkov in storitev ter obenem pospešilo razvoj podeželja in preprečila beg ljudi iz kmetij. Kot se za novoustanovljeni forum spodobi, so izvolili tudi organe foruma. Tako je predsednik Zasavsko -posavskega foruma postal Ivan Cencelj, podpredsednici sta Mihaela Rota in Dragica Vozelj, člani predsedstva so postali Dušan Rota, Ivan Šmergut ter Barbara Podbregar, predsednik Programskega Zasavsko - posavskega foruma Pa je postal Jože Ljubič. ZASAVČANI ZDRUŽENI OB BOJNEM ZNAKU NA KUMU Združenje veteranov vojne za Slovenijo -Pokrajinski odbor Zasavje, je ob sedmi obletnici napada agresorskih letal na Kum, 20. junija, pripravil tradicionalno slovesnost. Letos je bilo udeležencev še več kot prejšnja leta. Tako veteranov vojne za Slovenijo kakor tudi častnikov ter drugih udeležencev iz vseh treh zasavskih občin. Vreme, ki je v zadnjih letih znalo ponagajati, je bilo tokrat lepo. Sama slovesnost seje začela že uro prej (ob 10 uri), s postavitvijo prapora ZV VS- Zasavje pred bojni znak "Kum 91". Slavnostni govornik, župan Zagorja Matjaž Švagan, je v svojem govoru poudaril pomen takih svečanosti, ki obeležujejo za Slovence in Zasavčane pomembne dogodke, toliko bolj, če se pripravljajo skupno. Po njegovem bi tudi na drugih področjih Zasavčani morali delovati podobno, torej skupaj. Podeljena so bila tudi priznanja ZVVS, ki so jih prejeli Bogdan Barovič, Rok Strniša ter Združenje častnikov Trbovlje. Za prijeten dan so poskrbeli člani pevskega zbora Svoboda iz Hrastnika, duo Hip Hop ter povezovalec celotnega programa Bogdan Barovič. Vse udeležence svečanosti so organizatorji pogostili še z tradicionalno kumsko klobaso. Dan pred svečanostjo je delegacija ZVVS-Zasavje, na domu, obiskala invalida vojne za Slovenijo Ivana Starina. Tekst in foto Igor Goste ZAKLJUČNI KONCERT FLAVTISTK V torek, 23 .junija 1998 seje v Valvasorjevi kapeli na Izlakah zgodil zaključni koncert flavtistk Anje Brglez in Ine Prašnikar. V srednjeveškem okolju sta Ina in Anja sproščeno koncertirali, na klavirju pa staju spremljali prof. Slavi Gregl in prof. Urška Vidic. AM Plavalni klub Rudar Trbovlje VABI v soboto, 4.julija 1998 ob lO.uri na letno kopališče v Trbovljah, kjer bo potekalo najstarejše tekmovalno tekmovanje v Sloveniji - “29.LUČKIN MEMORIAL”. Da bo tekmovanje potekalo v prijetnem vzdušju, pridite in vzpodbujajte mlade tekmovalke! RM. Bojni znak KUM 91 KOMUNALNO REDARSTVO V ZAGORJU ZELO DEJAVNO Eno leto je dolga doba. Ali pa tudi ne. Kakor za koga. V enem letu obstoja Komunalnega redarstva v Zagorju se je postorilo precej stvari. Za to ima največ zaslug predvsem človek, ki to nalogo opravlja. Ivan Drnovšek je delo komunalnega redarja sprejel kot zelo pomembno nalogo in jo opravljal vestno in velikokrat tudi ob pomoči občanov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Da je delo opravljal zares vestno, govorijo tudi sami statistični podatki. Le-ti so za inventuro opravljenega enoletnega dela spodbudni, manj pa so spodbudni za nas, občane. Velika količina predvsem divjih odlagališč, zapuščenih vozil in ostalih problemov, povezanih s tem, priča, kako neosveščeni so nekateri občani glede okolja, v katerem živimo. In kaj pravijo konkretne številke? Skupno je bilo obravnavano 29 tovrstnih odlagališč, največ v samem Zagorju (9), sledi Kisovec (8), Izlake (5), Mlinše (4) in Šentgotard (3). V to število so zajeta vsa večja odlagališča, ki pa so bila že sanirana. Na področju neurejene kanalizacije so bili obravnavani štirje primeri. Ljudje so ponavadi najbolj občutljivi nato, kako so urejene okolice vitalnih objektov, ki jih občani najpogosteje obiskujejo. Zato niti ne preseneča velika številka obravnavanih objektov, ki jih je bilo kar 26. Pri odlagališčih je vredno omeniti sanacije večjih odlagališč in sicer - pri Jovu Jovanoviču (o tem smo v Zasavcu že pisali), - Prapreče, - ureditev okolice Delavskega doma, - ureditev odlagališča na železniški postaji, na Kopališki ulici in na Starem trgu v Zagorju, v Ravenski vasi, - ureditev šestih odlagališč na zemljišču RZVZ, - ureditev odlagališča pod Colniščami, - odstranitev ruševin enega objekta, - ureditev odlagališča na Izlakah - Loke (tudi na ta primer smo prvi opozorili v našem časopisu in ta primer je vsekakor "dvignil veliko prahu" predvsem s strani prebivalcev Lok), - ureditev odlagališča v Šklendrovcu. Zakonodaja na področju črnih gradenj je prizadela tudi marsikatere občane, saj je bilo obravnavanih 11 nedovoljenih posegov v prostor (izgradnja pomožnih objektov, nasutje zemlje in podobno), prav tako pa je bilo odstranjenih 21 tim. "barak". Večina problemov z redom pa je povezana z novozgrajeno tržnico. Tam je najbolj problematično parkiranje vozil in pa zadrževanje večjega števila dijakov v objektu, kar ima za posledico predvsem veliko odvrženih odpadkov. Tudi glede živali smo ljudje, kot kaže, zelo občutljivi. Obravnavanih je bilo namreč 23 pritožb v zvezi s psi, sedem domačih živali pa je bilo odstranjenih. Zagorjani prav tako ne znamo poskrbeti za odslužena vozila, ki so velik problem, predvsem z ekološkega stališča. Saj veste, bencin, olje, raznorazne tekočine, kislina, nenazadnje rjaveča pločevina,... K sreči v zagorski občini nismo imeli s tem večjih problemov, kljub temu pa sta bila obravnavana dva primera iztekanja nevarnih tekočin. Tako je bilo odstranjenih več vozil iz Cilnice, na področju celotne občine pa so vozila odstranjevali predvsem v sklopu akcije "Spomladansko čiščenje". Skupaj je bilo obravnavanih 135 zapuščenih vozil na javnih površinah, 9 tovornih vozil ter 4 kamp prikolice. Še največ negodovanja pri delu komunalnega redarstva (oz. redarja) je povzročal "listek za brisalci" oz. opozorila in mandatne kazni za nepravilno parkiranje. Tako je bilo izrečenih kar 762 opozoril za nepravilno parkiranje, izrečenih pa 128 mandatnih kazni. Ob tem je treba dodati tudi to, daje pred kratkim v veljavo stopil odlok, po katerem vam v primeru, če vas kdo "zaparkira", ne bo treba klicati policistov. V omenjenem primeru vam lahko "pomaga" tudi komunalni redar, ki lahko napiše mandatno kazen v višini 5.000 SIT za "vašega soseda", v primeru večjih kršitev (npr. pri Zdravstvenem domu) pa se lahko ta kazen celo podvoji. Tako torej govorijo številke v zagorski občini. Prošnjo za posredovanje podatkov smo poslali tudi na Občino Litija ter Radeče, a je, kot kaže, tam vse narejeno bolj "umetno". Kako si lahko drugače razlagamo delo npr. občine Litije, ki niti nima ustreznih komunalnih redarstev in jim je "prva briga" fotokopiranje Zasavca, kot pa da bi npr. poskrbeli za svojo lokomotivo. O delu redarstva v Trbovljah in Hrastniku pa več v prihodnjih številkah časopisa Zasavc. Peter Motnikar BOLNIŠNICA NA KONCU POZABUENEGA MESTA Splošna bolnišnica Trbovlje je županom petih občin na področju Zasavja poslala informacijo o kategorizaciji in standardizaciji slovenskih bolnišnic. Slednjega je sredi maja minister za zdravstvo podpisal izvedbeni akt zakona o zdravstveni dejavnosti in sicer pravilnik o merilih za razvrščanje bolnišnic. Tri najmanjše slovenske splošne bolnišnice in sicer v Brežicah, na Ptuju in v Trbovljah so po tem pravilniku uvrščene v skupino bolnišnic, ki nimajo statusa regijskih bolnišnic. Po številu oddelkov morajo imeti najmanj en operativni in neoperativni oddelek. Po informacijah, s katerimi trenutno razpolagajo so menili, dajih administrativno ne bodo ukinjali ali zmanjševali, če bodo s finančnimi sredstvi, ki jih bodo prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko poravnali vse odhodke. V tem času seje zaključila tudi prva faza standardizacije ambulantno specialistične in bolnišnične dejavnosti. Kot je povedal direktor bolnišnice, je tudi sam sodeloval pri pripravi standardizacije slovenskih bolnišnic kot predstavnik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Prav tako so lahko že pred časom napravili za trboveljsko bolnišnico oceno posledic standardizacije. Na podlagi tega bodo v tem letu na letni ravni prejeli cca. 45 milijonov tolarjev manj finančnih sredstev, kot sojih v letu 1997. To je po oceni 3% celotne izgube ali mesec in pol stroškov za zdravila in material. Na zaostrovanje kriterijev za pridobivanje dohodka so se v Trbovljah pripravili že pred meseci, ko so na svetu sprejeli program ukrepov varčevanja. Kljub temu pa po njegovih besedah prihajamo v tem času v obdobje, ko nas zaradi omenjenega pravilnika lahko doleti še kakšno dodatno presenečenje. Prav zato so že od marca 1997 opravljali mesečni pregled stroškov in to tako, kot če bi delovali kot profitni center. Ker pravilnik o merilih za razvrščanje bolnišnic, ki ga je podpisal minister za zdravstvo, predvideva (po m rs ttl a 2. MALI SRPAN 1998 30-ih dneh po objavi v Uradnem listu) objavo števila dežurnih ekip v vsaki slovenski bolnišnici, obstaja bojazen, da bodo zaradi napovedanega zmanjševanja števila dežurnih mest prizadeti tudi v trboveljski bolnišnici. Po napovedih predstavnikov ministrstva naj bi se število dežurnih zdravnikov v Sloveniji zmanjšalo približno za dve tretjini. Ker je do poskusov kategorizacije prišlo že pred dvema letoma, so vsi župani sklenili s pismom ministrstvu za zdravstvo in povabilom ministra Marjana Jereba v Trbovlje in to še pred 20.julijem nakazati na rešitev iz zagate. Prav zato so v tem pismu navedli, da ima Zasavje, čeprav ni samostojna regija, zaradi svojega geografskega položaja in oddaljenosti do sosednjih regionalnih bolnišnic utemeljene razloge, da ohrani vse štiri temeljne oddelke z bolniškimi posteljami in na vseh štirih oddelkih prav tako ohrani dežurne ekipe oziroma zdravnike. Ti lahko s svojo 24-urno prisotnostjo na bolniških oddelkih ukrepajo takoj. Glede na velikost od postelj do osebja sodi Splošna bolnišnica Trbovlje po velikosti nekje v sredino. Če pride do sprejetja tega, bo poleg zmanjšanja fizičnega obsega za 2% tudi v celoti za 3,5% izpada pri celotnem dohodku in za 3% se zvišajo materialni stroški. Število zaposlenih se zmanjša za 22%, plače za 13%, materialni stroški pa bi se povečali za 30%. V zaključku so ugotovili ter tudi v pismu poudarili, da bi prekategorizacija bolnišnic povzročila zmanjšan obseg dela, zmanjšanje strokovne ravni in odliv kadrov v večje bolnišnice. Poleg tega bi prišlo do opustitve nekaterih sedanjih bolnišničnih oddelkov in zmanjšanje obsega dežurstva v bolnišnici. Splošna bolnišnica v Trbovlje bi izgubila pomen bolnišnice, ki v veliki meri pokriva področje od Litije do radeč. To pa je področje, ki naj bi v okviru regionalizacije Slovenije postalo samostojna pokrajina Zasavje. Zupani petih občin se zavedajo, da bi ta sprememba bolnišnice povzročila veliko socialno-zdravstvene in politične posledice v zasavski regiji. Enaka oz. podobna stališča so župani v zvezi s poskusi krčenja dejavnosti v Splošni bolnišnici Trbovlje sprejeli že v letih 1992, 1994 in 1996. Zasavje torej čaka na odločitev treznih in pametnih ljudi na krmilu ministrstva in države. Rudi Špan SINDIKAT STEKLARNE HRASTNIK Ob občinskem prazniku občine Hrastnik smo se pogovar jali z vodjem enega naj večjih hrastniških sindikatov, Sonibojem Knežakom. Kako je s spošto-vanjem vodstva do livnih pogodb v * V »M vašem podjetju? Panožna kolektivna pogodba za predelovalce nekovinskih rudnin, kamor spada tudi Steklarna Hrastnik, se v celou spoštuje. Kot dodatek oziroma nadgradnjo panožne kolektivne pogodbe smo podpisali tudi aneks k tej pogodbi, kjer smo uredili vse specifike našega podjetja, kakor tudi dodatke, katere imamo ugodneje dogovorjene, kot to določa panožna kolektivna pogodba. Katere kršitve pravic delavcev so najbolj pogoste? Večjih kršitev pravic delavcev v Steklarni Hrastnik ne bi mogel reči, da obstajajo. Je pa bilo v zadnjih petih letih ob številnih reorganizacijah opravljenih ogromno premestitev znotraj podjetja, kar med zaposlenimi, ki jih te premestitve zajamejo, povzroča precej nezadovoljstva. Vendar so bile tudi v večini primerov premestitve v skladu s kolektivno pogodbo in zakonom o delovnih razmerjih. Kako vaš sindikat rešuje probleme delavcev oz. ali ste pri razreševanju le-teh uspešni? V sindikatu Steklarne Hrastnik imamo dvanajst sindikalnih zaupnikov, ki imajo priznan status sindikalnega zaupnika. O večini problemov, s katerimi se soočamo, se pogovorimo na seji izvršnega odbora, na katere vabimo tudi vodstvo podjetja. Na tej relaciji tudi potekajo razreševanja problemov. Precej delavcev pa se s svojimi problemi zateče v sindikalno pisarno. Sam namreč že šesto leto opravljam profesionalno funkcijo predsednika sindikata. Probleme posameznikov tako v največji meri poskušam razreševati sam, saj imam dogovorjeno, da imam kot predstavnik delavcev vsakodnevne stike z vodstvom podjetja. Na tej relaciji razrešimo kar precej problemov. Med sindikatom in vodstvom podjetja torej poteka dialog, o problemih se pogovarjamo in jih poskušamo tudi skupno reševati. Pri tem pa je vsekakor treba najti pot tako med interesi kapitala kot interesi zaposlenih. Tu bi dodal samo še to, da je sindikat prisoten tudi v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah in obveznostih delavcev. Upam, da smo v okviru možnosti in pristojnosti, ki jih ima sindikat, več ali manj uspešni. Zagotovo pa se trudimo po najboljših močeh. I.G. Iz središča Slovenije v vaše srce! tel,: 061 883 740 2. MALI SRPAN 1998 f: TiJr.au ft ANKET4 Ribe ni treba učiti plavati, kot tudi ptice ne leteti. Za sošolce je značilno sodelovanje in za prijatelje zaupanje. Mnogo pregovorov je nastalo iz ljudskih prilik. Pravijo recimo, da minuta potrpljenja pomeni deset let miru. Nadalje se veliko ljudskih rekov navezuje na ljubezen - da se ljubezen obilno obrestuje takrat, kadar jo v izobilju dajemo. Menda ima čustvo ljubezni izjemen vpliv pri vsaki izbiri in odločitvi. In v ljubezni je "z" ali "brez" domišljije -prijetno. Toda kako pogosto se dogaja, da se večina debat o ljubezni odvija v stilu, češ, kako situiran, privlačen, pozoren in kaj še vse, naj bi bil njihov izbranec ali izbranka. Vendarle se ljubezen pritihotapi na vsa področja in delovanja v življenju. Pomembna je ljubeznivost staršev, važna je ljubljenost v vsakem obdobju človekovega življenja, niti ni zanemarljiva priljubljenost delovnega okolja ter še kopica naklonjenosti, ki ljubezni večajo pomen. In ljubezen je, če si pripravljen z nekom deliti trenutke sreče in žalosti ali če stisneš k sebi človeka, kljub temu, da te je maloprej razjezil. Seveda pa je tudi zmeraj v trendu, kako kdo zaljubljenost, zacopanost in sploh 'pecanje' kaže. Pač ne oziraje se na odzive v smislu, češ, le kaj bodo drugi rekli. Tekst in foto: Petra Radovič Elvira Husič, dijakinja iz Hrastnika: "Ljubezen je, kadar mi fant pokaže, da me ima rad, da se trudi biti čim-več z menoj, ali me povabi kam ven ter mi piše, telefonira. Človek vse življenje doživlja ljubezen. Všeč so mi romantični fantje, takšni, ki ne skrivajo čustev." Brczgr^jno zacopani Valentina Radič, dijakinja iz Trbovelj: "Zaljubljena sem takrat, če mi je fant tako po zunanjem videzu kot po značaju všeč in si želim prijateljevati z njim. Ljubezen je pomembna v življenju vsakega človeka, važen je občutek, da ljubiš in si ljubljen." Toni Šemrov, študent iz Trbovelj: "V svojo partnerko sem zaljubljen in doživljam pravo ljubezen. Verjamem v romantično ljubezen, toda partnerja rabita tudi pogovarjanje in dejavnost v smislu, da uživata v tem, da sta skupaj." Ivana Ševerdija, dijakinja iz Trbovelj: "Kaj je ljubezen? Več mi pomeni, če fantu lahko zaupam kot to, če je luštkan. Nekateri pari so brezveze skupaj, ljubezen na prvi pogled hitro mine, za vsako ljubezen pa so čustva zelo pomembna." Manca Jere, učenka iz Zagorja: "Ljubezen vsakdo doživlja drugače in je, kljub intimnosti, potrebna vsakemu in jo vsakdo išče vse življenje. Mislim, daje v ljubezni pomembno obojestransko razdajanje in sprejemanje. Razlika je tudi, če ti je kdo všeč ali pa si zaljubljen." Magda Medved, ekonomski tehnik iz Litije: "Ljubezni ni mogoče kupiti. In možno je ljubezen doživljati vse življenje, treba je le spoštovanja, zaupanja in veliko potrpežljivosti." Janez Mlakar, avtomehanik iz Litije: "Če ima fant več žensk, najde tudi tapravo. Sploh je super, če je ženska prijetnega videza in sta si obojestransko simpatična. Vsakdo ima svoj okus, ampak zmeraj te nekaj pri partnerki bolj pritegne kot pri drugih." Petra Lipec L.ium:zi:LV! ta isilsi:iia AVI ZVENI TAKO ČUDOVITO, DA AVCNIAV: VSE, |[AI* IZVIIM IZ L.IIIEEZNI, AlOltA KITI IMMV TAKO ČUDOVITO. (DANTE} Mnogo je stvari na svetu, ki pripravijo človeka, da spreminja, da razmišlja, da piše in sklada, vendar niti ena ne tako močna, kot ljubezen. Če ne bi ljudje ljubili, najbrž ne bi bilo Prešernovih sonetov, ne velikih ruskih klasičnih del, ne Byronove poezije. Konec koncev ne bi bilo žajfastih serij, ki jih mnogi tako radi gledajo. In kaj je to ljubezen? Po Novalisu je to večna skrivnost. In najbrž ima prav. Zakaj, nobena stvar na svetu ni vsak dan tako nova, tako spremenljiva in presenetljiva. Je kot nekakšen globok vodnjak, kjer vidiš le črnino in z upanjem in nestrpnostjo pričakuješ, kaj boš potegnil ven - bistro vodo ali blato? In ker ne veš, dokler ne poskusiš....včasih potegneš tudi blato. Vendar se splača segati v ta vodnjak, pa čeprav le za nekaj srečnih trenutkov, saj ljubezen zna biti tako lepa in pusti ti toliko lepih spominov, zaradi katerih pozabimo na slabe trenutke in na krivice. In ko smo pripravljam odpustiti, ne pozabiti, odpustiti, takrat lahko z mirno vestjo rečemo, da ljubimo. Pa bodisi prijatelja, partnerja ali koga drugega. Čeprav Slovenci ponavadi rečemo, da imamo radi, zakaj fraza "ljubim te" nam je izredno tuja. Skoraj smešna, bi lahko rekla. Kot da "ljubim te ", lahko le preberemo ali slišimo v kakšni pesmi, na filmskem platnu. Pa sta ti dve besedi res enakovredni? Ne, tnislim, da ne, saj radi imamo tudi morje, sonce in knjige. Ljubezen, tista prava, duhovna ljubezen, pa je ponavadi ena sama, sveta in edina, ki ni namenjena vsakomur. No ja, v sebi jo nosi vsak, vendar so redki tisti srečneži, ki lahko rečejo, da so bili oz. da so v ljubezni srečni. Ker ljubezen ni določena z ustavo, a jo omejujejo nenapisani zakoni, ki so včasih mnogo hujši, kot kakšni drugi. Ljudje smo na žalost prežeti s Predsodki in napačnimi stališči, ki jih mnogo prevečkrat projeciramo na druge. Vendar vedite, da nenaravne ljubezni ni, in da je ne moremo brzdati in nadzorovati. To je nemogoče in utopično. Tisti pa, ki