MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in upr«v«i Maribor, Aleksandrova ceeta «. 13 , Telefon 3440 In 2455 lahni« razen nedelje In praznikov vaak dan ob 15. url i Valja meseCno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dem 12 Din > Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani i Poitnl čekovni račun it 11.409
J*
JUTRA
99
Kitajski grozi notranji sovražnik
*<
Po najnovejših poročilih iz Šanghaja
Ogromni državi Kitajski grozi v notranjosti sovražnik, morda enako, če ne še bolj nevaren kakor zunanji sovražnik, Japonec. Komunizem se z veliko naglico sfri po vsej deže'i. Poznavalci današnjih raztner na Kitajskem zatrjujejo, da bi ne bili prav nič začudeni, če bi v bližnjem času Nanking, sedanja prestolnica kitajske vlade, padel v roke komunistov. Onemoglost vlade, njeno obotavljanje, da nastopi proti Japonski, vse to je danes voda na komunistični mlin. V Šanghaju saniem rdeči agitatorji trenutno še pridi-kujejo gluhim ušesom, ker so množice Vse polne sovraštva do Japoncev. Tukaj j* bijejo zdaj krvavi boji, in glas prerokov razrednega boja je zaglušen od vojaka hrupa.
Toda tudi v Šanghaju pride za komunizem veliki dan. Tam je zdaj okon
160.000 beguncev, k temu prihaja še
260.000 brezposelnih, ker so vsi obrati ustavili delo. Okoli 700.000 osebam grozi lakota. Rodovitna tla za seme revolucije.
Odkar se je zadnji protikomunistični Pohod v provinci Kiangsi lanskega leta izjalovil, so komunisti čedalje bolj pridobival na moči. Malo kilometrov pred Hankauom stoje močne rdeče tolpe. On-^»tui inozemci so mnenja, da bi se vsak pas lahko polastile mesta. Faktično so jflbzemci veliko bolj vznemirjeni spričo komunistične nevarnosti, kot pa radi ki-tajsko-japonske vojne. .......
Rdeči so tudi že gospodarji pokrajin Pa meji med Hupehom in Hun a n oni in ■’užnp reke Yangtse. Njih najmočnejše o-Porišče pa je južnovzhodni del province
Kiangsi. Tukaj so tako trdni, da je ta pokrajina že dobila ime »Kitajska sovjetska republika«. Tu so že tudi postavili dobro organizirano in oboroženo vojsko. V zadnjih mesecih so dobili orožja od petih vladnih divizij, kj so se jim predale brez boja, ker vojaki niso dobivali nobene p’ače več. Ostale vladne čete pa tudi težko, da bi se dosti upirale rdečim. Prebivalstvo ogroženih pokrajin je že popolnoma izsesano. Bogati so pobegnili, ostali so samo siromašni. Ti nimajo ničesar več izgubiti.
Neki begunec pripoveduje o tipičnem poteku neke bitke proti rdečim pri Tung-ku, katero je proglasila vlada kot veliko zmago. O generalu vladnih čet je bilo znano, da ima pri sebi veliko zalogo ban kovcev, namenjenih za plače vojaštvu, katere pa je rajši obdržal zase. Pri protinapadu rdečih so vojaki enostavno položili orožje In se pobratili s »Sovražnikom«. Generala so ujeli. Nato je imel rdeči vojskovodja parado nad vladnimi četami in jim je rekel: »Nočemo po nepotrebnem ubijati ljudi. Če je general dober, mu hočemo prizanesti. Kdor glasuje za njegovo smrt, naj dvigne roko!« Kot en mož so vsi vojaki dvignili obe roki. Rdeči so potem ustrelili generala pred očmi njegovih vojakov.
V kitajskih uradnih so enako kakor v inozemskih krogih zelo v skrbeh spričo naraščajoče rdeče nevarnosti. Če postanejo komunisti gospodarji doline Yangt-seja, potem je za tujce pri kraju. Saj so rdeči že dostikrat proglasili, da so proti tujcem, proti kapitalu in proti izkoriščanju kitajskega ljudstva ...
Kitajci se ne umaknejo iz Šanghaja
Bonski ultimat in kitajski odgovor, japonsko zračno bro-
DOVJE. OBSTRELJEVANJE SE NADALJUJE.