jo poskušajo brzdati in zatirajo svoja čustva, so ponavadi hudičevo nesrečni. In biti nesrečen celo življenje zavoljo nekih napačnih, vsiljenih nadzorov, zavoljo družbe in mnenja drugih... se ne splača. Če imaš ob sebi človeka, ki mu lahko zaupaš vse težave in probleme, se brez sramu zjočeš, potem ti je Življenje, pa čeprav težko, takoj lažje. Lažje in lepše. In tako vsem, ne le ntladim, s katerimi mnogi radi okarakterizirajo ljubezen. Pa ni res. Ljubezen ni stvar mladih in ni stvar maja in morja. Je cvet, neodvisen od vtemenskih razmer in okolice. Raste tudi v suši in obstane v neurjih. Omaje ga lahko le nezvestoba. In ta ponavadi boli mnogo bolj kot kakršna boli druga krivica. Vendar, kot sem rekla, na začetku - prava ljubezen sloni predvsem na odpuščanju. Prebrala sem, da se človek lahko ceni takrat, ko ljubi drugega bolj, kot ljubi sebe. Prvo pravdo sicer je, ljubiti sebe. A ko dosežeš ta prvi nivo, ti najbrž uspe doseči tudi dragega. Marta Hrušovar GLADOVALEC - 1’KOSTO DO IIAEKI "Neprestano sem hotel, naj bi ljudje občudovali, da gladujem, "je dejal gladovalec. "Saj te občudujemo" je prizanesljivo dejal nadzornik. "Pa ne smete občudovati," je dejal gladovalec. "Prav, torej te ne bomo občudovali, "je dejal nadzornik, "ampak zakaj naj te ne bi občudovali?" "Ker moram gladovati, ne morem drugače, "je dejal gladovalec. "Lejte si ga no, "je dejal nadzornik, "zakaj ne bi mogel drugače?" "Zato, "je dejal gladovalec, nekoliko privzdignil glavico in spet govoril Z ustnicami, napetimi kakor za poljub, nadzorniku naravnost v uho, da se le ne bi nič izgubilo," ker nisem mogel najti jedi, ki bi mi bila všeč. Da sem jo našel, verjemi, nič se ne bi bahal in bi se bil najedel kakor ti in vsi." To so bile zadnje besede, a celo v strtem pogledu je bilo trdno prepričanje, da še venomer gladuje kar naprej. Knjiga mi je odprta obležala v naročju. Zazrla sem se v strop, kot da bom tam našla odgovor na vprašanje, ki se j porodilo ob Kafkovem Gladovalcu. Koliko je takih gladovalcev ? Kolikokrat gladujemo ? Zaradi česa ? Kako pogosto vztrajamo v nečem, ker nas ne zadovoljuje, ker ne znamo iskati in najti drugega ? Morda pa si ne upamo, ker se bojimo nepoznanega, ker nas je strah, da bomo zavrnjeni in nerazumljeni? Kaj pa, če se bojimo sebe ? Gladujemo! Hrepenimo po nečem drugačnem pa si to ne upamo vzeti. Še bolj žalostno pa je, da si sprememb ne upamo niti zaželeli. V strahu, da je ne zaslužimo, da nam ne pripada. Kako malo se cenimo! Niti ne zavedamo se, da s takimi mislimi odganjamo od sebe srečo. Ker mislimo, da si ne zaslužimo, tega tudi ne bo k nam, ker sami tako hočemo. Gladovalci smo in kot on, si tudi mi ne zaslužimo občudovanja. Ali pač? Mogoče pa si zaslužimo občudovanje že zato, ker smo zmožni vztrajati v tem načinu življenja, za katerega se zavedamo, da nas ne izpolnjuje, da nam ne zadovolji naših resničnih potreb, da nas utesnjuje... in vendar vztrajamo v njem. Vztrajamo, ker je bolj udobno imeti nekaj za občudovanje - pa čeprav ni tisto "ta pravo" - kot pa pustiti vse za seboj in iskati novo, poskušati, se tudi opeči, vendar "iskati jed, ki bi nam bila všeč", da nam ne bi bilo treba gladovati do konca. Zdi se mi, da je mnogo bolje, da nasp sploh ne občodujejo, kot pa da nas občodujejo zaradi gladovanja. Kaj pa, če ni čisto tako, kot sem pravkar razmišljala? Morda pa iščemo in se trudimo, da bi našli, damo vse od sebe in vendar ni uspeha. Nobena jed nam ni všeč in nas ne zadovolji. Po vsakem poskusu smo boljpratni - lačni - hoteli bi kaj drugega, drugačnega,... Za trenutek se ustavimo, ne da bi prav razmislili, zakaj smo nezadovoljni in odhitimo dalje, novim iskanjem naproti. Zgodba se ponovi, znova in znova. Vrtimo se v začaranem krogu, iz katerega je samo en izhod. Spoznanje, kako nesmiselno je iskati zunaj sebe, ko pa nas lahko zadovolji samo tisto, kar je v nas. Naše notranje zadovoljstvo, uglašenost s samim seboj, ljubezen do sebe. To so jedi, ki bodo prekinile naše gladovanje in takrat nam ne bo več potrebno nikakršno občudovanje in neobčudovanje. Takrat, ko bomo vedeli kdo smo in kaj hočemo (od sebe), ne bomo več gladovati, kajti našli bomo jed, ki nam bo všeč in našega iskanja bo konec. HRASTNIK PRAZNUJE Ob praznovanju občank in občanov Hrastnika smo povabili k pogovoru hrastniške gospodarstvenike in nekateri so se prijazno odzvali. Tudi župana, pa ni hotel sodelovati, rekoč, da je povedal kar ima, na tiskovni konferenci... Vsem gospodarstvenikom smo zastavili tri enaka vprašanja: Ali vidite perspektivo vaših delavcev v firmi kot je, ali morda načrtujete razširitve, bodisi v finančnem, ali fizičnem smislu? S kakšnimi težavami se največkrat srečujete? In uspehi v zadnjem obdobju? Urednik PROMOCIJA GRBA IN ZASTAVE V HRASTNIKU V sredo, 24.junija so v Hrastniku s ponosom razvili svojo novo zastavo in grb. Predstavnik heraldičnega društva Slovenije Jurečič je povedal, da so heraldiki, strokovnjaki za grbe, zelo zadovoljni s sodelovanjem občine in jo dajejo vsem drugim za zgled. Tudi župan Leopold Grošelj je označil sodelovanje za izredno uspešno, 24.junija pa za zgodovinski dan. Razložil je simbolični pomen grba. Hrast na beli površini, ki pomeni svet, kakršnega želimo, rdeča barva debla - revolucionarna preteklost, zelena krošnja - ekološka naravnanost in korenine, ki simbolizirajo vraščenost Slovenstva in še posebej Zasavja na črnih tleh. Zastava je zelene barve, grb na njej pa na beli površini. Slovesni dogodek so popestrili z ognjemetom in krajšim kulturnim programom. Fanči Moljk foto: B.KIančar STOJAN BINDER, direktor Steklarne Hrastnik: Steklarna Hrastnik bo tudi v bodoče pretežni del svojih prihodkov ustvarila na zunanjih trgih, zato bomo tudi v bodoče zelo pazljivo spremljali monetarno politiko države Slovenije. Ključen problem, s katerim se danes ukvarja Steklarna, je rast stroškov, ki so vezani na slovenski tolar. Inflacija na letnem nivoju 10% ob zatečeni devizni politiki skrajno neugodno vpliva na poslovne rezultate našega podjetja in vpliva na zmanjšanje dobička v višini preko 2 mio DEM. Zato zatečena gospodarska politika resno ogroža eksistenco podjetja kot celote. Zaradi visoke inflacije in s tem tudi cene kapitala na slovenskem trguje danes najprofitabil-nejša naložba vračilo kredita. V našem podjetju v tem trenutku minimiziramo vlaganja v razvoj ter poskušamo ves denarni potencial usmeriti v vračilo kreditov. Investicije, ki smo jih realizirali v letu 1996 in 1997 dajejo pričakovane rezultate, zato bomo v letošnjem letu dosegli rekordno proizvodnjo na nivoju preko 36.000 ton steklenih izdelkov in s tem tudi rekorden obseg prodaje in prihodkov. Naše proizvodne kapacitete so razprodane in to je dobra osnova za sprovajanje nove poslovne politike na področju trženja. S selekcijo asortimana, kupcev in trgov želimo dinamično povečevati bruto dodano vrednost našim produktom, kar pomeni, da forsiramo predvsem razvoj in prodajo personificiranih izdelkov, to je izdelkov, ki se rodijo, živijo in odmrejo v Steklarni Hrastnik. To poslovno filozofijo sledimo v vseh treh proizvodnih programih, to je na področju embalažnega, gostinskega in razsvetijavnega stekla. Za nas so tako najpomembnejši kupci, kijih zanima razvoj novih izdelkov in pokrivajo potrebe tržnih niš, to je strukturo bogatih kupcev, kijih v Evropi v tem trenutku z ozirom na naše proizvodne kapacitete ne manjka. Ne bojimo se tuje konkurence, ne bojimo se recesije na področju, ki ga pokrivamo z našimi proizvodi, naj večja nevarnost za naše podjetje so domači pogoji gospodarjenja in odnos zakonodajne in izvršilne oblasti do gospodarstva. MARJAN PERGAR, direktor Sijaja Hrastnik: Delniška družba Sijaj Hrastnik je po mojem mnenju v tem trenutku ena izmed mnogih povprečnih družb v Sloveniji. V tem trenutku imamo v naši državi nekaj deset, mogoče 100 ali 150 paradnih konjev, ki iz takšnih ali drugačnih razmer še vlečejo v svoji interesantnosti, tako po proizvodih, kakor tudi z borzno pozicijo svojih delnic. Pri tem pa je seveda žalostno dejstvo, da imamo več kot 70% družb, ki se ukvarjajo s skoraj enako problematiko iz dneva v dan. Slovensko gospodarstvo je v teh letih obremenjeno z naslednjimi bremeni: - Sredina osemdesetih let je bila zaradi velike inflacije neugodna za kakršnekoli investicijske posege in zato smo v tistih letih čakali, da se inflacija vsaj nekoliko umiri. - Temu obdobju je sledil razpad jugoslovanskih in v celoti vzhodnoevropskih trgov, kar nas je vse skupaj postavilo v situacijo, da smo izgubili vsak svoj delež tržišča, zato je bilo v teh letih le vprašanje preživetja oz. vsakdo je iskal svojo pot, da bi ohranil podjetje. - Razpadu trgov je sledil proces lastninjenja, ki je po eni strani ogrožal vsakega, ki bi kaj v tem obdobju investiral, saj bi bila vsaka investicija še enkrat plačana s certifikati. Tako je šele v zadnjem letu - dveh položaj gospodarstva takšen, da lahko razmišljamo o novih naložbah in novih projektih. Seveda pa smo med tem časom izgubili več kot 10 let časa, to pa seveda v industriji predstavlja nenadomestljivo izgubo. Vendarle na vprašanje lahko odgovorim pritrdilno. Mi smo že v lanskem letu z lastnimi sredstvi izgradili novo galvanizacijo in novo, zelo sodobno napravo za čiščenje odpadnih vod, v kar smo investirali več kot 110 mio SIT. V naslednjih letih predvidevamo postopno odpravo ozkih grl v drugi proizvodnji, predvsem v obdelavi in preoblikovanju kovin. Razmišljamo tudi o novih 2. MALI SRPAN 1998 z) TTl Tl proizvodih, o izpopolnitvi novih tržnih niš, saj razmere na evropskih trgih, predvsem zaradi izjemno močne konkurence proizvajalcev iz daljnega vzhoda, trenutno evropskim proizvajalcem niso naklonjene. Imamo pa toliko prilagodljivo tehnologijo, da lahko izdelujemo tudi druge predmete, ki so dekorativnega značaja. Tako že nekaj let proizvajamo ob svetilih tudi različne druge dodatke za stanovanja (mizice, obešalnike, stojala za rože...). Vsekakor pa moramo v tovarni doseči večji prihodek na zaposlenega, kot do sedaj. S tem bomo rešili tudi vprašanje finančnih problemov, ki nas dajejo zadnje leto, dve. Del problematike sem nakazal že v odgovoru na prvo vprašanje. Vendar je teh težav še veliko več. Prav gotovo največji problem je odnos Banke Slovenije do tečaja DEM in drugih valut, ki so vezane na DEM. Smo pač pretežni izvozniki in tako, kot vsi ostali tudi mi pričakujemo od države, da bi zagotovila realno plačilo za blago, ki ga ob vsej konkurenci na evropskem trgu lahko izvozimo. Koliko je stvar resna, lahko pove naslednji podatek; Od 1.1.1994 do 31.12.1997, se pravi v štirih letih je razlika med tečajem DEM in uradno rastjo inflacije 32%, kar pomeni, da smo izvozniki dobili 31.12.1997 32% realno manj, kot 1.1.1994. Pa tudi v letošnjem letu je v tem trenutku tečaj marke enak, kot je bil 1.1.1998, inflacija pa je v 6-ih mesecih vsaj 5%-na. To seveda pomeni, da vsi stroški na domačem trgu - plača, energija, usluge, repromaterial naraščajo po stopnji inflacije, plačilo je po stopnji rasti marke, razliko pa moramo požreti proizvajalci. Če k temu dodamo še dejstvo, da je ta politika Banke Slovenije prav voda na mlin uvoznikom svetil, ki se jim v istem razmerju razmere iz leta v leto izboljšujejo in nam predstavljajo iz leta v leto močnejšo konkurenco, potem se dejansko nahajamo v Škarjah, ki se vsak dan bolj zapirajo. To seveda ni problem samo Sijaja, to je problem vseh, ki smo še sposobni s svojo kvaliteto in svojimi izdelki zagotoviti trgo v Evropi. Seveda je to naj večji problem, ni pa edini. K temu bi lahko prišteli še zelo destimulativno obnašanje trgovcev, ki del blaga, ki ga prodajajo, uvažajo s tujine, kar morajo plačati vnaprej ali najkasneje ob prevzemu, za domače blago pa izsiljujejo konsignacijo, odložen rok plačila ter še k temu dodatno zamuda v plačilu, kar pomeni, da dobimo plačilo šele po šestih mesecih. Za ves ta čas pa moramo financiranje pokrivati sami na način, kakršnega si privoščimo. Slovenski trg postaja vse revnejši. To je razumljivo, saj je več kot 120.000 Slovencev brezposelnih, saj se velik del zaposlenih s plačami, ki jih prejemajo (če jih prejemajo), komaj lahko privošči stroške za življenje in preživetje, morda še za najbolj nujno - oblačila, čevlji, svetila pa so v tej vrsti precej na zadnjem koncu. Tam, kjer denar ostaja, se investira v avtomobile, tako, da je dejansko slovensko tržišče iz leta v leto skromnejše. Po naših podatkih sicer v tem trenutku držimo 30% delež, vendar to za sedanje kapacitete predstavlja komaj četrtino vsega, kar lahko naredimo, zato je iskanje kupcev in trgov naj večja težava v tem trenutku. Z bivšimi jugoslovanskimi trgi imamo take meddržavne odnose z vizumi in vsakega potnika iz Bosne na meji tretiramo kot potencialnega kriminalca, s Srbijo smo ostali edini, ki nimamo urejenih diplomatskih in medbančnih odnosov, Makedonija je potisnjena v žep in do kraja obubožana, tako da nam pravzaprav od jugoslovanskih trgov ostaja zelo malo, zgolj tisti posli, kijih uspevamo z veliko truda, kljub vsem političnim problemom izbrskati, realizirati in poskrbeti, da so tudi plačani. To je le nekaj težav, lahko bi jih poimenovali najbolj pomembne. Je še veliko drugih. Žal prostor, ki je na razpolago, onemogoča kaj več na to temo. Če bi tehtal, kateri uspeh je najpomembnejši, bi se morda odloči 1, daje to dejstvo, da smo v vseh teh težkih letih uspevali ves čas kolikor toliko normalno poslovati, da smo razen v zadnjih dveh letih ves čas obvladovali poslovanje brez večjih kreditov, da smo do sedaj vse plače izplačevali po kolektivni pogodbi in brez dneva izostanka in ob vsem tem še vedno ostali na nogah. Drugi uspeh je že omenjena investicija v galvanizacijo, saj smo modernizirali najpomembnejši del v tovarni, kajti galva-niziranje - nanašanje dragih kovin na železo, predstavlja naš največji in najpomembnejši resurs in ta nas dviguje iznad ostalih proizvajalcev svetil. Moramo tudi omeniti, da z novo čistilno napravo zmanjšujemo porabo pitne vode za 95%, da je izloček iz tovarne količinsko minimalen in kar je najpomembnejše, da so vsi odpadki, ki jih tovarna daje v okolje, bodisi v zrak ali kanalizacijo, bodisi hrup, znotraj v Sloveniji določene zakonodaje. S tem mislim, da smo pošteno opravili svojo dolžnost do kraja in okolja. Ponosni smo tudi na to, da smo v februarju 1997 pridobili certifikat ISO 9001, s čimer smo vpeljali v proizvodnji tak sistem dela, ki zagotavlja konstantno kontrolo kvalitete in znižuje stroške zaradi izmeta. Mislimo, daje to korak, ki ga bo v bodoče moralo opraviti vse več proizvajalcev, predvsem pa vsi tisti, ki bodo želeli prodajati svoje blago preko mej Slovenije. BORIS TRSTENJAK, direktor Toplarne Hrastnik: Toplarna Hrastnik d.o.o. posluje samostojno sedmo leto. V tem obdobju smo posodobili proizvodnjo toplotne energije v smislu ekološke sanacije - prehod kurjenja s premoga na zemeljski plin. Ob tem smo povečali tudi zmogljivost kotlarne in v letu 1997 priključili zadnje večje stanovanjske objekte na sistem daljinskega ogrevanja TOH. V zadnjih dveh letih smo se na trgu uveljavili kot izvajalci instalacij - centralno ogrevanje, elektrika, plin ■n vodovod. Z dodatno dejavnostjo smo v Preteklem letu ustvarili 25% celotnih prihodkov. Nadaljevali bomo z uveljavljanjem kot rnontažerji vseh vrst instalacij ter z vzdrževanjem in servisiranjem le-teh. Na Proizvodnji toplotne energije je v izdelavi študija izvedljivosti "soproizvodnje toplotne in električne energije". Načrtujemo, da bomo v naslednjih dveh letih v kotlarni postavili plinski motor za proizvodnjo 1,2 MW toplotne energije in cca 950 KW proizvodnje električne energije. S tem, da bomo odvečno električno energijo poleg toplote prodajali, se bo proizvodnja pocenila. Z ozorom na navedeno in na plane menim, da so ustvarjeni dobri temelji za delo v prihodnje. Kot proizvajalci, distributerji in prodajalci toplotne energije smo podjetje, ki posluje pod posebnimi pogoji. Cena toplotne energije se že sedmo leto regulira z uredbami vlade. Z ozirom, da smo imeli v času pričetka oblikovanja cene s strani države zelo nizko ceno toplote imamo pri proizvodnji že več let negatoven rezultat. Druga velika težava pri poslovanju pa se pojavlja zaradi finančne nediscipline oziroma pravnega nereda pri izterjavi dolgov. Naj večji uspeh v zadnjem obdobju je po moji oceni kompletna tehnološka in ekološka prenova kotlovnice oziroma proizvodnje toplotne energije. V letu 1994 smo prešli na kurjenje z zemeljskim plinom s tem ekološko sanirali toplarno in postavili pogoje zanadaljno priključevanje individualnih kurišč na daljinsko ogrevanje ter plinifikacijo območij, kjer ni racionalno uvajati ogrevanje iz našega podjetja. Za uspeh pa štejem tudi, da smo se v podjetju, kljub nespremenjenemu številu zaposlenih, organizirali in usposobili za montažo plinskih instalacij, elektrike, ogrevanja in vodovoda ter se z referencami že uveljavili na trgu. TRGOVINA d. o. o. Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 ^ A-fi DOMŽALE HONDA » » ' Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 _ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 ŠPORT CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR125R TOURING ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European CHOOPER VF 750 C Magna VF 750 C2 Snadovv VF 750 C Shadovv VF 600 C Shadovv ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 RV Dominator XL 600 V Translap XR 600 R CLASSIC CB 750 F2V Seven-fifty SCOOTER SFX 50 cena brez P. D. 1.605.050 SIT 1.393.550 SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT 1.252.550 SIT 704.248 SIT MFC 1.926.060 SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060 SIT 845.098 SIT 2.325.748 SIT 2.790.898 SIT 1.793.050 SIT 2.151.660 SIT 1.236.852 SIT 1.484.222 SIT 1.095.946 SIT 1.315.135 SIT 1.072.446 SIT 1.286.935 SIT 939.248 SIT 1.127.098 SIT 1.252.550 SIT 1.503.060 SIT 900.050 SIT 1.080.060 SIT 986.248 SIT 1.183.498 SIT 798.248 SIT 957.898 SIT 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT 281.248 SIT 337.498 SIT V MFC je vračunan 20% prometni davek. - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m <^j - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: info( . .v„ fifri izpahih... Po- kiŠftV' maga tudi pri boleči menstruaciji. Nosečnice naj tega čaja ne pijejo (Ašič). Nekaj naslednjih številk, vam .bomo predstavili dobrodošle nasvete za razne tegobe, iz knjige Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov RENAULT AVTOHIŠA MALGAJ Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser AKCIJA TWINGO že od 1.276.000,00 SIT Privarčujte do 84.000 SIT! MEGANE Privarčujte do 120.000 SIT! ESPACE 2.0 RXE - privarčujte do 272.000,00 SIT Novi CLIO 1.6 RXE in nova LAGUNA na zalogi. Testni ESPACE 2.2 RXE telefon: 0601 27 666 RENAULT CERTIUS borznoposredniška hiša d.o.o. Cesta 20.julija 2c 1410 Zagorje - gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov - naročila za borzo - upravljanje s finančnim premoženjem strank Novi tečaji; EMONA MERKUR d.d. delovni čas: 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00; tel.: 0601/61-115 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 Rudarska cesta 8 Ml2 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 060171675 1. naslov za zlate zadeve ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. jr ~~- J . 1 J 4J r i; r, r r. ulebsleo 7 T.”l FRANCI ‘ | KONČAR Prihodnje leto bo litijski vrtec praznoval sedemdesetletnico obstoja, kar je malo za Litijo, a veliko za vrtec. Kajti vrteška vzgoja je v letih doslej dosegla kakovosten razmah. Kot je povedal Franci Končar, kije od leta 1978 ravnatelj Vrtca Litija, se učinkovitost vzgojnih metod doseže z delovanjem in ne zgolj z besedami. Lilijan po rodu ter diplomirani pedagog po poklicu, je nekaj let opravljal svetovalno delo v osnovni šoli. Po besedah Francija Končarja so, poleg čustvenega ravnanja, potrebne izobraževalne zmožnosti otrok, s čimer se učijo biti tudi čim boljši kolegi pri igri. K temu pripomore enotnost vrteškega kolektiva vzgojiteljic, ki se v vsakih časih obnašajo vzajemno in z metodičnim delom kar največ naredijo za vzgojno-izobraževalno dejavnost vrteških otrok. Socializacija z okoljem in sovrstniki pa je ena od prednostnih vrteških nalog. "Otrok se mora naučiti kar najbolje izražati svojo osebnost, individualnost," je dejal Franci Končar, "s čemer pridobi tudi občutek pripadnosti skupini." Seveda metodika dela zahteva, da otrokom privzgajajo delovne, estetske, higienske navade. V vrtcu pa organizirajo tudi bralno značko, saj skupno s starši, ki otrokom prečitajo nekatere pravljice, tekmujejo za Bralnega palčka. Poleg odnosa do knjige, oblikujejo še odnos do narave in športa. Navduši ga raznovrstnost otrok, saj se pri nekaterih že v predšolskem obdobju kaže izreden naravoslovni čut, drugi so bolj športnega tipa in podobno. Nadalje pa se mu zdi pomembno, da otroci poleg znanja pridobijo tudi odnos do taistih stvari. "Tudi o prijateljstvu lahko razpredaš, toda če do tega nimaš odnosa, boš prijatelja sprejel kot tekmeca in ne kot prijatelja," je pripomnil Franci Končar. Ker so otroci zelo dojemljivi za novosti, se vseskozi udeležuje seminarjev v tujini, ki o vzgoji poročajo na sodoben način. V vrtcu organizirajo mnogo prireditev, kjer prikažejo vrteške dejavnosti in ustvarjalnost otrok, pogrešajo pa telovadnico in kopališče. Prirerajo tudi pedagoške delavnice, kjer se skupno igrajo otroci, starši in vzgojiteljice. Otroci se imajo možnost vključevati v razne krožke, posebej za malošolce pa organizirajo desetdnevni plavalni tečaj. Franci Končarje prejel že več priznanj, tudi svetniško funkcijo za uspešno strokovno delo. O vzgoji je svojčas napisal več razprav, saj je to področje, ki ga zmeraj zanima. In najbolj zadovoljenje, kadar otroci radi prihajajo v vrtec in ko vsakemu izmed njih omogočijo prijetno počutje. Zanimanje za vključevanje v vrtec narašča. Sicer pa se zavzema za doseganje stipnosti v medsebojnih odnosih ter vsakršne poštenosti. Toda bolj kot za hitenje v Evropo in uveljavitev devetletke, se poteguje za ohranjanje unikatnosti slovenskih vrtcev, ki bi celo v evropskem merilu lahko poslužili za vzor. Prostočasje pa zadnje čase poleg kulturnim, namenja tudi sadjarskim dejavnostim. Tekst in foto: Petro Radovič CIRIL IN METOD, SLOVANSKA APOSTOLA (5. julij) Sveta brata Cirila in Metoda upravičeno slavimo vsi slovanski narodi kot svoja blagovestnika. Seveda nista bila prva misijonarja med Slovani, sta pa s svojim izredno pomembnim delom med Moravani in panonskimi Slovenci ter s svojim versko-kulturnim vplivom na slovanske narode postavila temelje slovanski krščanski kulturi. Njuno rojstno mesto je bil Solun, pomembno vojaško in trgovsko središče. Njun oče Leon je bil namestnik solunskega vojvode. Družina je bila grškega rodu, okolje v katerem so živeli, pa pretežno slovansko. Metod je bil med starejšimi izmed sedmih otrok v družini. Rodil se je leta 812, Ciril je bil najmlajši in se je rodil leta 826 ali 827. Imeni Ciril in Metod sta redovni imeni. Njuni pravi imeni sta Konstantin in (verjetno) Mihael. Metod je bil po šolanju nekaj let v visoki državni službi, kasneje pa se je odločil za meniško življenje. Pridružil se je samostanskim bratom na Olimpu. Konstantina je po očetovi smrti (okoli leta 840) v varstvo vzel cesarjev upravitelj Teoktist in mu omogočil študij na carigrajski visoki šoli. Po šolanju je prevzel službo knjižničarja v patriarhovi cerkvi. Bil je tudi posvečen v duhovnika. Pozneje je bil tudi profesor filozofije na visoki šoli v Carigradu. Udeležil se je bizantinskega odposlanstva k Arabcem. Po vrnitvi iz potovanja je pustil profesorsko službo in se pridružil bratu Metodu v samostanu, vendar pa ni opravil meniških zaobljub, saj je formalno še vedno bil v cesarski službi. Pred odhodom med Slovane sta se Konstantin in Metod pridružila državnemu odposlanstvu med Hazari (ob Kaspijskem morju/jezeru). Na povratku je Konstantin na Krimu našel ostanke papeža sv. Klemena, kije umrl v izgnanstvu konec 1. stoletja (bil je 3. Petrov naslednik). Te ostanke sta kasneje Konstantin in Metod odnesla s seboj na Moravsko, od tam pa preko današnjega slovenskega ozemlja v Rim, kjer so shranjeni v baziliki sv. Klemena. Po povratku leta 861 so Metodu ponudili mesto nadškofa v Carigradu, a ga je odklonil in se vrnil v samostan Polihron na Olimpu, kjer so ga postavili za opata (igumana). Konstantin pa je ostal v Carigradu. Jeseni leta 862 je v Carigrad prišlo odposlanstvo moravskega kneza Rastislava, ki je v deželi vladal od leta 846. Rastislav se je želel otresti vpliva vzhodnofrankovskega kralja, čeprav je bil njegov vazal. Zato je poskušal ustanoviti lastno samostojno cerkveno pokrajino s samostojnim bogoslužjem v domačem jeziku, kar bi bilo do neke mere tudi osnova za politično samostojnost. Cesar Mihael je na prošnjo kneza Rastislava za to poslanstvo določil Konstantina in Metoda, ki sta bil vešča v (staro)slovanskem jeziku (takrat je bil še precej enoten jezik in ni bilo toliko odstopanj med posameznimi narečji, ki so se kasneje razvili v samostojne jezike). Konstantin in Metod pa sta se pred odhodom na pot dobro pripravila. Konstantin je za ta namen pripravil slovansko abecedo (glagolico) in začel prevajati evangelij ter bogoslužne knjige v slovanski jezik. V prvi polovici leta 863 sta Konstantin in Metod s svojimi učenci prišla na Moravsko. Ubrala sta tudi drugačno misijonsko metodo kot drugi. Nista hodila iz kraja v kraj, ampak sta ustanovila šolo, v kateri sta pripravljala mlade može na cerkveno službo, obenem sta prevajala bogoslužne knjige. Najprej sta uvedla slovansko bogoslužje po bizantinskem zgledu, kasneje po obisku v Rimu pa tudi slovansko rimsko bogoslužje. Na Moravskem sta se Konstantin in Metod mudila 40 mesecev, nakar sta šla posvetit svoje učence. Na odhod je vplivalo tudi dejstvo, da seje knez Rastislav moral bolj podrediti kralju Ludviku, v deželo pa so zopet začeli prihajati misijonarji iz zahoda. Nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca. Branko Nimac EDVARD IN IOZEFA TEKAVČIČ IZ ZAGORjA HČERKI SILVA IN |OŽA, SIN EDI Z DRUŽINAMI TER VNUKI IN PRAVNUKI (SCSTrTKA (Diie 2J.6.IQQ8 sta stopila na novo življcnsko pot Vojka fjvešak in Matjaž Kramžar iz Turja. Vraga Vojka in Matjaž, naj vama bo pot, po kateri bosta bodila, vedno posuta s cvetjem in brez težav. To vama želijo tlrbajsovi, Jovanovi in 'Ravnikarjevi PODJETJE ZA GRADBENO DEJAVNOST d.o.o. Dolska cesta 9, 1430 HRASTNIK ^skrene čestitke ob občinskem prazniku želimo vsem občanom in občankam občine fftrastnik. Kulturno društvo JUVENTUS Mladinski pevski zbor ZAGORJE OB SAVI ZAHVALA Projekt JUVENTUS - COMENIUS je uspešno zaključen. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi. KD JUVENTUS MPZ Zagorje ob Savi telefon 64 250, 64 166 fax 64 494 2. MALI SRPAN 1998 n ~ f: " fj.TT.Jj. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO Ponavljamo literarno uganko iz dvanajste številke: Sprašujemo vas po imenu pisatelja, sprva je bil pesnik, slovenske moderne, ki seje ukvarjal tudi s politiko. Leta 1907 je v Revirjih na listi socialdemokratske stranke kandidiral za poslanca. Ni mu uspelo. Takrat je napisal povest Hlapec Jernej in njegova pravica. Še to vam povemo, da se je rodil v Vrhniki, umrl pa v Ljubljani. Odgovore pošljite na naslov uredništva. AVTOR JE MOJE IME NASLOV Uganko sestavil Igor Goste Vlado Garantini: ŽIVIM Posrkam vse barve, do zadnjih nians, svetlobo sonca asimiliram v zelenilo svoje biti, z dehtečim pelodom polnim nabreklo plodnico dneva, žejni rilčki srkajo opojno medičino, omamljen s pesmijo ugasnem v noč. v__________________________________—J Od zadnje številke Zasavca so bili na vrhu The X-Files, s podnaslovom Fight the Future (spopadi se s prihodnostjo), saj si je film ogledalo lepo število ljudi. Do tega tedna 55 milijonov dolarjev. Takoj za petami mu je sledila najnovejša Disneyeva celovečerna risanka Mulan s skupnimi 54 milijoni in ga v drugem vikendu že prehitela. The Truman Show je zgrešil 100 milijonov za manj kot pol milijona ta vikend, tako da lahko pričakujemo okroglih 110, dokler ne zdrkne z lestvice prvih 10. Sledita mu še pustolovska romanca Six Days, Seven Nights s 47 milijoni v treh tednih in najstniška komedija Can't Hardly Wait z 21 milijoni v istem času. Naslednjič si bom pogledali najnovejšo uspešnico Eddie Murpheya Dr. Dolittle in komedijo z Georgeem Clooneyem v glavni vlogi Out of Sight. Seveda nisem pozabil na nestrpno pričakovan Armageddon z Bruce Willisom, ki naj bi bil najbolj vroč film letošnjega poletja! The X-Files - Resnica je zunaj, vendar je ne boste našli na TV ekranih. Ustvarjalci Dosjejev X vam jo bodo razkrili le v bližnji zatemnjeni kinodvorani. Fox Mulder in Dana Scully sta skočila na celuloid, kjer bosta razkrila stvari o kadečem možu, Mulderjevi sestri, Scullyevem raku in morda še kaj novega o nezemljanih. Poleg Davida Duchovnya in Gillian Anderson igrajo še Mitch Pileggi, William B. Davis in Martin Landau. Režiral je Rob Bowman, scenarij pa je napisal Chris Carter osebno. K nam bo 2 uri dolgo razkrivanje prišlo oktobra. Mulan - Disneyeva 36. celovečerna risanka pripoveduje o pustolovščinah mladega Kitajskega dekleta po imenu Mulan. Ko horde Hunov napadejo njeno deželo, se Mulan preobleče v dečka in prevzame odgovornost bolnega očeta in se pridruži vojski. Izuri se v pogumnega vojščaka. Tako Muman s hrabrostjo in nesebičnostjo služi svoji deželi in družini. Glasove so posodili talentirani znani in malo manj znani igralci: Ming-Na Wen, Eddie Murphy, Gedde Watanabe, B.D. Wong, George Takei, Pat Morita, Harvey Fierstein, Miguel Ferrer in Donny Osmond. Risani film pride v naše kraje okoli Božiča. Six Days, Seven Nights - Harrison Ford's je robat tovorni pilot. Anne Heche je prelestna urednica umeniške revije. Po tem ko v zelo slabega vremenu strmoglavita na tropski otok, kjer preživita nepozabnih šest dni in sedem noči, se med njima zaneti iskra, pa čeprav si na začetku sploh nista niti malo všeč. V stranski vlogi boste prepoznali Davida Schtvimmerja, pokončnega in vitkega igralca iz serije Prijatelji. Prijetno komedijo pod taktirko Ivana Reitmana boste verjetno lahko videli še pred jesenjo. Can't Hardly Wait - Jennifer Love Hewitt (serija Miza za pet. Vem kaj ste zakrivili lansko poletje) igra v najstniški dramediji za devetdeseta. Matura pomeni zadnjo razredno zabavo, kjer skupina mladih razmišlja o njihovih življenjih v prihodnosti. Ethan Embry igra Jenniferjinega noro zaljubljenega občudovalca. Lauren Ambrose pa je njena zanesljiva spremljevalka. Uroš Šetina - Uri 1 .PODROČNA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV ZASAVJA Medobčinski svet ZKD Zasavje in ZKD Trbovlje sta v sodelovanju s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, organizirala in izpeljala 1.področno revijo pihalnih orkestrov Zasavja, 24.junija v gledališki dvorani Trbovlje. Organizator je sprva predvidel nastop vseh zasavskih pihalnih orkestrov v Mestnem parku v Trbovljah, vendar je moral lokacijo spremeniti zavoljo deževnega vremena. Predvidevali so udeležbo vseh sedmih pihalnih orkestrov iz Zasavja, vendar so seje udeležili le trije. Moderator večera je bil Staš Butkovec. Ves večer pa je potekal tudi kot proslava v počastitev praznika Dneva državnosti, 25.junija, čeprav o tem ni spregovoril noben govornik. Prvi je nastopil Pihalni orkester radeških papirničarjev. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Rusa je odigral pet skladb avtorjev Vinka Štrucla, Rimballzella, Johna Gleneska Mortimerja in Kees Vlaka. Pri zadnji skladbi je sodeloval pevec solist iz vrst godbenikov. Drugi je nastopil Pihalni orkester SVEA iz Zagorja. Pod vodstvom dirigenta Edvarda Eberla je odigral prav tako pet skladb naslednjih avtorjev: E.Hoffmana, Payne-Mola, J.Fucika, F.Mercuryja v priredbi N.Studnitzkyja in W.C.Handyja v priredbi H.Herrmannasdoerferja. Zadnja pa je nastopila Delavska godba Trbovlje. Pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana-Vuja je godba odigrala pet del naslednjih skladateljev; C.Friedmanna, P.Linckeja v priredbi S.P.van Leeuwena, J.Wichersa, L.Bemsteina, v priredbi H.Kolditza in l.van Rooyena, v priredbi M.Peetersa. Skupen nastop vseh treh orkestrov pa je odpadel zaradi prostorske stiske na koncertnem odru. U. PRIZNANJA KRVODAJALCEM IN ORGANIZATORJEM Območni odbor Rdečega križa Trbovlje je izpeljal v ponedeljek, IS.junija v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, proslavo v počastitev 45-letnice prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Udeležilo se gaje veliko INTEGRAL. ^.INTEGRAL 4*». INTEGRAL 4*». INTEGRAL t i TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 141 0 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si AKCIJA OTOK KRF 10 DNI PREVOZ Z LADJO NAJEM APARTMAJA ZA SAMO 36.000,00 SIT; ODHOD 4.7.1998 TURČIJA - MARMARIS 8 DNI, Z LETALOM ŽE OD 66.000,00 SIT DALJE ŠPANIJA - COSTA BRAVA 7 NOČITEV Z ZAJTRKOM + PREVOZ Z LETALOM ŽE OD 52.600,00 SIT DALJE KORČULA 7 POLPENZIONOV + LETALSKI PREVOZ ZA SAMO 43.990,00 SIT PREŽIVITE VROČE POLETJE KAR NAJLEPŠE! iDcjfaiiiz is firi nai. in [loinacjatL uam /jamo. TVUOSILNI rnmmmmmm tevilo ne le krvodajalcev, pač pa tudi drugih občanov. Govornica na tej proslavi je bila predsednica odbora RK dr.Fakinova. V programu je bil tudi nastop gojencev Glasbene šole Trbovlje, podelili pa so tudi več priznanj. Za 100-kratno prostovoljno oddajo krvi je dobil posebno priznanje Mirko Kuharič, za 90-kratno pa Anton Tominšek. Priznanja pa so prejeli za dolgoletno delo na področju krvodajalstva prim.dr.Ludvik Kramberger, Alojz Knez, dr.Tomaž Vahtar, dr.Mario Slokan, Transfuzijski oddelek Splošne bolnice Trbovlje ter Občina Trbovlje. Organizacijo in izvedbo prireditve je imela na skrbi sekretarka RK Helena Kastelic, ki to delo opravlja od 1 .januarja letos dalje. Izrečenih je bilo mnogo pohval in izraženih dosti želja, da bi se krvodajalstvo znova okrepilo, posebno še med mladimi, tako, da bi spet dosegli 5% krvodajalcev od števila občanov. IL d.o.o. N novo NAJEM SCOOTERJA ^ RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI p* VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE N*. SPIRALNA VEZAVA V Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 Po sklepu senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Opr. št. 37/95 z dne 24.6.1998, stečajna upraviteljica GIP BETON HOLDING d.o.o., v stečaju, Borovniško naselje 7, Kisovec, odvetnica Rosvita Toplak, razpisuje JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo apartmaja površine 58,37m2, v objektu Goreljek 29 na Pokljuki za izklicno ceno 13.000.000,00 SIT. a) Ponudniki so lahko slovenske pravne in fizične osebe. b) Ponudba mora biti polsana v zapečateni kuverti z oznako "ne odpiraj-ponudba za apartma" na naslov Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, opr. št. 37/95, v roku osmih dni po objavi. c) Ponujeni znesek ne sme biti nižji od izklicne cene. d) varščina znaša 10% izklicne cene. Ponudniki jo morajo plačati in predložiti fotokopijo plačila do roka oddaje ponudb na ŽR št. 527200-690-10238. Uspešnemu ponudniku se bo varščina štela za kupnino, ostalim pa bo vrnjena brez obresti v roku 8 dni po poteku roka za zbiranje ponudb. e) Ponudnik, ki bo na razpisu uspel, bo moral pogodbo skleniti v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb, preostali del kupnine pa plačati v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe. V kolikor pogodba ni sklenjena ali kupnina plačana v roku,se šteje pogodba za razveljavljeno, prodajalec pa obdrži varščino. f) Kupec bo prodano nepremičnino prevzel v posest po plačilu celotne kupnine, po načelu videno kupljeno in prodajalec ne odgovarja za skrite napake. g) Prometni davek, stroške prodaje, prepisa ter vse druge morebitne stroške plača kupec. h) Javno odpiranje ponudb bo na Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 15.7.1998 ob 14.30 uri v sobi 307/III. i) Podrobnejše informacije o predmetu prodaje so na razpolago po telefonu 061/133-61-57. PO KMEČKO SO SE VZELI Letošnja ohcet po starih šegah in navadah je pri koncu. Poročili so se štirje pari, ki so zbrali največ kuponov v reviji Hopla in Nedeljskem dnevniku ter par, prijavljen v časopisu Zasavc. Toda teden dni pred usodnim "DA", so v Kolovratu pokazali ročne spretnosti v luščenju koruze, žaganju drv. zabijanju žebljev. Žiga žaga po|e žaga iskanju ženina, petju in plesu z baloni. Par, kije zbral največ točk, je prejel darilni paket Tosame (Tovarna sanitetnega materiala Domžale), Kmetija Podgoršek iz Polja pri Vodicah pa je drugouvrščenemu podarila košaro domače zelenjave. Bilo je veliko smeha, zabava pa je trajala vse dr sončnega vzhoda. Na "veliki dan" so poročne pare sprejeli v Medijskih Toplicah na Izlakah, kjer so se oblekli v narodne noše in nato odšli v Zagorje na sprevod po mestu in šrango