.TOKIO, IS. februarja- Japonski povelj-jk v Šanghaju Je izročil Kitajcem nov u«bnat, v katerem zahteva, da v 12. “rah zapuste mesto in se umaknejo 20 'h v zaledje. Ako bodo Kitajci ultimat °*lkIonili, se bo takoj pričela dolgo pripravljena generalna ofenziva.
NEWYORK, 18. februarja. Reuter po-r°Ča iz Šanghaja, da so Japonci silno pomnožili svoje zračno brodovje. Ako priti® do ofenzive, ki se vsak trenutek p. ‘ča-*uje, se bo razvila nad Šanghajem velika Zračna bitka, ki bo celo prekašala one v Svetovni vojni.
ŠANGHAJ, 18. februarja. Japonci neprenehoma obstreljujejo kitajske postopke. Včeraj so pomotoma zadeli tudi n®ko angleško ladjo in ubili enega morija. Več granat je padlo nadalje tudi "a mednarodno obrežje in ubilo ter rani-
SE
lo nekaj Angležev in drugih ljudi- Po dosedanjih vesteh so 4 osebe ubite, 14 pa je ranjenih.
LONDON, 18. februarja. Po najnovejših vesteh so Kitajci odločno odklonili novi japonski ultimat, vztrajajoč slej ko prej na stališču, da se umaknejo iz Šanghaja samo tedaj, če se umaknejo istočasno tudi Japonci. Položaj je zaradi tega od ure do ure .bolj kritičen. Ofenziva se vsak tre nutek lahko prične.
Mednarodne čete v koncesijah so v strogi pripravljenosti, da zavarujejo posest svojih držav pred eventualnimi japonskimi aii kitajskimi vpadi.
Kitajci se mrzlično pripravljajo na o-brambo svojih postojank in dovažajo neprestano nova ojačenja h Nankinga in od drugod.
PONESREČENO FRANCOSKO LETALO.
^ARlZ, 18. febr. Neko vojaško letalo tivema letalcema je med letom dobilo ^‘orni defekt. Da se reši, je soletalec s .^lom skočil iz letala. Padalo pa se ni i, Prlo, in je mož padel naravnost v ne-,7? visoko peč in tam zgorel. Pilot je z tal»m treščil na tla in obležal mrtev.
0BČINSKE VOLITVE V BOLGARIJI.
, sOF1JA, 17. februarja. Pri v nedeljo veden'h občinskih volitvah je dobil patini blok 50 odstotkov vseh mandatov. Pozornost pa vzbuja tudi porast delavcev in komunistov, ki so dosegli v r®h mestih absolutno večino.
PEGAVI LEGAR V BOSNI.
BEOGRAD, 18. februarja. V neki bosanski vasi je izbruhnil pegavi legar. Umrlo je že deset oseb.
GOSTOVANJE ZAGREBŠKEGA GLEDALIŠČA V SOFIJI.
SOPI JA, 18. februarja. Ravnateljstvo tukajšnjega gledališča je napovedalo za pomlad daljše gostovanje zagrebškega gledališča.
DVAKRATNI MORILEC.
DUNAJ, 18. februarja. Morilec kuharice Ane Puberl je danes priznal, da je umori! tudi ženo uradnika Justino Mahr v SpefSingu
Mariborske zadeve
pred banovinskim svetom
PRORAČUN ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. GOVORI IN PREDLOGI BANOVINSKIH SVETOVALCEV.
LJUBLJANA, 18. februarja. Včerajšnja seja banovinskega sveta se je bavila najprej s proračunom finančnega oddelka, ki znaša skupno 10.7 milijonov. Glavni del izdatkov gre za obresti in odplačevanje dolgov, ki znašajo nominalno 68 milijonov. Nato je prišel na vrsto proračun oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Pri debati, ki se je razvila, so sodelovali tudi mnogi zastopniki mariborskega okrožja.