na ploščadi. Program pa so ves čas dopolnjevali Pihalni orkester Svea Zagorje, Mladinski pihalni orkester Viva Zagorje, trboveljske mažoretke, folklorne skupine,... Na Kandršah se je sprevod ponovil in pari so se en za drugim poročili v poročni dvorani pri Vidrgarju. Tekst: ZAna Foto: RRav. Koiovraški fantje vzpodbujali domače gospodinje Sicer pa so ohcet po starih šegah in navadah letos omogočili: SVEA d.d. Zagorje, ETI ELEKTROELEMENT d.d. Izlake, PIVOVARNA UNION d.d. Ljubljana, OBČINA ZAGORJE OB SAVI, GOSTILNA "PRI VIDRGARJU" Žibert Jože s.p. Kandrše, SKB Banka Slovenije Ljubljana - Ajdovščina 4, LJUBLJANSKE MLEKARNE d.o.o. Ljubljana, TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNJA d.d. Zagorje, INTEGRAL d.o.o. Zagorje, IGM Zagorje, Gostinsko podjetje KONŠEK d.o.o. Trojane, ASTRA Tehnična trgovina Ljubljana, SIPOREX p.o. Kisovec, LEDAS d.o.o. Celje, AGENCIJA ZA RAZVOJ Zagorje, ČASOPISNA HIŠA DNEVNIK Ljubljana, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, ZASAVC d.o.o. Zagorje, TV.PIKA Ljubljana, LJUBLJANSKA BANKA - BANKA ZASAVJE Trbovlje, OAZA Tirič Bagateja s.p. Kisovec, MLADINSKA KNJIGA Zagorje, STENKO d.o.o. Trzin, TV CENTER Trbovlje, FARMA IHAN d.o.o. Ihan, RADENSKA-TR1 SRCA Radenci, OKREPČEVALNICA "GASILČEK" Benjamin Povirk s.p. Kotredež, ELEKTRO Ljubljana, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Trbovlje, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Območna enota Ljubljana, TV Center Trbovlje, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Ljubljana, KMETIJSKA ZADRUGA Izlake, OMV ISTRABENZ trgovina z naftnimi derivati Koper. Zasavski par, Brigita Rantaša in Primož Gorišek, gresta nasmejana v zakonski stan Leseni rogisti iz Kresnic z ročno izdelanimi rogi iz smrekovih vrhačev in vej ZASAVČEV SEJEM DELAVSKI DOM A % "f?Alrv- , ,. M<^\ M ? A 1 / \/ KK - rh \ /fiSfe. \ ^ ttlfiir j ? \m ■) v\ M \ \V \ r -# ZAGORJE O/S - *--N / .;/ '•/•"•( j <4&a-:h / L °0 SREDE 01. JULIJA DO NEDELJE 05. JULIJA 1998! °JVORITEV V SREDO 1. JULIJA OB 16h °OPRTO: ČET/PET: 9 -19 ure SOBOTA: 8 - 19 ure NEDEUA: 9 - 13 ure ORGANIZATOR: Zasavc d.o.o. ZASAVCEV SEJEM DELAVSKI DOM ZAGORJE O/S OD 01. DO 05. JULIJA 1998 OTVORITEV V SREDO 01. JULIJA OB 16h KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE ČET/PET: 9-19 ure IME IN PRIIMEK SOB.: 8 - 19 ure NASLOV. NED.: 9 - 13 ure TELEFON PODPIS Razstavljajo: AVTO - HIT d.o.o. Novo mesto - poslovalnica Zagorje, NISSAN SERVIS MILAN KRULC s.p. Moravče, TRGOŠIV - Trupej in Trupej Laško, PAMA d.o.o. Ljubljana/Zagorje, DIAL s.p. Domžale, IZTOK PEVEC s.p. Medvode, ANDY s.p. Litija, GIOVANI Hrastnik, LUNIC d.n.o. Hrastnik, ROZALIJA SCHMIT s.p., Trgovina Lep dom Trbovlje/Zagorje, IGLA - Jože Kladnik s.p. Dol pri Hrastniku, CIK CAK d.o.o. Straža pri Novem mestu, ORTOPEDICA d.o.o. Maribor, Alojz Sotenšek s.p. Zagorje, TSG Sandi Lunar Zagorje, AKARA d.o.o. Ljubljana, EFEKT d.o.o. Ljubljana, REBEL s.p. Maribor, JOŠT & MALGAJ d.n.o. Šentjur, RAFTING KLUB VIDRA Litija, BRODARSKO DRUŠTVO Hrastnik, KLUB JADRALNIH PADALCEV KAVKA Kisovec, KBM RACING TEAM Zagorje. ZASAVCEV SEJEM, DELAVSKI DOM ZAGORJE O/S OD 01. DO 05. JULIJA 1998 Rozalija Schmit S.R f Trgovina na drobno in knjigovodske storitve AV \ 1420 Trbovlje, Ulica 1. junija 19 ■ \ \ Tel./Fax: 0601 - 22 - 190 BRODARSKO DRUŠTVO HRASTNIK \ Trgovina U(~£ef* danv" i 1410 Zagorje, Cesta zmage 35/b - tržnica “Pod Tel.: 0601 - 61 - 914 IGLA Servis in prodaja šivalnih strojev Jože Kladnik s.p., Pot Emila Hameršaka 4 1431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/44 - 650 GSM 041/717 - 797 Skupaj s podjetjem Cik - Cak, ki je generalni zastopnik firme Pfaff, vas vabimo, da nas obiščete! KLUB JADRALNIH PADALCEV KAVKA Kisovec ORTOPEDICA d.o VODNIH ŠPORTOV HRfišTNIK RAZSTAVNO PRODAJNA PRIREDITEV OD 03. DO 05. JULIJA PRED BRODARSKIM KLUBOM V HRASTNIKU ŠPORT - Vse o vodi in športih na njej RAZVEDRILO - raft, kajak, lokostrelstvo, Električni avtomobili... in še in še ZDRAVJE - delavnica zdravja | " | Trgovsko podjetje Totrošnja samo; tAtjjMdna/... d.d. ZASEBNIKI, TRGOVCI, GOSTINCI... - ■*' 'A | |<>v -j;, H ''A NOVO V ZASAVJU CASH 8i CARY POPUSTI * ZA TAKOJŠNJE PLAČILO in * ZA LASTEN PREVZEM v Grosističnem skladišču Selo pri Zagorju 77, telefon 64 763 ... ■ i,„'*šfTv : t'- Polo Open Air P©IMVAm iiMilk® w®|■3^ C. 9. avgusta 1,1410 Zagorje NAROČILNICA _ ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ©S/Jfl/stnT, tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek....................... kraj ............. poštna št........ ulica........... telefon. datum................... podpis........... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) /p RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Vi IP Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 ® E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur); WINDOWS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... Cvetje, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni cas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 BI RADI NOSILI MAJICO ZASAVCA? Potem imate povsem lahko : nalogo. Izrežite vsaj dva kupona iz Zasavca s poštnim žigom do 21.avgusta. Kupone bomo objavljali v štirih številkah Zasavca in jih pošljite na naslov; Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Izmed vseh prispelih kuponov bomo izžrebali 50 nagrajencev, ki bodo prejeli majice Zasavca. 2 IME in priimek NASLOV _____ 3 POŠTA _____ ^ TELEFON ______ Pe egan 6.7T 77.f?'; (ITi. G wrc UHOJENA ZASAVSKA PLANINSKA POT Lani jeseni je bil po sklepu meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev sedež tega odbora po večih letih preseljen iz Sevnice v Litijo. Ta odbor namreč od lanske jeseni naprej vodi predsednik Borut Vukovič, ki je sicer predsednik PD Litija. S to preselitvijo pa je povezano tudi delo pri izdajanju izkaznic Zasavske planinske poti, tudi potrjevanje le-teh in izdajanje značk za prehojeno pot. To pa poteka od 1.januarja dalje prav tako pri PD Litija. Hoja po Zasavski planinski poti je še vedno zelo zaželjena in zanimanje zanjo ne poneha. Tako je bila v letu 1997 izdana 201 značka za prehojeno pot. Največ sojih prejeli člani PD Dol pri Hrastniku 24, Litija 23, Lisca Sevnica 21, Zagorje 20, Videm-Krško 20, Hrastnik 16 in Trbovlje 11. Seveda pa je na stotine planincev, ki po tej poti še hodijo in bodo značke za prehojeno pot prejeli, ko bodo v izkaznici oz. dnevniku prejeli zadnji žig kontrolne točke. Sicer pa je značke za prehojeno Zasavsko planinsko pot prejelo že več kot tisoč pohodnikov. U. BALINARSKI MEMORIAL JOŽETA PIKLA Balinarski sekcija DU Trbovlje, je pripravila 20.junija spominski turnir - memorial Jožeta Pikla na balinišču DU Trbovlje na Trgu svobode. Udeležilo se gaje deset ekip, ki so štele po štiri člane. mladim Zasavcem Tadeja s Čemšenika nam je poslala cel kup pesmic in nekatere so prav primerne za ta čas, ko ste z velikim korakom stopili v poletje. Gorenjske mlekarne pa bi ji lahko poslale kakšen paket svojih proizvodov, ko tako lepo reklamira njihov jogurt. Tadeja vas je mogoče motivirala, da boste še vi poiskusili napisati kakšno pesmico. Saj ni treba, da se ravno rima. Samo da beseda prijetno zveni, samo da najdete misel, ki jo boste izpovedali in do pesmice ni več daleč. Tadeja ima tu in tam kakšen zlog preveč ali premalo. Če bo to skušala popraviti, pravimo, da bo pesem izpilila... POČITNIŠKA Pozdravljene, počitnice, zame ste najboljše ve. Ko nas v šolo več ne bo, to zares užitek bo. Adijo šola, šolska klop, počivaj, kakor gnili zob! šola pa nam jih zapira. Na morje šli bomo vsi, tam kopali se bomo mi. Šolska torba v kotu bo počivala, moči za novo šolsko leto si nabirala. Poletje je tu, hura, juhuhu! POLETJE Junij vrata nam odpira, KNJIGE Berem knjige prav debele, Ekipe so tvorili člani društev iz Jesenic, Javornika, Žirovnice, dve ekipi DU Trbovlje, Termoelektrarne Trbovlje, Coppess Trbovlje, Mešiček Trbovlje in dve ekipi iz Muntiča pri Pulju (Hrvaška). Turnir je organiziral in vodil Franc Kostanjevec - Maci, ob navzočnosti številnih gledalcev in prijateljev balinarskega športa. Najuspešnejše ekipe so prejele pokal; 1.Coppess (Darko Drnovšek), 2.DU Žirovnica, 3.DU Jesenice, 4.Termoelektrarna Trbovlje. Ostalih šest ekip je prejelo priznanja. Po razglasitvi rezultatov so se udeleženci spominskega turnirja zadržali v prijateljskem pomenku do večernih ur. Balinarska sekcija DU Trbovlje bo predvidoma 19.septembra letos organizirala turnir prostega balinanja četvork za prehodni pokal mesta Trbovlje, katerega pokrovitelj bo Branko Lukšič. II. OTVORITEV RIBNIKA V ZAGORJU Zagorski ribnik, ki je bil pred štirimi leti zaradi narasle Kotredeščice dobesedno zasut z zemljo, odneslo je tudi vse ribe, je znova oživel. Prizadevni člani RD Zagorje, ki se ponašajo že z 41 letnico delovanja, so v resnično lepo obnovljeni ribnik, končno uspeli vložiti večjo količino rib. Svoj življenski prostor je v tem ribniku dobilo kar dve toni krapov, težkih od 1,5 kg do 6kg, uvoženih iz Končanice na Hrvaškem. Po IS MAS MIS MAŠ MIŠ MAŠ pustolovske in vesele, berem kot kak knjižni molj, jih požiram kakor stvor. Rada knjige imam zelo, brez knjig živeli bi težko. JONI Jogurt megamilk joni dober je tako zelo, da ga vsi takoj popijemo. Za zajtrk, večerjo ga pijemo vsi, tudi naši starši, najrajši pa mi. Najboljši je sadni pa tudi navadni. Vse pesmice je napisala Tadeja Senčar, 3.r. OŠ Čemšenik MOJA PRABABICA Moja babica oz. prababica je zame nekaj posebnega, zato jo bom opisala. Ker mi je prababica, lahko že veste, da je stara, toda čila in zdrava. Njen zguban obraz ne kaže njene prave starosti, zato me spominja na lipo, za katero nihče ne ugotovi, koliko je stara. Njen "polovični" nasmeh te spomni na plapolanje trave, ki jo veter razpiha. Ima srednje dolge lase, ki so sivi, že skoraj beli. Vedno jih ima spete v čop. Na glavi pa ima svojo vestno spremljevalko - ruto, ki vedno prekrije njene lepe, bele lase. Mama je manjše rasti. Njena hoja je šepava, zato si pomaga z berglo. Pred leti seje hudo poparila in si poškodovala kolk. Zelo rada se smeje in velikokrat pove, kar ji leži na duši. Nas to ne moti, saj vemo, da je to del njene močne osebnosti. Po horoskopu je bik, kot bi bilo to nekakšno znamenje, da je tako močna, zdrava... Velikokrat slišimo njene dobre besede, ki kar naprej nekaj ponujajo, dajejo in hvalijo. Njeno srce je dobro kot kruh. To velikokrat opazim, saj je vedno pripravljena odpuščati. Zelo rada ima živali, doma ima veliko zajčkov. Vzgojila je štiri hčerke, vse imajo prav tako močno in trdno osebnost kakor mama. Tudi tu je nov dokaz, da je bila zelo dobra mamica in prav tako dobra mama in prababica. Na začetku sem pozabila omeniti, da ji je ime Joži, toda mi jo kličemo kar mama Pepi. To ime se ji zelo prilega. Rada se šali. Vedno, ko smo pri njej, odidemo z nasmejanim obrazom. Mamo Pepi imamo vsi radi. Vedno bomo radi hodili k njej. Špela Rebernak, 7.a.0Š Toneta 0krogar{a rlTTiš Jnr^TLO preteku enomesečne karantene, so ribiči takoj po otvoritvi ribnika 6. junija, organizirali tekmovanje na ulov največje ribe, ki pa se ga je kljub lepim in številnim nagradam udeležilo le 27 ribičev iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo skupno štiri ure; dva polčasa z menjavo mest; tako, da so se vse ribe takoj po ulovu in seveda tehtanju, vračale v ribnik. Doseženi rezultati: 1 .mesto: Marjan Smodiš - 3400 g. 2. mesto: Bojan Jelševar - 2900 g. 3. mesto: Miha Gošte - 2850 g. 4. mesto: Dominik Povše - 2600 g. 5. mesto: Oto Baumkirhner-2550 g. 6. mesto: DomenAčkun -2500 g., kar je za 11 letnega mladega ribiča, prvi večji uspeh. Skupno je bilo ujetih kar 49 kg večjih rib (manjših niso tehtali). V RD Zagorje so se po končanem tekmovanju odločili, da bodo takšna in podobna tekmovanja (tudi na skupno težo ulovljenih rib) še organizirali in s tem ljubiteljem ribištva omogočili, da preživijo v njihovem okolju prijeten dan. Prav tako obveščajo vse ljubitelje tega sproščujočega športa, daje lov v ribniku dovoljen ob petkih med 16 in 20 uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 6 in 20 uro. Igor Gošte ZAGORSKI RIBIČI-INVALIDI PETI Invalidi, člani RD Zagorje, so se na državnem prvenstvu v ribolovu na mirnih vodah (ribnik), kije bilo pretekli vikend na Gorenjskem uvrstili na odlično peto mesto. Na državno prvenstvo so se udeležili potem, ko so v Velenju, na regijskem tekmovanju, osvojili prvo mesto. Igor Gošte 29.TABOR PEVSKIH ZBOROV V nedeljo, 21.junija je v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem potekal 29.tabor slovenskih pevskih zborov, katerega se je udeležilo preko 200 pevskih zborov z več kot 7000 pevci in pevkami. Tudi Trboveljčani so imeli svoje zastopnike. V organizaciji ZKD-ja so nastopili MoPZ Zarja, MePZ Slvček, MePZ Svoboda, ŽePZ Društva upokojencev Trbovlje, ŽePZ Dobovec in MePZ Akademik. Podelili so tudi priznanja. Plaketo za 25.jubilejni nastop sta iz naših krajev dobila tudi Svoboda Hrastnik in Steklar Hrastnik. Čestitamo! tl. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV PO NOVEM V skladu z določili zakona o društvih se je reorganizirala in preoblikovala tudi dosedanja Zveza kulturnih društev Slovenije. 12.junija pa so v Postojni na svoji 20.izredni seji tudi izvolili novo vodstvo. V 15-članskem upravnem odboru zasavske kraje zastopa Rosana Maček iz Litije. T.L. VESEL0S0LSKI INOVATORJI Letošnja Vesela šola je imela poleg nekaterih drugih novosti še vabilo k raziskovanju možnosti uporabe televizorja in telefona. Na primer - kako sta lahko povezana računalnik in televizija, kako lahko vplivaš na TV ob filmu, ki ga ravno gledaš... Te inovatorske delavnice se je lahko udeležilo prvih osem prijavljenih ekip in med temi so bili tudi veselošolski inovatorji iz Hrastnika z mentorjem Nikom Skočirjem. Lotili so se naloge, kako povezati telefon in televizijo. Člani skupine - Jasmin Janjič, Sergej Skočir, Rok Laca, Robert TRBOVLJE Brekan in Barbi Gračner so se udeležili srečanja vseh mladih inovatorjev v Velenju in si ogled- ali proizvodnjo v Elektroniki. Njihovo idejo pa so ocenili kot izvirno in zanimivo. PRIZNANJE skupini Veselošolskik inovatorjev : iz OŠ NARODNEGA HEROJA RAJKA, HRASTNIK za .■Knlcievanje v veseloJolskem projektu Nove možnosti uporabe televizorja ijk V I.hiljjjauj, 7, junija 1998 " ' '""'V r 2. MALI SRPAN 1998 fr j7i "JHfrJ. jj7.frjr.rr VOZtLR. DAN! Kako ste počitnikarji? Kdaj pa bi bili lahko boljše, če ne ravno poleti? Pa čeprav ga vreme malce s.Upam le, da vas ni ujela kakšna gripa ali pa angina, ki še tako rada pride ob takšni astronomsko hitri menjavi vročine z dežjem in osvežilno hladnostjo. Tiste, ki ste ali pa greste na morje to najbrž niti malo ne moti in vas ne ovira pri pripravah in pakiranju. Vem, da se fantje večkrat razburjate, češ da vas v mnogih revijah za mlade sploh ne jemljejo resno in ne upoštevajo vaših problemov. Noja, mogoče je to celo res, vendar morate priznati, da vas na Smrkolinski večrat "vzamemo v obdelavo". In tudi v tej številki je poskrbljeno za vas. Kar poglejte malo in videli jo boste - koga drugega kot Colonio. Črnolasa lepotica hrvaške estrade je zabavala vse zbrane v petek, 26. junija v Mesečini. Zamudniki si lahko preberete marsikaj zanimivega o njej, vendar vam na žalost glasbe ne moremo pričarati. Smola! Parfumčki so šibka točka mnogih. Imajo pa tudi druge, ne le estetske učinke. Preberite si. Preberite pa si tudi vse drugo, kar smo vam pripravili in uživajte poletje. Čao! Petra ičfTNlčNf? ič.tfNer Končno konec mature, namreč. Štiri leta našega šolanja so bile le ena dolga priprava na maturo. In tisto, kar se nam je v teh štirih letih vtisnilo v spomin, smo obnovili (nekateri tudi prvič naučili) v kratkem tednu in se s tem znanjem ali pa neznanjem odpravili na izpite. Najbrž smo bili vsi prvič priča takšni strogosti in redu in nič kaj simpatično ni bilo lepljenje šifer na izpitne pole. Vsak kandidat ima namreč svojo šifro, tako daje vse čisto objektivno. Potem pa - kar znaš, znaš. In če gre vse po načrtu, ti željena fakulteta "ne uide". Drugače pa.... Noja, vam bomo več o tem sporočili konec meseca julija, ko dobimo rezultate. In ta mesec bo še kar dolg.... maturantka PARFUM' Dekleta (pa tudi fantje) smo rada lepa na vse možne načine in gremo za to včasih tudi čez meje zdrave pameti. Na primer z vrtoglavimi shujševalnami, bolj premožne tudi s kakšnimi plastičnimi operacijami ipd.. Za privlačnost žensk skrbijo mnogi raziskovalci, ki ugotavljajo, kako bi bile lahko še bolj zapeljive in privlačne. Sigurno mnoge, če ne kar vse, uporabljamo parfume. Mnogo jih je, tako da se za vsak okus in vsak žep najde kakšen. Vedite pa, da lahko parfum naredi za vaše telo, tako v fizičnem kot psihičnem smislu mnogo več, kot si mislite. Zato vam bom naštela nekaj vročih točk našega telesa, katerih vsaka ima svojo funkcijo. Pa pojdimo kar lepo po vrsti - od glave do peta. Če ste čisto uničeni in se počutite izžeti, se poškropite po ZATILJU. Spustite glavo, kar vam bo povečalo cirkulacijo in se nadišavite. Ta poteza bo imela popoln učinek, če boste uporabili parfume ostrega, začinjenega vonja, ki vsebujejo mošus, cvetni vonj ali pa čiste in lahke vonje, ki si jih lahko nanesete večkrat. Potimo se ne le zaradi tega, ker nam je vroče, ampak tudi zato, ker smo, če smo, kadar smo, živčni. Zato se tiste razburljivke, poškropite NA NOTRANJI STRANI PODLAHTI, blizu podpazduhe, saj se bo vonj začel širiti takoj, ko bodo začeli "migati" tudi vaši živčki. Današnje življenje je tako hitro in tako polno, da si včasih želimo dan podaljšati za kakšno uro in biti kar na najmanja dveh mestih na enkrat. In rezultat vsega tega je najmanj napetost. Poznamo mnogo načinov za sprostitev in eden od teh načinov je tudi parfum. Vonj, ki vsebuje sprostitvene in pomirjujoče sestavine nanesti te na PRSI, kjer je temperatura v stresnih trenutkih največja. Uporabljajte vonj geranije, sivke, vrtnice in muškatovega cveta. Pa pojdimo naprej. Če želite vzbuditi čutnost, se odišavite na SPODNJEM DELU TREBUHA. Namreč, bolj vzburjeni ste, večja je prekrvavljenost v spodnjem delu trebuha. In pretok krvi poveča temperaturo in s tem sproži dišavo in... ZA KOLENI, ja tudi za koleni se lahko odišavite. In če se boste , boste bolj srečni in bolj veseli. Predvsem, če boste uporabili vonj vanilije, limone ali jasmina. Pravijo, da poskusiti ni greh. Iz zgoraj navedanega ugotovite, kaj vam manjka, se odišavite in mogoče vam bo