Jakob Zadravec je obžaloval, da se je proračun tega oddelka znižal ter predlagal, naj bi banovina določila večji znesek za nižjo obrtno šolo v Mariboru, katero je država že obljubila, ter za u-stanovitev najemniškega doma v Mariboru. Dr. Roš, dr. Bratkovič, Koder, Golouh in drugi so govorili proti ukinjenju vlakov, dr. Lipold pa je o-pozoril posebno na slabe zveze Maribora z Ljubljano. Svetovalec Šolar je protestiral proti ukinitvi stare pravice slaninarjev z Dravskega polja glede pro daje prašičev v Mariboru. Njegovemu protestu se je pridružil tudi dr. 'Senčar iz Ptuja. Konjiški svetovalec Gajšek pa se je zavzel za omejitev vinotočev. Dovolijo naj se le res potrebnim.
Odgovoril je podban dr. Pirkmajer, ki je med drugim pojasnil, da je prometno ministrstvo ukinilo nekatere vlake zato, ker so bili nerentabilni. Treba bo za lokalni promet uvesti motorne vozove. Ostali predlogi se bodo po možnosti upoštevali.
Dr. Lipold je odgovoril Šolarju in dr. Senčarju glede slaninarjev in pojasnil, da jim prodajanje v Mariboru ni prepovedano, izpolnjevati pa morajo sanitarne predpise. Rudolf Golo uh je nato
predlagal, naj se ustanove posvetovalnice za izbero poklicev. Podban dr. Pirkmajer je predlog odobril, zaenkrat pase bo morala zadeva prepustiti zasebni iniciativi. V proračun se vnese postavka
10.000	Din kot subvencija. Pojasnil je nadalje potrebo po ustanovitvi šole za izdelovanje glasbil in predlagal, naj bi se uvedla akcija, da banovina prevzame premogovnika v Velenju in Zabukovci.
Popoldne so se obravnavale posamezne postavke proračuna in prečitana so bila tudi poročila o stanju hranilnic Dravske banovine. Mariborska hranilnica je imela s svojo podružnico v; Celju 31. decembra lani za 14 milijonov dinarjev dolžnikov v tekočem računu, za 68 milijonov posojil, 84 milijonov pa vlog na knjižice in tekoči račun. Prirastek vlog je znašal lani 8 milijonov, s kapita-liziranimi obrestmi vred pa 13 milijonov. Vsa poročila so bila odobrena.
LJUBLJANA, 18. februarja. Danes do* poldne je banovinski svet nadaljeval raz pravo o proračunu. Glede na vprašanje prevzema premogovnikov Velenje in Zabukovca je bil izvoljen poseben odbor, ki bo sestavil dokončne predloge. Z državo se bo banovina pogajala na podlagi zahteve, da izroči oba premogovnika brez vsake obremenitve s starimi ter jatvami in dolgovi. Poleg tega bo morala država kriti tudi polovico stroškov za nabavo novega agregata za velenjsko elektrarno. Oba premogovnika, ki sta sedaj pasivna, bosta v banovinski upravi gotovo aktivna, ker se bosta porabljala pretežno le za elektrifikacijo. Ta predlog je bil po krajši debati v celoti odobren.
Nov poizkus atentata pri Nici
NEZNANCI POLOŽILI NA PROGO ZAVOJ IN PRETEPLI PROGOVNEGA MOJSTRA* RAZBURJENJE MED POTNIKI.
PARIZ, 18. februarja. Na progi Nica—
Pariz je bil sinoči poizkušen nov atentat.
V bližini postaje Morilaiut, nedaleč od
Nice, je neki progovni mojster našel na tračnicah manjši zavoj in ga hotel odstraniti. V tistem trenutku je planil iz bližnjega grmovja neznanec in mu zavoj iztrgal iz rok, dočim je neki drugi moški,
ki je prihitel z$ prvim, zgrabil progovnega mojstra za vrat in ga pretepel.
Policija je takoj uvedla preiskavo, Raz burjenje med potniki je tako veliko, da je na progi Nica—Pariz ustavljen skoraj ve« promet. Nihče se noče več voziti po tej železnici.
SNEŽNI VIHARJI NA HRVAŠKEM
ZAGREB, 18. februarja. Dočim je v Zagrebu nastopila toplejše vreme, divjajo v Gorskem kotarju in na Hrvaškem primorju si'ni snežui viharji, ki so znova zasuli nekatere železniške proge, katere so bile zadnje dni z velikimi napori očiščene. Ves železniški promet je zopet v nevarnosti.
VOLČJA NADLOGA V UKI.