uspelo. Petra ZALAGAJ PtfBRLčjA VZPUAJA V glasbi je uspela s pesmimi o ljubezni, žalosti, zlomljenih srcih. COLONIO, hrvaško pop-zvezdo, s hiti: Sve oko mene je grijeh, U ritmu ljubavi, Vatra i led, marsikdo rad posluša. Tako je bilo tudi v Klubu Mesečina v petek, 26. junija, ko je predstavila še svoj novi hit: Lady Blue. Čakajo še zahteven nastop na splitskem festivalu, oktobra pa izid nove zgoščenke. Pred kratkim se je malce pomudila s svojim imi-džem in si nadela novo frizuro s kitkami - afro-look. Kot pravi, je rada atraktivna, čeravno s kakšnim modnim kreatorjem še ni sodelovala. Odkar je popularna, ima manj dobrih prijateljev, najbolj spoštuje iskrenost in duhovitost, z zanimanjem prebere horoskope in jim tudi verjame, predvsem pa se rada pogovarja, saj je zelo komunikativna. Svoje nastope prične s šalami. Ljubezni pa v vseh pogledih daje največ veljave. Avtogram je namenila posebej za bralce Zasavca. Slovenska publika seji sploh zdi prečudovita. ER. . u TL TL 3^ m TJ "i? i? Hrastniški cicimaturantje Od zlate jeseni do zlate pomladi so se učili malošolarji Vrtca Hrastnik in na poletje, v petek, 19. junija, pripravili zaključno prireditev v športni hali Hrastnik, v družbi Aleksandra Ježa, vzgojiteljic in staršev. V programu z napovedovalko, Majo Majcen Petan, so malošolci v sproščenem vzdušju predstavili kulturni program. "Zbrali smo se, da se poslovimo od male šole v tekočem šolskem letu 1997/98," je v uvodnem govoru dejala ravnateljica Vrtca Hrastnik, Slavica Pavlič, "upam pa, da smo jim pedagoški delavci dali tista pozitivna čustva, znanje in vrednote, ki jim bodo koristila še naprej v življenju." Ter jim še v osnovnošolskih klopeh zaželela uspeh in s takšnimi željami jih je spodbudil tudi hrastniški župan, Leopold Grošelj. Malošolarji pa so zapeli: "Če složni smo skupaj, ni delo zaman." V programu so malošolarji vrteških enot: Dolinca, Sonček, Lučka, Čenča, nastopili s pevskimi točkami, pripravili so razstavo risb, se izkazali s plesom na glasbo Aleksandra Ježa, ki jim je prepeval hite iz zgoščenke Ježkova frizura, nazadnje pa se pogostili s Sokovimi ter sladkim in slanim pecivom. S plesnimi točkami so sicer dajali vetra svojim vzgojiteljicam in jih pošteno utrudili. Ampak saj so vendar zapeli, da "prihaja tisti čas, ki gaje koledar spisal nalašč za vse šolarje - hura, počitnice". Radoživosti imajo itak na pretek, zato je bil tak tudi slavnostni zaključek hrastniških cici-maturantov: iskriv in karseda prijeten. Tekst in foto: RR. Hajll hajlo, Cicido doni do vseh ljudi "Zelo zadovoljna sem s koncertom," je po nastopu dejala Mojca Zupan, zborovodkinja Otroškega pevskega zbora Cicido GŠ Zagorje v ponedeljek, 22. junija, ko se je v DD Zagorje trlo ljudi, ki so navdušeno ploskali mladim pevcem. Posebej za Cicidojevce je za scenografijo poskrbel akad. slikar Nikolaj Beer, za napovedovanje pa prof. Urška Vidic. Desetletnico delovanja so Cici-dojevci proslavili skorajda na prvi poletni dan in v ta namen pripravili razstavo s svojih gostovanj in nastopov ter koncert, s katerim so prikazali vztrajno in požrtvovalno predanost petju. Cicidojevci so tudi gojenci GS Zagorje, zato so program popestrili z inštrumentalnimi točkami. Na klavir sta zaigrali Katarina Jahn in Polona Troha, Orffisti Glasbene šole Zagorje, ki so Cicidojevce spremljali pri ljudski skladbi: Bežimo, tecimo; in eskimski: Atte katte nuwa; pa so v glasbeni točki zaigrali še Veselo koračnico. Da pa je glasba tudi spremljevalka baleta, je Cicidojevce z baletno točko na Brahmsovega: Pikapolončka presenetila Ana Hrastelj v koreografiji" Vojke Kokošinek Podlogar. In ker so tudi recitacije sestavni del pestrih kulturnih programov je Tina Leskovšek predstavila Pavčkovo pesem: Otroci. Z glasbeno spremljavo sta s Cicidojevci na Churchillovo: Heigh-ho nastopila Uroš Pečnik s trobento in na priredbo Kitove: Dedek in ciciban, Marko Zupan s flavto. Predno pa so Cicidojevci odpihnili deset svečk s torte, ki jo je sponzoriral Roman Ledinek, je DPZ Vesna Zagorje, ki jih vodi Rihard Majcen odpel slavnostni Živio, Cicido!, nakar so skupno zapeli še črnsko-duhovno: Rock My Soul in Skorgan-Taigenovo: DO-RE-M1. Sledile so množične čestitke zborovodkinji Mojci Zupan, korepetitorki Slavici Gregl, predsednici zbora, Majdi Razpotnik, ter najboljše želje Cicidojevcem tudi vnaprej od zborov, društev, staršev, osnovnih šol in drugih, med temi pa je ravnateljica GŠ Zagorje, Danica Kovač dejala: "Za desetletno delo je potrebno poslanstvo, za uspeh pa delo z veseljem. Naj vas želja po odkrivanju glasbe vodi tudi v bodoče." Burno aplavdiranje publike nastopajočim pa je bilo ne le pohvala zagorskemu otroškemu pevskemu zboru GŠ Cicido, temveč tudi spodbuda vsem, ki podpirajo kvalitetno otroško zborovsko petje. RR. Foto: Tomo Brezovar CESKI ZBOR V ZAGORJU V petek, 26. junija se je v organizaciji zagorske Občine ter Glasbene šole, KC Delavskega doma in Kulturnega društva MPZ Juventus Zagorje ob Savi zgodil še eden od brezplačnih koncertov, tokrat s češkimi pevci MPZ COMENIUS iz Uherskega broda. Napovedovalka je bila Vanda Kopušar, po koncertu pa je nastopajočim, s priložnostnim darilom, zaželel prijetnega počutja v zagorski dolini tudi zagorski župan, Matjaž Švagan. Vsega sedemnajst pesmi je zapel MPZ COMENIUS z zborovodkinjo Marcelo Burešovo, pri klavirju pa je zbor spremljala Irena Bandriova. Omenjeni zbor veže prijateljsko sodelovanje z zagorskim MPZ GŠ JUVENTUS, ki ga vodi Franci Steban. MPZ COMENIUS šteje prek petdeset deklet, starih od sedem do enaindvajset let. S pevskim repertoarjem pa posegajo po renesančnih, baročnih, romantičnih, sodobnih in ljudskih pesmih. Gostovali so že širom Evrope, od 25. do 29. junija pa so bili v gosteh pri MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje ob Savi. Seveda si obetajo še nadaljnjega sodelovanja, zato so koncert zaključili s skupnim nastopom obeh zborov in sicer z Beethovnovo skladbo: Oda radosti, ko jim je dirigiral Franci Steban, pri klavirju pa spremljala Urška Vidic. ambasade, pri prevajanju, čestitkah Telegramsko čestitko za prijeten pa je pomagala Jitka Titovšek. večer so prejeli tudi s češke RR., foto: MM 2. MALI SRPAN 1998 Ti.jirijr.Gj G;7.cjr.s 2 BISERNA POROKA V JARŠAH 8. junija letos je minilo 60 let, odkar sta na skupno življenjsko pot stopila Vili in Zofija Grošelj iz Jarš nad Zagorjem. Kljub preseženemu 80. letu starosti sta še vedno živahna. Pravita, da človek mnogo doživi in izkusi v tako dolgem življenju. "Bilo je več slabega kot dobrega," zatrjujeta, saj sta med drugim preživela 2. svetovno vojno in čase pomanjkanja po njej. Imata nekaj lepih spominov, še bolj pa sta zadovoljna, ker doslej praktično še nista imela težav z zdravjem. Še posebej zdrav je Vili. "Ali verjameš, da smo v hribih bolj zdravi kot v dolini?" se priduša Zofija. Vili je bil rudar, Zofija pa je gospodinjila in skrbela za otroke. Najprej je rudaril v Koprivnici, po odsluženem vojaškem rokuje dobil delo v Pečovniku pri Celju, odkoder je na začetku leta 1939 prišel v kisovški rudnik, kjer je delal do upokojitve leta 1964. Vmes je bil leto in pol odsoten zaradi partizanščine, medtem, ko je 1950. leto delal kot upravnik nacionaliziranega posestva v Dolskem, ki je bilo dodeljeno zagorskemu rudniku. Od tam so rudarji dobivali hrano, zlasti mestni, saj je bilo takrat v mestih veliko pomanjkanje hrane. Zanimivo je pogledati njune selitve. Selila sta se namreč sedemkrat. Po poroki je Zofija še leto dni živela na svojem domu v bližnjih Senožetih, medtem ko je bil Vili v glavnem odsoten od doma zaradi rudarjenja v Pečovniku. Leta 1939 sta se preselila v kočo zraven Vilijeve domačije, proti koncu 1941. sta z otrokoma našla dom v bivšem prosvetnem domu na Lokah. Vanj so se jeseni 1944 nameravali vseliti nemški vojaki, zato so ga partizani vrgli v zrak in spet je prišla na vrsto selitev. Preselili so se k sosedu, Koželju, od tam k bližnjemu Osredkarju, spet nazaj h Koželju, od tam pa kmalu po osvoboditvi v Kisovec. Iz Kisovca so se na začetku 1951. preselili na Vilijevo domačijo v Jaršah, kjer sta jih potrebovala bolna in ostarela starša. Vili je od očeta prevzel kmetijo, potrebno temeljite obnove. Obnova hleva in hiše je zahtevala trdo delo, ob tem pa se je bilo treba posvetiti tudi ostalim kmečkim opravilom. Najtežje je bilo na začetku, ko otroci še niso mogli veliko pomagati, saj sta vse delo opravila večinoma sama. Življenjske preizkušnje jima je pomagalo prebroditi tudi veselje do petja. Oba rada pojeta v "prijetni in pošteni družbi". Pravita, da sta bila vedno veseljaka. "Petje nama še danes veliko pomeni in človeku je v tej starosti kar žal, ker nima več tako lepega glasu kot v mladosti," z malce grenkobe ugotavlja Zofija. Vilije pel pri Loškem glasu in je še zdaj njegov podporni član. Obema so prav prišle predvojne pevske izkušnje, ko sta pela v cerkvenem zboru v Šentlambertu. Edina sta si v tem, daje najboljše zdravilo za reševanje nesoglasij v zakonu potrpljenje na obeh straneh. Pravita pa tudi, da se še zdaleč nista naveličala drug drugega. To znajo ceniti številni sorodniki, prijatelji in znanci. Ob biserni poroki so ju razveselili z obiskom, čeprav jih nista posebej vabila. Boštjan Grošelj S KATAMARANOM V BENETKE V soboto, dne 6.junija, smo v Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah realizirali večmesečne priprave stanovalcev in zaposlenih - spremljevalcev, za izlet v Benetke. Druščina je štela kar 51 udeležencev. Odhod z avtobusom zagorskega Integrala, je bil v zgodnjih jutran-jih urah. Iz Portoroža smo s katamaranom "Prince of Venice", odpotovali proti romantičnim Benetkam, kamor smo prispeli okrog 11.ure. Od pomola smo se peš odpravili do srca Benetk, Markovega trga. Tam nam je vodnica predstavila nejvečje znamenitosti kot npr.: Doževo palačo, baziliko sv.Marka, zvonik, knjižnico, obiskali pa smo tudi delavnico Muranskega stekla, kjer nam je mojster te stare obrti predstavil postopek izdelovanja steklarskih umetnin. In preostanek časa...? Po želji; kakor kdo. Največ se nas je zadržalo na Markovem trgu, kjer smo med drugim uživali ob pogledu na utrip množice turistov in poslušanju čudovite glasbe. Potep po Benetkah smo zalkjučili z beneškim taksijem, ki nas je popeljal, tako pravijo, po najlepši ulici na svetu, Canalu Grande, vse do Princa. Tudi proti domuje bila vožnja po morju čudovita. Svojstven čar romantičnosti je dajalo mirno morje, izredno lep Princ in seveda prelep sončni zaton, ki se je kar nekako "šopiril" v vsej svoji barvitosti. Tihota, mir, spokojnost,... razmišljanje, čutenje, občudovanje,... klepet, skorajda odveč. Pristanek ob pomolu v Portorožu; prestop na avtobus in vožnja do doma, ki seje nzaključila nekoliko čez polnoč. Res je, da smo bili utrujeni, ampak reči velja, da smo bili prijetno utrujeni. Veliko smo videli, zanimivega in poučnega slišali. Opazovali raznovrstne značilnosti in lepoto samih Benetk. Podoživljali smo vtise, vsak zase in vsi skupaj. Vsak izletnik je k svojim, dosedanjim lepim spominom, ki jih je zbral skozi svoje življenje, dodal še tokratne. In tega ne bi bilo, če nam ne bi prisluhnili vsi tisti, ki so nas tokrat finančno podprli. Z vso hvaležnostjo, za njihovo razumevanje in podporo se zahvaljujemo sledečim; Društvo upokojencev Zagorje, Občina Zagorje ob Savi, ETI Izlake, Potrošnja Zagorje, IN-TACT d.o.o. Zagorje, Elektroprom d.o.o. Izlake, TLGE Siporex Zagorje, MULTIMA d.o.o. Kisovec, Elgrin d.o.o. Radomlje, RSH Hrovatič s.p. Trbovlje, MERIT d.o.o. Ljubljana, HENKEL ECOLAB Maribor, LEDAS Celje in TIMO d.o.o. Budanje. Na izletu je bilo lepo, ne, prečudovito. Še enkrat, prisrčna hvala vsem, ki ste nam ga omogočili. Irena Drenik SREČANJE SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IS.junija je potekalo v Celju deseto srečanje slovenskih upokojencev. Tudi tokratnega srečanja se je udeležilo okoli 15.000, nekateri menijo, da celo 20.000 upokojencev iz vseh delov Slovenije. Tudi tokrat so organizatorji pripravili razna športna in kulturna srečanja, seveda pa je šlo v prvi vrsti za druženje mnogih znancev, namenjeno pa je bilo tudi pogovorom o problemih, ki so skupni vsem upokojencem. Ta dan pa seje končal VI. sejem Senior -Zdravo življenje z naravo. Tudi tokrat so udeleženci videli mnoge zanimivosti, od zdrave prehrane do naprav za razgibavanje in nego telesa in aktivno preživljanje prostega časa. Tudi iz zasavskih krajev so se udeležili tega srečanja številni upokojenci. 3T) D? MALI NOGOMET DOMADENIKI POTRDILI NASLOV V zadnjem krogu so stari in novi prvaki 1.zasavske malonogometne lige z zmago proti ŠD Mlinšam z 7:5 potrdili naslov. Najbolj pomembna tekma je bila med Čolniščami in Elektrostrojem, ki je tudi odločala o tem, kdo bo zasedel drugo mesto. Boljši so bili Čolniščani, katerim je zmago z dvema zadetkoma zagotovil Borut Vozelj. To je hkrati tudi največji uspeh ekipe Čolnišč. Presenetljiv je tudi poraz Kovinostrugarstva Gobove, ki je klonil proti Šentlambertu. Ravno ta ekipa se po enem letu med najboljšimi vrača v drugo ligo, kakor tudi L'Muhy. V trboveljskem obračunu je Tika visoko z 9:2 ugnala Atletiko Linne. V ostalih tekmah je Zidarstvo Pajnkiher z 4:1 premagal L'Muhe, KZ Izlake pa so ugnale Malo po malo. Med strelci je naslov najboljšega strelca pripadel Andželku Petrušiču (KZ Izlake), ki je v 22-ih kolih dosegel 39 zadetkov. Pokal za fair play pripada ekipi GEP Tika Trbovlje. Končni vrstni red sezone 1997/1998: L Elektro Domadenik/Agencija Vizija 22 17 3 2 99:42 54 2. Zidarstvo Pajnkiher 22 14 3 5 85:53 45 3. ŠD Čolnišče 22 13 4 5 76:53 43 4. Elektrostroj 22 13 2 7 91:63 41 5. GEP Tika 22 11 4 7 65:54 37 6. Atletiko Linne 22 10 0 12 59:69 30 7. Kovinostrugarstvo Gobove 22 7 6 9 65:69 27 8. ŠD Mlinše 22 8 3 11 61:76 27 9. KZ Izlake 22 7 4 11 76:84 25 10. Malo po malo 22 6 2 14 49:82 20 11. Šentlambert (-2) 22 5 3 14 56:97 16 12. L'Muhy 22 4 0 18 45:87 12 Več o končani sezoni pa pripravljamo v naslednji številki, ko bomo tudi predstavili prvake Zasavske lige v malem nogometu, KMN Elektro Domadenik/Agencijo Vizijo. Peter Motnikar 5.MEMORIALNI TURNIR DEJANA GRDENA Od 19.do 21.junija je v organizaciji ŠD Mlinše potekal 5. memorialni turnir Dejana Grdena v malem nogometu. Na njem je sodelovalo 21 ekip. Zmagala je ekipa GEP Tika, druga je bila ekipa KMN Bakovnik, 3. Fejst pub, 4. Salomonov oglasnik, 5. El.Domadenik, 6. Mlinše I, 7. Izlake in 8. Podkum. Zmagovalec je prejel denarno nagrado in prehodni pokal. Denarne nagrade so prejele tudi ekipe, uvrščene do 4.mesta, ekipe, uvrščene od 5. do 8. mesta, pa so prejele praktične nagrade. Te so prejeli tudi najboljši strelec Škufca (GEP Tika), najboljši igralec Praštalo (KM Bakovnik) in najboljši vratar Medija (Fejst pub). Izvedbo turnirja so omogočili številni sponzorji, za kar se jim ŠD Mlinše lepo zahvaljuje. Zdravko Grden OLIMPIJSKI TEK V TRBOVLJAH USPEL V prijetnih pogojih soje letošnjega Olimpijskega teka udeležilo preko 600 tekačev, ki so tekli samo na 3,2 km dolgi progi, ker je bilo za 9,3 km dolgo pot premalo prijav. Čeprav tek ni imel tekmovalnega značaja, ker je bilo glavno vodilo v geslu olimpijske ideje "Pomembno je sodelovati in ne zmagati", pa vseeno omenimo najboljše po kategorijah: cicibani cicibanke 1 .Semir Karamujič 1 .Šeherezada Karamujič dečki 3. in 4.razred deklice 3. in 4. razred 1. Vulnet Misimi 1.Adela Lučič dečki 5. in fi.razred deklice 5. in fi.razred l.Daniel Samic 1 .Zečija Misimi starejši pionirji veterani l.Igor Ključevšek LB oj an Kovačič člani članice l.Romeo Živko L Ani Živko Atletski klub Rudar je celotno prireditev izpeljal ob veliki pomoči številnih pokorviteljev in donatorjev. Tako je bila Kolinska s programom Hellmans majoneza glavni pokorvitelj teka, poleg stalnih pokroviteljev AK Rudar - Dnevnik, Fructal, Kompas Holidays, Henkel Zlatorog, LEK, Zavarovalnica Triglav, Rudis, LB Banka Zasavje, Cementarna, IBT, Euro Prima, ŽITO, Ornix, Zlatarstvo Trbovlje, Avtomaterial Slapy, Dinos, Europlin, Prototip CC, Avtoservis Špajzer, Trgovina Tonca, Zasavc ter še številni posamezniki in nekaj donatorjev OKS ZŠZ Slovenije. Ob prihodu na cilj so tekači ob spremljavi Pihalnega orkestra VIVA Zagorje poleg napitkov lahko preizkusili tudi izdelke Dr.Oetkerja. Peter Motnikar H E DA IN BOJAN KOTAR ODLIČNA NA TEKIH DOMA IN V TUJINI V Šmarjeških toplicah je bil 13.6. tek v malem maratonu na 21 km. Tekla sta tudi Heda in Bojan Kotar. Heda je v svoji kategoriji zasedla 1.mesto, v absolutni konkurenci pa je bila četrta. Bojan je v kategoriji nad 40 let prav tako dosegel 4.mesto. 20.6. pa sta se oba udeležila mednarodnega teka v Deutschlandsbergu v Avstriji. Bojan je na 25km zasedel 7.mesto (v kategoriji nad 40 let), Heda pa je na 12,5km zasedla v svoji kategoriji l.mesto, absolutno pa 5.mesto. Ob pomoči učiteljic pa so na v Trbovljah na Kipah izvedli tudi šolsko tekmovanje v krosu za prve in tretje razrede OŠ. Pri dečkih (1 .razred) je slavil Klemen Bravec, med deklicami pa Špela Špajzer. Pri tretjih razredih je med dečki slavil Beno Hren, pri deklicah pa Barbara Pešec. Peter Motnikar ŠPORTNIK MESECA JULIJA Ker smo redakcijo zaključili pred iztekom meseca junija, bomo rezultate za športnika meseca junija razglasili v naslednji številki. Za mesec julij pa za športnike meseca predlagamo: 1. Poldi Herman (Karate klub Tika Trbovlje) - Zlata medalja na državnem prvenstvu v Sežani 2. Dalibor Filipič (Karate klub Tika Trbovlje) - Zlata medalja na državnem prvenstvu v Sežani 3. Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje) - 3.mesto za Slovenijo na turnirju v Piacenzi 4. Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik) - Uvrstitev v državno reprezentanco Slovenije 5. Aleksej Bočko (BD Steklarna Hrastnik) - 5.mesto na tekmi v Tacnu 7/1 mmmm 98 za naj športnika julija GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV IME IN PRIIMEK__________________ NASLOV___________________________ OBČINA___________________________ fotokopij ne upoštevamo -r. ir TRBOVELJSKI KARATEISTI NAJUSPEŠNEJE DOSLEJ Začetki trboveljskega karateja segajo v leto 1971. Začetnika ali pionirja sta bila Marjan in Zdenko Fritz, ki sta takrat karate trenirala v Ljubljani. Njun trener je bil japonski mojster Takaši Tukohiša, pri katerem so vadili tudi nekateri drugi Trboveljčani. Sprva je bil klub organizacijsko povezan z Ljubljano in je deloval kot sekcija takratnega kluba v Ljubljani. V letu 1973 so v Trbovljah ustanovili samostojen klub, ki je številčno rasel in se strokovno izpopolnjeval. Danes Karate klub Tika Trbovlje sodi med najboljše tovrstne klube v Sloveniji, tako v organizacijskem, kot po tekmovalni plati. Vanj je vključeno več kot 200 članov, tako moških kot ženskih, od tega je največ mladih. Treningi v prvem delu leta 1998 so se odvijali v petih skupinah, v katere so bili posamezni člani porazdeljeni glede po znanju. Trenerji, ki so v tem obdobju trenirali, so: Bogdan Simerl, Borut Markošek (ki je obenem tudi selektor slovenske reprezentance), Franjo Glavica, Uroš Vozelj in Edin Salkič. Pomagali pa so jim vaditelji; Miha Kovačič, Jernej Simerl, Poldi Herman, Ivan Ostojič in Dalibor Filipič. Poleg treningov so v klubu organizirali še veliko dodatnih dejavnosti. Primarna dejavnost pa je seveda nastopanje na tekmovanjih, od klubskih, Psihološke priprave na nastop na mednarodnem turnirju v Lošinju so uspele (5 osvojenih medalj) - z leve Jernej, Poldi in Miha pa vse do mednarodnih. V prvi polovici letošnjega leta so tekmovalci na tekmovanjih državnega nivoja osvojili 24 odličij, od tega 8 zlatih, 6 srebrnih in 10 bronastih. Trener Bogdan Simerl je mnenja, da je to najboljša sezona trboveljskih karateistov po rezultatski plati. Če statistično primerjamo prvo polovico letošnje sezone in lanske sezone, potem ugotovimo, da so karateisti v prvi polovici leta 1997 osvojili 30 medalj na 14-ih tekmovanjih, kar pomeni 2,1 na tekmo. V letošnji prvi polovici leta pa so osvojili 24 medalj na 9-ih tekmovanjih, kar pomeni 2.6 na tekmo. V tem letu so se samo devetih tekem udeležili zato, ker so se termini pokrivali z uradnimi tekmovanji v Sloveniji. Specifičnost sezone so tudi poškodbe. Tekmovalcev s poškodbami je bilo kar 15. Vzroke za poškodbe je treba iskati predvsem v izvenšportnih dejavnostih, bodisi doma ali na cesti,... Eden izmed tistih, ki seje poškodoval na tekmovanju, je Jernej Simerl, ki si je v mesecu marcu zlomil zapestje roke na mednarodnem turnirju na Madžarskem. Po Ekipa Karate kluba Tika Trbovlje - stojijo (z leve proti desni) Miha Kovačič, Bogdan Simerl, Jernej Simerl, (čepita) Poldi Herman in Franci Ceferin mesecu in pol prisilnega počitka se mu je poškodba na prvi tekmi zopet ponovila in spet je sledila pavza. Vrnitev je bila zelo uspešna, saj je osvojil naslov državnega prvaka v ekipnih borbah. Kar se tiče sezone Mihe Kovačiča, je trener Simerl dejal, da je z njim kar zadovoljen, čeprav je imel Miha vmes opravljen tudi kirurški poseg na kolenu. In kaj o sezoni menita Jernej Simerl in Miha Kovačič? Jernej Simerl: "Vtisi o sezoni so zelo dobri. Že na začetku sezone smo se začeli pripravljati na mladinsko evropsko prvenstvo, kije bilo v Grčiji. Te priprave so potekale zelo dobro, ravno tako pa smo imeli nekaj priprav z ostalimi reprezentanti. Z uvrstitvijo na samem prvenstvu Evrope nisem zadovoljen. Po tem me je doletela še poškodba roke, ki sem jo vlekel kar precej časa. Zadnji nastop v sezoni pa je bil pred kratkim v Sevnici, kjer sem skupaj z ostalimi sotekmovalci postal ekipno državni prvak, tako, da sem s sezono dokaj zadovoljen." Miha Kovačič: "Imel sem podobno sezono kot Jernej. Za mene je bilo Evropsko prvenstvo zelo uspešno, saj sem v svoji kategoriji osvojil S.mesto. Nato pa sem tudi jaz imel smolo s poškodbo, saj sem zaradi poškodovanega kolena izgubil dva meseca treninga. Takoj po sanaciji poškodbe pa sem nastopil na turnirju Grand prix v Sevnici in tam zmagal. Tudi zaradi tega s sezono nisem nezadovoljen." Finale na 25.mednarodnem turnirju v Trbovljah, kjer sta se spopadla Miha Kovačič in Jernej Simerl Trener Simerl je o sezoni povedal še: "Razveseljuje predvsem dejstvo, da je po štirih letih član Karate kluba Trbovlje osvojil medaljo na članskem državnem prvenstvu. Po Borutu Markošku, ki je pred štirimi leti prenehal s tekmovanjem in je osvojil zlato medaljo, je to uspelo Edinu Salkiču, ki je osvojil bronasto medaljo v športnih borbah. Kar se tiče najboljših, bi tu omenil, da je Franciju Ceferinu uspelo zbrati kar 10 odličij. Poleg njega so medalje osvajali še Miha Kovačič, Jernej Simerl, Poldi Herman in Dalibor Filipič. Vsekakor pa je naša naloga, da v bodoče še več pozornosti namenimo predvsem trboveljski mladini in seveda našim tekmovalcem. Le tako si lahko zagotovimo eksistenco na tem področju." Da so uspehi trboveljskih karateistov segli tudi do Občinarjev, pove tudi podatek, da je občinska priznanja za športne dosežke prejelo 11 članov KK Tika Trbovlje. Zlata priznanja so osvojili Dalibor Filipič, Jernej Simerl, Poldi Herman ter Sejo Ružnič, srebrna pa Nejc Kresnik, Dalibor Ašlič, Miha Kovačič, Damir Vučilovski, Rok Vodišek in Edin Salkič. Ni kaj. Trboveljski karateisti so lahko ponos trboveljske doline in verjamemo, da nas bodo tudi v bodoče razveseljevali s svojimi uspehi. Peter Motnikar Foto: KK Trbovlje RAZPIS KOLESARSKI VZPON "GORE '98" Start: 4.7. ob 10.00 uri pri križišču cest Trbovlje-Hrastnik-Dol (Riklov most). Leteči start bo pri Kamnoseštvu Šergan. Cilj: Pred planinskim domom v Gorah (Sv.Jurij). Proga: Dolžina proge je 10 km in je v celoti asfaltirana, višinska razlika 525m. Startnina: 2.000,00 SIT na dan prireditve. Prijave od 8.00 do 9.50. Nagrade: Nagrajeni bodo prvi trije tekmovalci, ki bodo pripeljali v cilj in prvi trije iz vsake kategorije. Vsak udeleženec bo prejel spominsko nagrado, topli obrok in pijačo. Po končani prireditvi bo izžrebano gorsko kolo, ki ga podarjata PULZAR d.o.o. Komenda in Kolesarski servis CICLOMEGA HRASTNIK. Kategorije: REKREATIVCI - do 30 let -od 31 do 45 let - nad 45 let - ženske V'\ cestno - do 30 let - nad 30 let MTB PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU! VSI UDELEŽENCI VOZIJO NA LASTNO ODGOVORNOST! ORGANIZATOR: Kolesarsko društvo Hrastnik Informacije: 0601/41-777 (Aleš), 0601/41-181 (Bojan), 041/682-861 (Andrej) Športno društvo Mlinše se zahvaljuje vsem sponzorjem 5. Memorialnega turnirja Dejana Grdena v malem nogometu: GP Trojane, SVEA Zagorje, ETI Izlake, Turistično društvo Mlinše, EVROSTIK Roman Smrkolj Mlinše, ULTRA Zagorje, MTO Zagorje, GM Kisovec, STRIPS Tomaž Smrkolj Mlinše, KOVINSKA GALANTERIJA Rado Košir Mlinše, STIP Ašič Kisovec, Alojz Smrkolj Mlinše, KOVINSKA GALANTERIJA Zdravko Grden Mlinše, MLIN Rotar Moravče, AVTOPREVOZNIŠTVO Božo Cerar Dob, MIBRA - PATRIK Dušan Smolnikar, TEHNOHIT CIGLAR Dob, AVTOPREVOZNIŠTVO Jože Jesenšek Dole pri Litiji, AVTOPREVOZNIŠTVO Andrej Prvinšek Rove, AVTOPREVOZNIŠTVO Uroš Mrčun Mlinše, SOBOSLIKARSTVO Marjan Resnik Mlinše, Janko Brodar Mlinše, AVTOPREVOZNIŠTVO Franc Prašnikar Mlinše, MESARSTVO Marjan Trebušak Trbovlje, ANSAMBEL AJDA Izlake, Alenka Pokorn Mlinše, CAFE VALVASOR Izlake, RAČUNOVODSKE STORITVE Dani Kralj Mlinše, FIPOS Alfonz Šelih Mlinše, AVTOPREVOZNIŠTVO Franc Vozelj Mlinše, IZPOSOJA poročnih oblek NEVESTA Mlinše, KOVINSKA GALANTERIJA Tomo Ševerkar Mlinše, ELESET Roman Urankar Medija, Gostišče Zasavska Gora,Frizerski salon Darja Knez Briše, BISTRO MALN Izlake, PIZZERIJA ČEBELICA Izlake, KAMNOSEŠTVO Masel Vidrga, AVTOKLEPARSTVO Roman Razpotnik Razpotje, ZIDARSTVO Anton Ševerkar Kolovrat, AVTOPREVOZNIŠTVO Dejan Bergant Mlinše, REKREACIJSKI CENTER Prvine, Igor Knez Briše, KOVINOSTRUGARSTVO Juvan Rado Briše,Gostišče Kum Zagorje, SNOOPY Zagorje. BADMINTON SPIN Zagorje mobitel 0609-626-781 r:y>azv, KAJAKAŠTVO MLADINCI BD STEKLARNE HRASTNIK NAVDUŠUJEJO BD Steklarna Hrastnik se med slovenskimi društvi lahko ponaša z izjemno bogato tradicijo in uspehi v kajakaštvu. Pred kratkim so po 10-ih letih organizirali tudi državno prvenstvo za mladince v slalomu in spustu. To in še kaj je bil razlog, da smo jih obiskali, jih povprašali za oceno minule sezone in težavah, ki jih pestijo. Naš sogovornik je bil Peter Kauzer, ki je sezono ocenil takole: "Kar se tiče rezultatov v državnem prvenstvu, moram povedati, da smo bili zelo uspešni. Vse se je izšlo tako, kot smo pred sezono predvidevali. Pohvaliti moram vse fante, posebej pa tiste, ki so v mladinski konkurenci tako v slalomu kot v spustu osvojili naslov državnih prvakov. To je bilo tudi 4.izbirno tekmovanje za mladince, ki se bodo uvrstili svetovnega prvenstva v Avstriji. Veseli dejstvo, da smo po desetih letih spet organizirali tekmo. Izredno smo bili presenečeni nad udeležbo, saj je bilo na startu kar 120 tekmovalcev iz vse Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Finske in Avstralije. Samo tekmovanje je terjalo precej organizacijskih naporov, saj smo se za tekmo pripravljali že tri tedne prej. Imeli smo sreče tudi z vremenom. Problemi pa so bili z vodostajem reke Save. Pred tekmo smo se dogovorili z elektrarno v Medvodah, da naj bi nam od 9. do 16.ure zagotavljala isti vodostaj vode, vendar se tega očitno niso držali. Po 13.uri je voda namreč za 10 cm narasla, tako, da se je tekmovalna žirija odločila, kot se je." V mladinsko reprezentanco v spustu sta se izmed članov BD Steklarne Hrastnik uvrstila Aleksej Bočko in Branko Žagar. Ekipa spustašev ima po mnenju Petra Kauzerja na SP-ju možnosti za medaljo v ekipni vožnji. Slalom je bil za Hrastničane zelo zanimiv, kljub temu, da so bili trije od štirih članov reprezentance že znani. Za preostalo prosto mesto so se namreč borili Aleksej Bočko, Peter Kauzer ml. in Boštjan Pečnik. Velik met je uspel Bočku, ki je tudi najbolj izkušen od omenjenih tekmovalcev. Rezultat na svetovnem prvenstvu v slalomu je odvisen od treme, razpoloženja in sreče, pri spustu pa je največ odvisno predvsem od treninga oziroma pripravljenosti tekmovalca. Kljub dobrim rezultatom pa se Brodarsko društvo (tako kot ostala društva v Zasavju) srečuje z mnogimi težavami, od katerih izstopajo predvsem finančne. Zasavsko gospodarstvo ni tako uspešno, kot je bilo. Kljub temu so z mladinskimi kategorijami dosegali odlične rezultate, upajo pa, da bodo podobne rezultate dosegali tudi v članski konkurenci. Sponzorje je v teh težkih časih zares težko najti, razveseljuje pa dejstvo, daje že tretje leto zapored generalni sponzor kluba Steklarna Hrastnik, ki je svoje sodelovanje že obljubila tudi za prihodnjo sezono. Tudi hrastniški župan Leopold Grošelj ob vseh uspehih ni ostal ravnodušen in je bistveno pripomogel k organizaciji državnega prvenstva za mladince. Seveda ne bi šlo tudi brez ostalih sponzorjev, katerim so v društvu zares hvaležni za njihovo pomoč. Da bi brez njih težko shajali, pove tudi podatek, da en tekmovalec, ki se uvrsti v reprezentanco, "stane" od 5.000 do 7.000 DEM. In če to pomnožimo s štirimi reprezentanti, ki izhajajo iz BD Steklarne Hrastnik, potem je vsem jasno, kako visoki so stroški. Poleg tega čoln za enega tekmovalca stane 2.000 DEM in ni garancije, da bo čoln zdržal eno leto, saj se lahko že ob prvem stiku z vodo poškoduje in s tem postane neuporaben. V ostalih društvih v Sloveniji posvečajo veliko pozornosti mladim in vsepovsod so trenerji profesionalni. V Hrastniku so se odločili, da bo Peter Kauzer v klubu delal amatersko, predvsem zaradi tega, da bo več denarja ostalo za fante, kajti vsi vemo, da so socialni problemi v Zasavju večji, kot npr. v Ljubljani in nobenemu od tekmovalcev nočejo zaradi denarja onemogočiti treniranje. Sedaj že šesto leto dela na amaterski podlagi in, kot je dejal, mu zaradi te odločitve ni žal. Kar se tiče financiranja s strani Športne zveze, so v klubu dokaj zadovoljni. "Kajak je prioriteten šport in od športne zveze letno dobimo okoli 10.000 DEM. Če to primerjamo z ostalimi klubi v občini, smo lahko s tem, kar dobimo, kar zadovoljni," je še dodal Peter Kauzer. Posebno poglavje v klubu predstavljajo starši: "S starši imamo izredno srečo, saj so zelo zadovoljni z delom v klubu. Na nek način so tudi sami vključeni v delo kluba. Glavni razlog, da so zadovoljni, je v tem, da starši dobro vedo, kje se njihov otrok nahaja in to pomeni za starše v tem času alkohola in drog veliko zadovoljstvo," je o udejstvovanju staršev v delo kluba dejal Kauzer. V klubu imajo poleg ostalih sekcij organizirano tudi sekcijo za rafting. Imajo tudi dve ekipe, ki se udeležujejo tekmovanj. Z dvema čolnoma lahko v eni vožnji iz Renk do Hrastnika prepeljejo 60 oseb. Cena vožnje za eno oseba pa znaša 2.500 SIT. Sicer pa lahko nekaj več o Brodarskem društvu Hrastnik izveste na Zasavčevem sejmu, kjer bodo predstavili opremo za rafting ali na razstavno prodajni prireditvi, ki bo od 3. do 5 julija pred Brodarskim društvom Hrastnik. Rezultati mladinskega državnega prvenstva: KI - SLALOM 1. Miha Terdič (Rašica A.Real) 3. Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik) 4. Aleksej Bočko (BD Steklarna Hrastnik) 5. Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) 6. Branko Žagar (BD Steklarna Hrastnik) 7. Boštjan Pečnik (BD Steklarna Hrastnik) KI - SLALOM EKIPNO 1. Gregor Laznik Aleksej Bočko Peter Kauzer (vsi BD Steklarna Hrastnik) 3. Robert Sticher Boštjan Pečnik Branko Žagar (vsi BD Steklarna Hrastnik) KI - SPUST 1. Jaka Jazbec (Ljubljana) 2. Aleksej Bočko (BD Steklarna Hrastnik) 3. Branko Žagar (BD Steklarna Hrastnik) 6. Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik) 7. Žiga Zalokar (BD Steklarna Hrastnik) 10. Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) 13. Robert Sticher (BD Steklarna Hrastnik) KI - SPUST EKIPNO 1. Aleksej Bočko Branko Žagar Gregor Laznik (vsi BD Steklarna Hrastnik) 3. Žiga Zalokar Peter Kauzer Robert Sticher (vsi BD Steklarna Hrastnik) USPEŠNI TUDI V TACNU V soboto pa je: bila na znani progi v Tacnu mednarodna tekma, na kateri je nastopilo 80 kajakašev in kanuistov iz šestih držav. To je bilo zadnje preverjanje forme pred bližajočim mladinskim Svetovnim prvenstvom v Lofferju. Na tehnično zahtevni progi je pri mladincih zmagal Slovak Peter Cibak, drugi je bil Miha Terdič, tretji Gregor Laznik (oba Slovenija), na odlično peto in šesto mesto pa sta se uvrstila Aleksej Bočko in Peter Kauzer. Slednji trije so vsi člani BD Steklarne Hrastnik. Peter Motnikar 3 pnlTUTn. ■pliTtom. Piše: Primož Kostajnšek NA TROJANAH SPET DIRKAJO Andrej Prvinšek s sodelavci je v nedeljo, 21. junija v Zavrhu pri Trojanah pripravil prvo letošnjo dirko v avtocrossu. Po nekajmesečnem premoru so tekmovalci že komaj čakali na novo priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti in pripravljenost svojih dirkalnikov. Gledalci, teh seje ob progi zbralo kakšnih 500, so ves dan opazovali boje na stezi, ki so se začeli s treningi že ob 11. uri, konec zadnje dirke pa je bil šele po 17. uri. Na NADALJEVANJE DP V RALLVJU Državno prvenstvo v rallyju je v polnem teku. Vozniki so se v tem času pomerili kar dvakrat in sicer na Ina Croatia rallyju v okolici Zagreba ter na Castrol Krappfeld rallyju v okolici Celovca. Zasavska posadka se je izkazala na obeh dirkah z novimi točkami za državno prvenstvo. Zagrebška prireditev ni postregla s pretiranimi presenečenji, kljub temu, da je rally štel za evropsko prvenstvo s koeficientom 10, kar pomeni, da ima dvakrat višji rang kot naš Saturnus. Tomaž Jemc med našimi predstavniki ni dovolil presenečenja in s četrto zaporedno startu seje pojavilo 14 voznikov in sicer 10 v razredu školkarjev, 4 pa med tako imenovanimi buggyji. V razredu školkarjev, tu je bilo tudi bolj zanimivo, je zmagal Benedik z renaultom 11 pred našim predstavnikom Danilom Čopom s VW jetto. Dirka buggyjev je bila nekoliko manj zanimiva, saj stajo zaradi okvar ostalih končala le dva voznika. Na koncu so bili gledalci lahko s prikazanim zadovoljni, škoda le, da se dirke niso udeležili nekateri vozniki, ki smo jih lahko spremljali v lanski sezoni. Upajmo, da bodo prireditelji čim prej uspeli organizirati novo dirko. zmago se je že zelo približal ohranitvi naslova prvaka. Ob tem si je privozil kar 150 točk za evropsko prvenstvo, kar je vsega spoštovanja vreden dosežek. Na drugo mesto se je uvrstil Andrej Jereb, ki se je dolgo časa boril s Peljhanom, a Peljhanov golf se je na koncu z uničenim kotorjem komajda privlekel do cilja. Po cilju zadnje HP so ga morali mehaniki s kombijem celo potiskati do ciljne rampe. Podobnik je bil dober tretji, na naslednjih mestih pa najdemo že prej omenjenega Peljhana, Smrdelja (lada samara) in Černjavskega. Turk in Kurent sta si privozila odlično 7. mesto skupno in 2. mesto v razredu. Izkušeni Aleš Črnivec, ki prav tako vozi hondo, vendar skupine A, je odstopil zaradi udarca v kolo, Bohu je ponagajal menjalnik v subaruju, mlada Idrijca Logar in Mrak pa ob drevesu precej razbila yuga. Na najbolj žalosten način sta dirko zaključila Rihtar in Keržišnik. Po tem, ko sta izvedela, da je zaradi kapi v zagrebški bolnišnici umrl njun mehanik Marko Podlesnik, razumljivo nista več hotela nadaljevati dirke. Rally na avstrijskem Koroškem je postregel z bolj zanimivim razpletom, saj na zmagovalni stopnički najdemo člana VW Rac-ing teama Olimpija Darka Peljhana in Mirana Kacina. Idrijcema je nov motor, ki sta ga nabavila v Luksemburgu, prinesel prvo letošnjo zmago, za katero pa se morata zahvaliti tudi odstopom tekmecev. Jemca je pustil na cedilu prenos moči štirikolesno gnanega escorta cosworth. Naslednji je odstopil Jereb, kije zapeljal v jarek in se ustavil v drevesu. Razbit hladilnik je dokončno zapečatil usodo Izolana. Drevo je bilo usodno tudi za tretjega petrolovca Vojka Podobnika, ki je ob trku poškodoval oljni hladilnik. Na drugo mesto seje tako uvrstil najbolj nesrečni voznik letošnjega prvenstva Miha Rihtar, ki ga escort tokrat le ni pustil na cedilu, kjub temu, da je proti koncu že pešal turbinski polnilnik, zato so morali mehaniki močno zmanjšati tlak. Na tretjem mestu pa že najdemo našo posadko Turk - Kurent, ki je tako dosegla izreden uspeh. Kljub temu, daje do cilja pripeljalo le šest naših posadk, je tretje mesto fantastična uvrstitev, ki jo bo s takšnim vozilom težko ponoviti. A rally je nepredvidljiv šport in že večkra t se je pokazalo, da je za dobro uvrstitev najprej potrebno sploh priti do cilja. avtoSver Marko ZMRZLAK s.p. Zupančičeva 13a, Zagorje tel.: 0601 61 116, GSM: 041 716447 popravilo poškodovanih vozil pomoč na cesti avtovleka HITRO IN ZANESLJIVO! jnrrrn.j.r^n.r; Po sledeh umora Smiljana Grčarja - Pilka POLICIJA: "UMOR JE BIL POSLEDICA MEDSEBOJNEGA KONFLIKTA" Da bi predstavili celovito zgodbo o tem, kaj se je s stališča policije dogajalo v petek, 26.junija, smo poklicali na Upravo za notranje zadeve Ljubljana, kjer namje z informacijami postregla tiskovna predstavnica, Doroteja Omerzu Simič. Slednja je o dogajanju na festivalu Zgaga '98 povedala: "Preiskovalni sodnik je zoper osumljenca, ki je starejši mladoletnik, takoj odredil pripor. Zaenkrat motiv umora kaže na to, da ni šlo za obračun med organiziranimi motorističnimi skupinami Wild Pilotsi iz Litije in Satan's Brothers! iz Zagorja, ampak naj bi šlo za medsebojni konflikt med storilcem in pokojnim." Na naše vprašanje, v kolikšni meri je po mnenju UNZ-ja organizator prireditve, KUD Zgaga, kriv za vse dogodke, nam je Simičeva pojasnila, da je organizator skupaj z varnostno službo dolžan poskrbeti za red in varnost na prireditvi. Po njenih besedah, policija ni imela pooblastil ukrepati prej, kot v primeru kršenja zakona in tudi zato policija ni sodelovala pri varovanju prireditvenega prostora. Po končani preiskavi bo Uprava za notranje zadeve Ljubljana podala na pristojno upravno enoto poročilo, na podlagi katerega se bo upravna enota odločila, ali bo zoper organizatorja podala ustrezne ukrepe. Tako lahko po vsej verjetnosti pričakujemo, dajo organizator ne bo odnesel brez kazni. Kar se tiče vseh ukrepov zoper udeležene, je Simičeva dejala, da bodo zoper kršilce (največ je bilo kršitev javnega reda in miru) glede na težo njihovih prekrškov podane kazenske ovadbe ali predlogi sodnikom za prekrške. Sem spadajo tako motoristi kot tudi vsi ostali kršilci, ki so sodelovali v neredih v petek, 26.junija zvečer. Zanimiv je bil tudi odgovor na vprašanje, če obstaja objektivna nevarnost spopada dveh organiziranih motorističnih skupin. Simičeva je na to odgovorila: "Nevarnost spopada vedno obstaja, toda upamo, da se bo vse rešilo po mirni poti. Na UNZ-ju bomo v tej smeri še naprej zbirali obvestila. Če pa bi do spopada le prišlo, vsem občanom svetujemo, da naj čimprej pokličejo policijo." In kaj pravi uradno poročilo, ki so nam ga posredovali na UNZ-ju? Dne 26.junija 1998 ob 03.43 so iz urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana dobili obvestilo, da je bil k njim iz Litije pripeljan moški s prestrelino na glavi in da je trenutno na reanimaciji. Ugotovljeno je bilo, daje okoli 02.00 ure na prireditvenem prostoru Zgage rock festivala prišlo do prepira in nato do pretepa med skupinama motoristov. Ob pretepu je bil 32-letni S.G. iz Trbovelj, ki je bil vodja skupine motoristov iz Zagorja, ustreljen v glavo. Poškodovani je bil z reševalnim vozilom odpeljan v KC. Kriminalistični ogled je prevzel dežurni preiskovalni sodnik iz Ljubljane. Kriminalisti in policisti so z operativnim delom istega dne ob 18.55 na območju Litije prijeli osumljenca kaznivega dejanja umora, starejšega mladoletnika, doma iz Zagorja. Pri njem so našli pištolo znamke Berretta, cal. 6.65 z dušilcem. Odrejeno je bilo 48-urno policijsko pridržanje, nato pa je preiskovalni sodnik zoper osumljenca odredil pripor. Okoli 19.50 je skupina 21-ih oseb članov skupine motorističnega kluba Satan's Brothers prišla z motorji na prireditveni prostor in pred odrom na kraju streljanja v tla zabila lesen križ (z namenom, da izrazijo spoštovanje do pokojnika). Istočasno so od organizatorja zahtevali prekinitev prireditve in nato zahtevo spremenili v tem, da zavaruje in onemogoči dostop obiskovalcem do tega mesta. Po oceni se je okrog prireditvenega prostora zbralo okrog 1000 obiskovalcev. Takrat je na kraj prispelo večje število policistov z namenom, da motoriste odstranijo. Ob njihovem prihodu je organizator pristopil do vodje policistov in ga seznanil z odločitvijo, da zaradi spoštovanja do pokojnega prekinjajo koncert. Policisti so zoper skupino motoristov izvedli postopek legitimiranja s preventivnim pregledom in jih pod nadzorom odstranili s prireditvenega prostora. Kljub njihovemu odhodu organizator ni nadaljeval s koncertom. Organizator je z varnostniki obiskovalcem preprečil vstop na prireditveni prostor in istočasno obveščal, da koncert prekinjajo. Slednje je vzbudilo nasprotovanje množice, predvsem skupine približno 50 do 80 opitih obiskovalcev, ki so s kričanjem, ruvanjem ograje, metanjem steklenic in konzerv ter ostalih predmetov poskušali s silo prebiti kordon varnostnikov. Da ne bi prišlo do askalacije množične kršitve javnega reda in miru in do storitev kaznivih dejanj, so za varnostniki policisti postavili kordon. V tem trenutku so začeli metati predmete tudi na policiste. Nato so začeli posamezniki metati neznana plinska sredstva z namenom vstopa na prireditveni prostor. Z uporabo fizične sile in gumijevk so policisti množico potisnili nazaj. Poleg tega sojih medtem večkrat glasno pozivali, naj s kršitvami prenehajo. S temi ukrepi se je množica pričela umirjati in razhajati. Zaradi uporabe prisilnih sredstev ni bil nihče poškodovan. Posamezniki pa so poškodovali službena vozila, med njimi sta bila dva kršitelja pridržana. Ali je bila to končna bilanca "Zgage 98", bo pokazal čas. Upamo lahko le, da bo vse vpletene srečala pamet in se kaj takega ne bo zgodilo nikoli več. Peter Motnikar .7 v .*? d tl :l n tl r> ZASAVSKI FRKER OPLAZIL VOZILO IN ODPEUAL NAPREJ Hrastnik, 16.6. ob 22.20 uri je M.R. iz Radeč vozil osebni avtomobil znamke wartburg po lokalni cesti iz smeri Hrastnika proti Radečam. V Podkraju mu je nasproti z neprilagojeno hitrostjo pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila lada niva, kateri je kljub temu, da se je M.R. s celotnim vozilom umaknil izven ceste, oplazil njegovo vozilo in nato z vožnjo nadaljeval proti Trbovljam. Policisti so s pomočjo registrske številke ugotovili, da gre za M.D. iz Trbovelj, s katerim se bodo policisti pogovorili, o zadevi pa s predlogom obvestili tudi SP. S TOVORNJAKOM TRČIL V OGLEDALO IN POBEGNIL Hrastnik, 23.6. ob 7.10 uri je Z.A. iz Trbovelj vozil tovorni avtomobil znamke MAN po regionalni cesti od savskega mosta proti Riklovem mostu v Hrastniku. Pri Steklarni Hrastnik mu je nasproti pripeljal neznan voznik tovornega avtomobila, verjetno znamke TAM, oranžne barve, kateri je pri srečanju z voznikom Z.A. trčil v levo zunanje vzvratno ogledalo, nato pa s kraja pobegnil. Policisti prosijo vse morebitne očevidce, da podatke sporočijo na PO Hrastnik. Na vozilu Z.A. je nastalo za najmanj 40.000,00 SIT škode. "POLN" KRŠITEV Hrastnik, 18.6 ob 20.55 uri so policisti PO Hrastnik v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku ustavili voznika osebnega avtomobila znamke zastava 128 P.J. s Kala, za katerega so ugotovili, daje vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so odredili tudi preizkus z elektronskim alkometrom Drager, kateri je pokazal kar 3.09 g/kg alkohola. Zaradi tega so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP, ker so pri postopku policisti tudi ugotovili, da je vozil neregistriran osebni avtomobil, na katerem je uporabljal druge registrske tablice (poleg tega ni uporabljal tudi varnostnega pasu), so mu na kraju samem izrekli denarno kazen v znesku 60.000,00 SIT. PEŠKI ZAPELJALA ČEZ NOGO Trbovlje, 17.6. ob 21.50 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Kešetovem. Voznica F.T. je vozila preblizu desnega roba in zapeljala čez nogo peški M. A. Navedena je dobila zlom stopala desne noge. V RAZMAKU DVEH MINUT OBA S CESTE Zagorje, 17.6. ob 8.05 seje zgodila prometna nesreča na regionalni cesti od Izlak proti Siporexu. Voznik V.K. je zaradi spolzkega cestišča in neprimerne hitrosti zapeljal s ceste po brežini in povzročil za 250.000 SIT škode. Samo dve minuti zatem je voznik D.P. iz Avstrije zaradi neprimerne hitrosti na istem odseku zapeljal s ceste po brežini in povzročil za 100.000 SIT škode. NI UPOŠTEVAL ODREDB POLICISTOV Zagorje, 20.6. ob 22.40 je patrulja v Podkumu zaustavila voznika neregistriranega vozila, M.B.-ja. Pri ustavljanju ni hotel ustaviti in je odpeljal naprej. Po 20-ih minutah so ga izsledili, kazal je tudi znake alkoholnih motenj. Bil je brez vozniškega dovoljenja in odklonil je preizkus alkoholiziranosti. Ker je kazal očitne znake, da bo vožnjo nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve. Pri samem postopku seje uprl, tako, da so morali uporabiti prisilna sredstva. KRADEJO KOT SRAKE 22.junija so bili policisti ob 23.43 uri obveščeni, daje prišlo do roparske tatvine na Trgu revolucije. J.B. je vzel denar S.B.-ju, s katerim sta predhodno igrala pikado. S.B. je zahteval svoj denar, vendar gaje J.B. udaril tako, daje padel na tla in z glavo udaril ob rob pločnika. J.B. bodo kazensko ovadili. BODITE POZORNI NA SVOJE CERTIFIKATE!!! Dne 17.6. je občan G.V. iz Hrastnika prijavil kaznivo dejanje goljufije. K njemu sta namreč prišla dva moška, ki sta se predstavila za zastopnika neke družbe,v katero sta G.V. in njegova žena vložila certifikate v vrednosti čez 700.000. 00 SIT. Na goljufiv način sta te certifikate odkupila za okoli 70.000,00 SIT, s tem pa G.V. in njegovo ženo oškodovala za najmanj 330.00. 0051T. Policisti storilca tega dejanja še iščejo, hkrati pa opozarjajo na previdnost vse občane, h katerim (predvsem radi obiskujejo starejše občane) se bodo morebiti zglasili storilci tovrstnih dejanj in ponujali v odkup certifikate. V takih primerih naj bodo občani previdni in predhodno preko firm, v katero so vložili certifikate, preverijo, ali gre dejansko za njihove delavce. POLICIJA OPOZARJA!!! V zadnjem času je v Trbovljah prišlo do več tatvin na letnem kopališču v Trbovljah. Zato policija opozarja, da naj bodo kopalci in obiskovalci kopališča bolj pozorni na svoje osebne stvari! Aufbiks 16.6. ob 18.05 uri je O.B. iz Hrastnika zaprosila za intervencijo, ker ji je "romeo" PD. grozil in jo nadlegoval. Policisti so takoj odšli na kraj in ugotovili, da je P.D. zvonil na vratih stanovanja O.B., ker pa ga ni nihče spustil v stanovanje, je že pred prihodom policistov odšel. Policisti se bodo z njim pogovorili, ker v pijanem stanju rad vznemirja druge občane. Tako je P.D. že 20.6. ob 22.20 uri vznemiril policiste, katere je obvestil, da gaje na železniški postaji pretepel neznanec. Policisti so namreč na kraju ugotovili, da do pretepa ni prišlo, ker je bil P.D. na železniški postaji sam, bil pa je močno pijan in je tako v takem stanju tudi sam padel in se poškodoval. Z njim so se policisti zelo resno pogovorili. ^ Nekateri pa res nimajo spoštovanja do pokojnih. 19.6. ob 18.15 je neznani storilec v času pogreba na pokopališču v Zagorju odtujil mokrofon z žicami izpred mrliške vežice. ^ Dan kasneje sta se prepirala brata A.M. in M.M. Policisti soju opozorili, kar sta pretepača upoštevala. Toda že po pol ure so bili policisti ponovno obveščeni o razgrajanju. Po drugem interveniranju so ju uspeli pomiriti do konca. £ Le kaj bi na naslednjo zgodbico porekel spoštovani Valvasor. V istoimenskem lokalu na Izlakah je namreč pijani B.V. razgrajal in nadlegoval goste ter jih izzival k pretepu in kričal. Ko so ga gostje v lokalu poskušali umiriti, je pričel z razbijanjem. Ob prihodu policistov je le-te žalil, prav tako ni hotel prenehati razbijati in je grozil natakarici. Zato so mu policisti odvzeli prostost in ga pridržali do iztreznitve. ^27.6. ob 8.40 uri je Z.Z. s Čeč obvestila PP Trbovlje, da ji je neznanec ukradel osebni avtomobil yugo. Policisti PO Hrastnik so pričeli takoj z iskanjem tega avtomobila in ga našli nepoškodovanega pred gostiščem v Čečah. O najdbi vozila so takoj obvestili lastnico, kije povedala, daje bila močno pijana in zato namerno pustila svoje vozilo pred tem gostiščem, ko pa je zadevo že prijavila na PP se je spomnila, kje je vozilo pustila. ] ir iiiii r — — — — — — — — — — — — — — — — — — n ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. I.---------—----------------- ----------------------------------------— — — J STANOVANJA, PARCELE PRODAM zazidljivo parcelo 500 m2 v Knezdolu nad Trbovljami, tel.: 22-721 KUPIM vikend ali manjšo hišo v AVTOMOBILI, DELI PRODAM tovorno prikolico za avto in popolnoma novo kolo za škodo felicio ali favorit, cena po dogovoru, tel.: 26-523 PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 4.000 DEM, neregistriran, tel.: 21-841 PRODAM pony ekspres, letnik 1981, malo rabljen, tel.: 26-840 (od 20.ure naprej) PRODAM motor tomos avto-matik, letnik 1995, motor ATX 50c, letnik 1990, otroško kolo BMX ter dolgo belo poročno obleko, tel.: 41-498 RAZNO PRODAM štedilnik gorenje, 2xplin, 2x elektrika, el.pečica ter kuhinjske elemente; stoječe, viseče, nerjaveče korito, tel.: 21-861 PRODAM stolp Philips FW 330, z zvočniki 2x50W moči, CD, 2x kasetofon, radio z displayem, sound blasterjem, elektronskim regulatorjem basov, z daljinskim vodenjem, odlično ohranjen. Cena po dogovoru, teh: 64-166 ali 64-250 (dopoldne), 64-411 (po 17.uri) PRODAM kombiniran voziček -inglesina, lepo ohranjen, teh: 26-247 PRODAM opeko 2000 kom., bobrovec, rabljen 2 sezoni, star 10 let, ugodna cena, teh: 069-67-629 ------------------------------------ PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250 (_______________ _________________ PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja okolici Litije, ponudbe na tel.: 061/ 884-476 PRODAM dvosobno stanovanje -56m2, teh: 26-247 NA IZLAKAH prodam zazidljivo parcelo za vikend, teh: 73-584 matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, teh: 66-099 (zvečer) ŽIVALI PRODAM 2 kozi, srnaste pasme, cena po dog., teh: 41-133 POKLIČITE 73-553 in se dogovorite o nakupu mladega jagenčka za zakol in o nakupu domače volne INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, teh: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, teh: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, teh: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, teh: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, teh: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, teh: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, teh: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, teh: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, teh: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, teh: 35-101 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, teh: 44-332 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, teh: 35-379 DELO IŠČEMO dekle za delo v šanku v Trbovljah, redno ali honorarno, teh: 24-044 BIFE zaposli prijetno dekle za strežbo, teh: 61-761 (dopoldan) VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, teh: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto HONORARNO DELO,teh: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na teh: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, teh: 063/ 715/735 SMREKOV OPAŽ l.kvalitete -cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Teh: 063/762-986 POČITNICE APARTMA do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Prosto še od S.avgusta dalje. Pohitite! Informacije do 15.ure na teh: 061/883-822, zvečer na teh: 66-099. APARTMA za 4 osebe od 1. do 20.julija in v avgustu v Lignanu (Italija), približno 260 km iz Zasavja, teh: 66-099 (zvečer) OD 1. DO 20. JULIJA in od 1 S.avgusta dalje apartma za 4 osebe v Barbarigi na Hrvaškem. Informacije na teh: 66-099 (zvečer) IZOLA, apartmaji za 3 do 5 oseb nad Simonovim zalivom. Mirna lega, vrt, televizija in parkirišče. Pohitite -prostih je le še nekaj mest, teh: 066/ 646-402 JJl2lJJ Uj | (71/J ELEKTROPROM 0breziia 12',41'lzlake d.o.o. IZLAKE tel.: 0601-74-022,74-001 fax: 0601-74-099 ZAPOSLIMO 1 DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za delo na področju poslovnega prava, delovne zakonodaje in upravno-pravnem področju Pogoji: - diploma pravne fakultete - najmanj dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih - samostojnost in samoiniciativnost - vozniški izpit B kategorije Nudimo zanimivo zaposlitev za nedločen čas s 6 mesečnim poizkusnim delom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejemamo na naš oglas 8 dni po objavi. Informacije nudimo vsak dan na sedežu firme ali po telefonu 0601 74-022 med 8. in 10. uro. _____________ . .. tsmmmmm tmmmtmMss FJ^AIIiCD<®nELKra < Moj naslov: ............ N CIC d.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Uh 1. junija 7 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, tel./fax:0601/26-242 BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. irUln Badmintonsko društvo SPIN ZAGORJE OTROCI: ponedeljek od 18.30 do 20.00 in četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI: ponedeljek od 20.00 do 22.00, sreda od 20.00 do 22.00 in sobota do 18.00 do 20.00. ZAKUP IGRIŠČ: nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura) TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE: torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAUT: sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Atletski klub Rudar Trbovlje ORGANIZIRA atletsko šolo za osnovnošolce. Le-ta seje že začela in poteka vsak delovnik od 9.ure dalje na stadionu ŠD Rudar. Poleg spoznavanja osnovnih atletskih prvin se bodo udeleženci sproščali ob igrah z žogo, po vadbi na stadionu pa se odpravijo na bazen pod vodstvom mentorjev. Prijave se sprejemajo na stadionu dopoldne od 9.ure ali pa po 18.uri. Informacije lahko dobite na tel.: 21-036 do 15.ure. Prijave za mesec vadbe je 2000 SIT za posameznika. Partizan Trbovlje OBVEŠČA, da je muzejska soba športa v prostorih Zveze društev Partizan Trbovlje odprta za obiskovalce vsak delovnik od 18.00 do 19.00 ure. Vabljeni k ogledu! Planinsko društvo Zagorje ORGANIZIRA poletni planinski tabor v planinski koči na Loki pod Raduho (1534m). Tabor bo potekal od 5. do 9.julija. Na taboru bo veliko aktivnosti in tudi družabni večeri. Vabljeni ste vsi mladi gorniki in gornice (osnovnošolci, srednješolci, študentje), ki ste člani oziroma članice Planinskega društva ali pa boste to postali. Cena tabora je 17.000,00 SIT in vključuje štiri polne penzione, zavarovanje, vstopnino za Snežno jamo, prevoz in materialne stroške. Vse dodatne informacije ter prijave potekajo v prostorih PD Zagorje na Cesti zmage 14 in sicer vsak delovni četrtek v juniju med 17. in 18.uro. Planinsko društvo Dol pri Hrastniku VABI na proslavo ob 45-letnici društva, ki bo v nedeljo, S.julija 1998 ob 1 l.uri v Gorah. Startna mesta za "pohod 100 družin" bodo od 7. do 9.ure na treh mestih; na železniški postaji, na Dolu in na Marnem. Vabljeni! Rudnik Trbovlje-Hrastnik ORGANIZIRA tudi letos proslavo praznika - Dneva rudarjev. Letos bo proslava oz. srečanje S.julija od lO.ure dalje na Kalu pri rudarskem planinskem domu. Proslava bo potekala kot družabno srečanje zaposlenih, upokojencev in njihovih svojcev. Organizator zato vabi vse svoje zaposlene, pa tudi upokojence ter bivše člane kolektiva RTH, da se udeležijo srečanja. Iz Trbovelj bodo vozili avtobusi iz Komunale v času od 8.00 do 9.00 ure s postanki na vseh avtobusnih postajah. Poskrbeli pa bodo tudi za prevoz ob povratku. Vljudno vabljeni! KC Delavski dom Zagorje PRIPRAVLJA razstavo z naslovom "Drobni spomini na veliko vojno" in sicer ob 80-letnici konca 1.svetovne vojne. KC DD Zagorje zato poziva vse, ki bi kakorkoli lahko pomagali pri razstavi, da to storijo. Zanimajo jih različni dokumenti in tiskovine iz vojnega časa od 1914 do 1918, ki se nanašajo tudi na našo dolino, morebitna oblačila, odlikovanja, risbe, skice, zemljevidi, dovoljenja, ukazi, plakati,... Vljudno vas prosimo, da nam torej pri zbiranju pomagate in najdeno gradivo prinesete v Delavski dom, kjer ga bomo evidentirali, izdali reverz in vam vse vrnili ali takoj ali po končani razstavi. Hvala za razumevanje in pomoč! Občina Zagorje VABI na 3.koncert 3.mednarodnega festivala komorne glasbe - Valvasorjevi večeri '98, ki bo S.julija ob 19.30 v Valvasorjevi kapeli na Izlakah. Predstavila se bosta Matej Zupan (flavta) in Klara Tomljanovič (kitara). Vabljeni! PGD Šentlambert VABI na živahno dogajanje v Šentlambertu. V soboto, 4. julija ob 16. uri bo na športnem igrišču v Šentlambertu tradicionalno gasilsko tekmovanje za Memorial Jožeta Vrtačnika. Ekipe se bodo pomerile v kombinaciji dvojnega napada in raznoterosti. Najboljšim v posameznih kategorijah bodo pripadli pokali, medtem ko bo najboljša ekipa v absolutni konkurenci prejela tudi prehodni pokal, ki so ga lani osvojili člani PGD Loke. Po tekmovanju in podelitvi priznanj bo gasilsko srečanje ob pijači, jedači in glasbi ansambla Interval. Sobotno druženje bo uvod v nedeljsko prireditev. V nedeljo, 5. julija 1998 ob 16. uri se bo namreč pričela slovesnost prevzema novega gasilskega orodnega vozila. Po slovesnosti pa bo na vrsti tradicionalna gasilska veselica z ansamblom Zasavci. Če bo le vreme dopuščalo, bo tudi nedeljska prireditev potekala na športnem igrišču. Pridite torej in se veselite z nami, vam kličemo gasilke in gasilci PGD Šentlambert! Javno komunalno podjetje Trbovlje OBVVEŠČA, daje s 15.junijem spremenilo svoje telefonske številke. Ker veliko število ljudi še vedno kliče na stare telefonske številke, objavljamo nove telefonske številke Komunale Trbovlje oz. njenih prostorov na Savinjski 1 la: hišna centrala 53-100 tajništvo 53-101 prodaja-reklamacije 53-108 gospodarski sektor-kompenzacije 53-118 komunalni sektor 53-103 Ostale številke (pogrebni zavod, toplarna, fax) so ostale nespremenjene. Hvala za razumevanje! Vse informacije dobite na tel. štev: 0601/41-035 MERCATOR, d.d. Ljubljano MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA Maloprodajno območje II Trg Franca Kozarja 1 1430 HRASTNIK V PRENOVLJENI BLAGOVNICI V HRASTNIKU ODDAJAMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE V KLETNI ETAŽI. MERCATOR, d.d. Ljubljana MERCATOR TRGOVINA LJUBLJANA Maloprodajno območje II BIRO-10 d.0.0. Rošulov Hilda računovodsko-knjigovodske storitve Ulica pohorskega bataljona 28 davčno svetovanje tel.:061 347 301 — RAČUNOVODSKI SERVIS! Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovoru vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. IZDELDIEM0: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure Vrba? 1225 Lukovica "h n ilnam. n 31; Navdušeni boste nad se-boj, saj vam naklonjenost zvezd in toplo vreme dajeta neverjetno moč, da na najboljši način pokažete vsem, kakšen "kaliber" ste. Občinstvo vam bo ploskalo. Št.: 3. 22.3.-20.4. Imeli boste dokaj umirjeno obdobje. Pred vami je čas sprostitve, ki vam bo prinesel olajšanje. Partnerski odnos bo skladen, le na delovnem mestu ne bo vidnih sprememb. Št.:22. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Predvsem se boste posvečali nasprotnemu spolu. Najbolj bo v tem času prišla na plan vaša neodločnost pri osvajanju. Bodite brez skrbi, ne bo vam dolgčas. Št.: 9. Polni boste energije in elana, zato boste imeli občutek, da se vse dogaja samo od sebe. Najlepše bo Rakom, ki imajo stalnega partnerja. Tudi ostalim se bodo izpolnile želje. Št.: 14. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. Pred vami je mnogo ugodnih trenutkov, saj boste komunikativni, zabavni in dinamični. Tudi odnosi s partnerjem bodo idealni, zato se prepustite užitkmo v dvoje. Št.: 4. Ne glede na to, ali iščete part-'jjjL nerja ali ga že imate, boste uži-11 vali. Svobodne .2=2^»- Device boste zelo 24.8.-23.9. blizu harmonični zvezi, ki bo v vas prebudila speče občutke. Št.: 23. /Vača bodočnost Cify u-z^oje-v- tm/ da da tcdesa in dačiv-so despota i popodnost, dipo mora mati, [PdatonJ Po svojih najboljših močeh bodo starši vzgajali deset punčk in devet fantkov, ki so se rodili med 14. in 28.junijem 1998. 14.6.1998 Andreja Božič, Šuštarjeva 27, Trbovlje - hči Anja 16.6.1998 Bernarda Drstvenšek, Vreskovo 82c, Trbovlje - hči Brina-Ula Katja Petek, Prapreče 14b, Trbovlje - hči Eva Jela Jurišič, C. VDV brigad 24, Hrastnik - sin Gregor 17.6.1998 Nada Stojančič, Naselje A.Kaple 7b, Hrastnik - hči Dijana 18.6.1998 Valerija Pompe, Planinska 19a, Sevnica - hči Lucija Jazbec Martina Dolinar, Kostrevnica 1, Izlake - sin Borut 19.6.1998 Valentina Voršnik, Rimska cesta 2a, Laško - sin Žan Blatnik Frančiška Kalem, Krnice 15, Hrastnik - sin Borut 20.6.1998 Bojana Zdovc, Celje - hči Ana 22.6.1998 Irena Matič, Šuštarjeva kolonija 25, Trbovlje - sin Marko Hauptman Jasmina Gabrijel-Petje, Trg revolucije 4, Trbovlje - hči Kaja 23.6.1998 Simona Homšak, Narof 49, Izlake - hči Ana Lipovšek 24.6.1998 Engjellushe Begaj, Levstikova 8, Litija - sin Sajmir Anita Ključevšek, Svibno 10, Radeče - hčerki Maja in Maša 26.6.1998 Marina Garantini, Log I, Hrastnik - sin Žan 27.6.1998 Olga Kajič, Podkraj 83, Hrastnik - sin Jure 28.6.1998 Senada Kamerič, Neža 27, Trbovlje - sin Diego-Arlind Leniči Čestitamo! HOM Več časa JdppPj boste posvetili \yt _Jf delu kot pa r ^ ljubezenskim (vICl/VM in romantič- ^ nim dogodiv- 24 9 -23 10 ščinam. Tovarn ne bo ravno všeč, vendar je najbolje, da naredite, kar je potrebno. Št.: 29. Topli dnevi bodo kot nalašč za vaš dinamičen in temperamenten duh. Ljubezen in stras vam bo izpolnjevala srce. Stiki s tujino bodo gotovo prinesli dobiček. Št.: 15. 24.10.-22.11. Včasih ste nezadovoljni, ker se okrog vas dogajajo stvari v katere bi se radi bolj aktivno vključili. Vsaka nova oseba, ki jo spoznate, v vas zbudi negativne spomine. Št.: 19. 23.11.-22.12. V ljubezni se stvari ne bodo (I spremenile, na poslov-r—nem podro-23.12.-20.1. čju pa vas čaka kar nekaj težav. Primanklaj energije in vaša nezainteresiranost bo izvala spore z nadrejenimi. Št.: 20. Niste ravno zadovljni s svojim ljubezenskim življenjem. Do partnerja ste preveč nezaupljivi. Ne skrbite, saj je to samo reakcija na krizo. Št.: 32. Partnerja boste obsipavali z nežnostjo in pozornostjo, kar bo prebudilo strasti, ki bodo v vaše življenje prinesle čarovnijo in vzburjenje. Nikamor se vam ne mudi. Št.: 27. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA POMEMBNO PBL-STANISCE OB EDINEM ZALIVU IZRAELSKE OBALE KONEC NAFTOVODA IZ EILATA) POLITIK, VODIT. SVb-BODNJAKO\ (JORG) NAJSE- VERNEJŠI PRITOK NILA HRVATSKI OTOK MED LOŠINJEM INSILBO DON AMECHE POKLON, DARILO NEMŠKI PISATEU, AVTOR KOLPORTAZNO PISANIH ROMANOV IZ VOJASKEGAZIVLJENJA (HANS HELMUT) 3LAZILECS ŠTIRIMI NOGAMI IN DOLGIM REPOM BODIKA, BOŽJI LES IZREK, AFORIZŠM GARJE, SRAB TESLA NIKOLA AM. FIZIK. NOBELOVEC 1957 (CHEN NING) STOLP ALI JAMA ZA KONZERVIRANJE ZELENE KRME ZGORNJI DOM PAR-J^MENTAV MEKATERIH DRŽAVAH AZIJSKI VELETOK AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC UMAS OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO OB PASTIRSKI KOCI POSTAVA, ŽIVOT UKRIVLJENOST V LEDVENEM DELU NAJVEČJI C PRITOK O JI DESNI PRITOK ODRE LISASTA KRAVA SLIKAR DEL SARTO ČAPEK KAREL DEL TELESA Z DOL. FRANCOSKI FILOZOF IN TEOLOG (PIERRE) MOSTU PODOBEN OBJEKT CEZ DPI INO CERKVENA PESEM V PRAVOSLAVNEM ROMUNSKA ATLETINJA MELINTE STVAR, 3REDMČT PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC DESNI PRITOK DRINE VIŠEGRADU STROJE-NJE KOZ KAPLJA 'UScAVA' PUŠČAVA V NOTRANJI AZIJI BAJESLOV. ANTIČNI OTOK, POGREZNJEN V MORJE EGIP. BOGI-lANn NJANEBA PRITOK ODRE NA POLJSKEM SLOVENSKI PEVEC pj----- ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI NIGERIJI GRŠKA MATI _ BOGOV ZAHRBTNC -S- IGRALEC TOVORNIK ITALIJANSKI BIATLONEC (PATRICK) STNOST, NEDOUM- LJIVOST 19..CRKA GRŠKEGA ALFABETA SHAKESPEAROVEM ■VIHARJU’IN GOETHEJEVEM ‘FAUSTU' ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA ONKO-LOGIJO RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE LUKA V IZRAELU SEVERNO OD HAIFE (AKKO) AVTOR: IVAN RUS DESNI PRITOK MOZELEV NEMČIJI (246 km) KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ DANILO TURK SLOVARČEK- HAIDER: avstrijski politik LORENZO: igralec Lamas SKABIES: garje ‘ FAVRE: italijanski biatlonec DOINA: romunska tekačica Melinte POSKOČNEŽ Jurij in Košir se pogovarjata, kaj bi rada bila, če bi se lahko spremenila v žival. "Jaz bi bil kača," reče Košir. "Zakaj pa kača?" vpraša Jurij. "Uležeš se in greš," odvrne Košir. TREBUŠNI GLAVOBOL "Kaj se pa tako zvijaš?” "Želodec me boli!" "To je zato, ker nimaš nič v njem!" "Ja, kaj misliš, daje to tako kot pri tebi, ko te boli glava, ker nimaš nič v njej?" ZOB ZA ZOB "Ne razumem vas moških. Stalno pijete, čeprav niste žejni." "To je tako kot pri ženskah. Vsakih pet minut se gledaš v ogledalo, čeprav nisi lepa." POŠTARJA Gospa Novakova svojemu sinku: "Ja Peterček, kje pa si bil tako dolgo?" "S sosedovim Mihcem sva se igrala poštarja. Vso sosesko sva oskrbela s pošto." "Kje pa sta dobila toliko pisem?" "V tvoji nočni omarici, mami. Saj veš, tisti dve škatli z rožnatim trakom." PRITOŽBA "Gospa soseda, pritožiti se moram čez vašega moža. Včeraj mi je rekel krava!" "Joj, oprostite prosim. Že ničkoli-kokrat sem mu rekla, da ljudi ne sme soditi po njihovi zunanjosti!" WI)L ... da so leta 1843 odkrili doslej najsvetlejši komet; zaradi 330 milijonov kilometrov dolgega repa so ga poimenovali Veliki komet. Snop mavrične svetlobe Holmesovega kometa je imel premer 240.000 km. ...da največje pajčevine predejo tropski pajki rodu Nephila - njihove prosto viseče mreže imajo premer 573 cm. ...daje med vsemi znanimi vrstami dvoživk najmanjša žaba Sminthillus Cimba- tus, ki živi samo na Kubi. Odrasle živali so dolge le od 8,5 do 12,4 mm. ...da je bilo nizozemsko mesto Leeu vvarden od leta 1046 zapisano v 225 različnih oblikah. ...da je najvišje ležeča železniška postaja na svetu Condor v Boliviji, na nadmorski višini 4.786 m, na progi Rio Mulato -Potosi. ...da najsevernejši vinograd leži v Sabilu v Letoniji na 57 stopinj severne zemljepisne širine, najjužnejši pa na južnem otoku Nove Zelandije - na 45 stopinj južne zemljepisne širine. IvTL^ IvTa r-» -1 i\a w © KINO HRASTNIK 2.7. - 5.7. NIČ NI IZGUBLJENO (komedija), čet. ob 20.00, pet.in ned. ob 18.00; 3.7. - 5.7. DOBRODOŠLI V SARAJEVU (vojna drama), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 6.7. - 7.7. NI KINO PREDSTAVE, 8.7. - 12.7. JACKIE BROWN (komedija), sre.in čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 10.7. -12.7. DOBRI VVILL HUNTING (drama), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 13.7. - 14.7. NI KINO PREDSTAVE; 15.7. BREZNO (slo. krim.drama) ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 4.7. - NIČ NI IZGUBLJENO (komedija) ob 19.00; 11.7. -JACKIE BROVVN (komedija) ob 19.00; kino trbovue 2.7. ZVEZNI ŠERIF (akcija) ob 18.00 in 20.00; 3.7. - 6.7. GOSPOD MAGOO (komedija), pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 7.7. - 9.7. BREZNO (slovenski triler), tor., sre. in čet.ob 20.00; 10.7. - 15.7. MERKURJEV SRD (akcija), pet., pon., tor. sre. ob 20.00; 14.7. - 15.7. SFERA (ZF akcija), tor. in sre. ob 18.00; KINO ZAGORJE 2.7. - 5.7. ODŠTEKANO ŽIVLJENJE (črna komedija), čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 4.7. - 7.7. BASQUIAT (biografski), sob. in ned. ob 20.00, pon. in tor. ob 19.00; 8.7. - 12.7. NIČ NI IZGUBLJENO (komedija), sre. ob 19.00, sob. ob 18.00, ned. ob 20.00; 9.7. - 14.7.: ZADNJI UDAREC (ZF triler), čet., pon. in tor. ob 19.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 15.7. VRT DOBREGA IN ZLA (triler), ob 19.00; KINO IZLAKE 5.7. ODŠTEKANO ŽIVLJENJE (komedija) ob 20.15; 12.7. ZADNJI UDAREC (ZF triler) ob 20.15: NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 15. 7. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.13/ 98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o. KNJIGA JOŽETA OVNIKA; PERKMANDELJC 2. PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o. 3. PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke ll/'98 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): L: Praktična nagrada Kristina Hild, Knczdol 23a, Trbovlje 2. : Praktična nagrada Malči Bombek, Log 22, Hrastnik 3. : Praktična nagrada Miha Golobič, Partizanska 3, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Potrdila o nagradah lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 6.7.1998 do 14. 7. 1998 od 10.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke ll/'98 (NAVPIČNO): ŽREBEC, VOZ, TEMIDA, LOPE DE VEGA, EREVAN, IBAR, DIKOLON, NART, ČEK, ORGANIZIRANJE, KRITIČAR, VUSI, ČAN, ATAKA, ERAK, KLINA, DEJA MUŠIČ, AD, APAŠ, SH, DIOR, RAFKO, INDOL, JEAN, NJEGOŠ, ALA, GARANT, KAN. Emmm/ lom ZagorjeSoB Savi RADIO Trbovlje Četrtek, 2.7. in 9.7. 6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 3.7. in 10.7. 6.00-10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 4.7. in 11.7. 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17-00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 5.7. in 12.7. 8 00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11-00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 6.7. in 13.7. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 7.7. in 14.7. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 8.7. in 15.7. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program EUfif^MDE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61575 Č niDim Tokratni nagrajenec je TILEN JUDEŽ, Dolenja vas 17, S®rlCrln 1410 Zagorje. Prejel bo nagrado trgovine Eurotrade iz RADIA GEC88 Zagorja. Glasujte in predlagajte še naprej!! Š - PIČKO Hi ZA8AVBA poslušajte na frekvencah radia GEOSS, v nedeljo ob 14. uri. 1. ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA 2. NA GOLICI - ORLEK 3. NAJ BOGOVI SLIŠIJO - VILI RESNIK 4. ŠAH - MAT - GIMME 5 5. RAD JO IMAM - ROK'N'BAND 6. NEKEGA JUTRA, KO SE ZDANI - VLADO KRESLIN & MALI BOGOVI 7. PLAŠČ LJUBEZNI - ANJA RUPEL 8. ZAPRI OČI - VICTORV 9. HOZNTREGARJI - ČUKI 10. (predlog) NIKA - ROK'N'BAND IZŽREBANCI ZGAGINIH NAGRAD Dvodnevno karto za festival je prejel BOŠTJAN BUČAR, C. Zmage 12, Zagorje; karto za predvečer "Za vedno in" je dobil DAMJAN JAGAR, Prečna pot 5, Zagorje; enodnevno karto za festival je koristil SEBASTJAN ZUPAN, Ul. talcev la, Zagorje; Zgagini majici pa sta prejela TANJA LEBEN, Polje 31, Zagorje in ALEN BUZ1NA, Polje 23, Zagorje. Čestitamo!! S°PICH(1 RADIA GE088 KUPON Glasujem za: Glasoval sem: CS®) an j.i.lr.nf: LITIJSKIM SVETNIKOM IN NJIHOVEMU PREDSEDNIKU JE OPRAVLJANJE OKROG ZGAGE VELIKO POLJ POMEMPNO, KOT SPREJEM OBČINSKEGA PRORAČUNA. ( ni še sklical izredne seje, da bi okrog proračuna kaj rekli... Ribarjenje v kalnem je lepše - horukl) Vrtičkarjem v Litiji še vedno niso nakazali denarja, ki jim pripada iz republiškega proračuna... (GA TUDI NE BODO VOHALI, KER SO OBČINARSKI FUNKCIONARJI ŽE VSEGA ZA NOVE PISARNE IN TELEFONE ZAPRAVILI - HORUK) HRASTNISKI ŽUPAN SE BO PA MORAL NAUČITI RAZLIKOVATI MED PRIJAZNIM POVABILOM K POGOVORU IN PONUDBO ZA OGLAŠEVANJE... (zato ni njegove poslanice občanom, kot |o dajo Iz sosednjih občin - je ZASTONJ, HORUK) strip: Jože Ovnik ISKRICE NA ZADNJI STRANI V KOALICIJI KAOS Na uho mi je prišlo, da se znotraj vladajoče koalicije pripravlja alternativa. Brez Drnovška. Naj bi se vladni predsednik izpel, pravijo. Da nujne reforme stopicajo na mestu in podobno. Torej vso krivdo za slabo stanje v Sloveniji naprtiti Drnovšku, ostala vladna garnitura pa naj bi ostala ista. To je le zameglevanje. Vsi sedaj vladajoči, so potrebni "počitka" - v opoziciji. V KISOVCU KAOS Pri NK Svoboda, je članom uspelo. Skozi šivankino uho so se uspeli uvrstiti v višjo ligo. Bravo! Igralci članskega moštva, ki so preteklo sezono igrali povsem amatersko, sami so nabavili drese, žoge (hvala Siporex), želijo od vodstvenih v klubu bolj profesionalen odnos. Dovolj je stopicanja na mestu, ali če hočete, umiranja na obroke. Čas je za spremembe - korenite! V RTV KAOS Kako si drugače razlagati dejstvo, da so za v.d. predsednika sveta RTV izvolili politika za vse čase, direktorja za vse čase, predsednika za vse čase, mag. Janeza Kocijančiča. Ta pa res vse zna. Bil je komunist, poslanec nekdanjega zveznega parlamenta, pa slovenskega, vmes je bil tudi direktor Adrie Airways, pa predsednik ZLSD, Smučarske zveze, je tudi predsednik OI in še in še. Adijo, politično nevtralna nacionalna RTV. Dober dan, preživeti komunizem! DOHODNINA Če celo leto državi plačujemo več, kot bi morali, bi znesek morali dobiti nazaj, s celoletnimi obrestmi. Pa ni tako. Jih raje država "pohaca". V kolikor smo državi kaj dolžni, nam zaračuna "mastne" obresti. Hvala za tako državo! ZA POLITIČNO ELITO IN ZA NAS NAVADNE DRŽAVLJANE Če vsa ta leta mestni svet Ljubljane ne bi ob največjem slovenskem prazniku, dnevu državnosti, organiziral proslave za navadne državljane, bi praznovala (nekateri med njimi s prav kislimi obrazi, kot da jim je figo mar za praznik) le politična elita. V državnem zboru in v Cankarjevem domu. JE VERBALNI DELIKT (NEKDANJ1133. ČLEN) SPET NA POHODU? UPAM, DA NE! Iskrice zbral In dodal Igor Gošte ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. ... in bank a novo podobo na ogled postavi... Celje - skladišče D-Per 6/1998 5000005694,13 COBISS o J banka zasavje ____S Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke : pg| NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Ime in priimek............. Datum rojstva ............. kraj .......... poštna št.. j j§ NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Pridobil sem novega naročnika Ime in priimek.................. Datum rojstva .................. kraj ........... poštna št...... ulica . datum telefon. .............. podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) 8&I1 telefon podpis c?