ZAGREB, 18. februarja. Zaradi ostre zime so se v Liki pojavile velike tolpe volkov, ki so pok'ali že mnogo glav živine iti drobnice in napadajo tudi ljudi. Ponekod prihajajo ce!o v vasi in na dvorišča.
NOV POLET V STRATOSFERO.
AUGSBURG, 18. februarja. Semkaj je prispel inž. dr. Kitzer, ki je že svoje-časno hotel poleteti s prof. Piccardom v stratosfero. Njegov prihod je v zvezi s pripravami za njegov letošnji polet, katerega bo napravil skupaj z belgijskim prof. Cassusom.
Kandidatura princa Oskarja Pruskega*
BERLIN, 18. februarja. Po vesteh, ki so se sinoči razširile po mestu, bodo nemški nacioualci postavili proti Hlu-denburgovi kandidaturi za' nemškega državnega predsednika kandidaturo princa Oskarja Pruskega;	‘	_
Vreme.
Današnja vremenska napoved dne): Vedro vreme.	____
topol-
Ko se začpo krvne cevi poapnjevati. deluje uporaba naravne »Franz Josefo* ve« grenčice za redno izpraznenje Črevesa in zmanjša, visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo grenčico, ker odpravi zadajanje v že’odčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili drajljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutrt
1...*. *a_4a
Davčna reforma in državni proračun
Znižanje neposrednih, posrednih in samoupravnih davkov
v novem poslovnem letu
Te dni bo naša narodna skupščina pričela razpravljati o novem državnem pro računskem osnutku za poslovno leto 19,32—33. Njena naloga ne bo lahka, ker se bo morala pri debati o posameznih postavkah ozirati na sedanje izredno težke gospodarske razmere, ki so spravile tudi velike in bogate države v vahitarne tež koče in proračunske primanjkljaje. Pri sestavljanju letošnjega proračunskega o-snutka se je naša vlada trdovratno držala načela ohranitve stabilnosti dinarja in proračunskega ravnotežja. Zato so tudi skupne postavke toliko nižje od lanskih. Pod!ago jim je dalo faktično vplačevanje raznih državnih in ostalih davkov.
Iz podatkov finančnega ministrstva vidimo, da so dejanska vplačila neposred nih davkov padla v prvih 9. mesecih tekočega proračunskega leta za 10.7 odstotkov, posrednih davkov pa za 134» odstotkov. Na tej podlagi in z ozirom na še druge podatke iti primerjave je mogoče precej točno sklepati, da bodo v tekočem proračunskem letu znašali dohodki neposrednih davkov približno 2 milijardi 181 milijonov, posrednih pa 3 milijarde 55 milijonov, skupaj torej 3 milijard 236 milijonov dinarjev. Če dodamo k temu še samoupravne davke v iznosu 1 milijarde 923 milijonov, bodo celokupni davki dali 7 milijard 139 milijonov dinarjev. V proračunskem letu 1931-32 plača vsak državljan 374 dinarjev državnih in 137.4» dinarjev samoupravnih davkov, skupaj torej 511.40 dinarjev.
Finančni minister in vlada sta se morala pri rea’ni kalkulaciji strogo držati t.eh dejanskih podatkov, odnosno davčnih' zmožnosti državljanov, upoštevajoč. da se gospodarske razmere tudi v novem proračunskem letu ne bodo bistveno izboljšale, odnosno se utegnejo Še poslabšati. Zato je bilo treba prora-
čunski osnutek stilizirati tako, da davkoplačevalce kolikor mogoče še bolj razbremeni in jim tako pomaga lažje preboleti težko krizo sedanjosti. Pri tem je bilo pa treba upoštevati tudi razlike v gospodarskem stanju posameznih gospodarskih panog. Najbojj prizadet je pri nas pač kmetovalec, zato se mora tudi najbolj razbremeniti.
Zaradi vsega tega predvideva novi proračunski osnutek te-le dohodke: od neposrednih davkov 1. milijardo 625 milijonov, posrednih davkov 3 milijarde 220 milijonov, skupno torej 4 milijarde S43 milijonov dinarjev, a z 10 odstotno znižanimi samoupravnimi davki v znesku 1 milijarde 731 milijoni: 6 milijard 576 milijonov dinarjev. Po tem obdav-j čenju bo p’ačal vsak državljan 346 dinarjev državnih in 123-50 dinarjev samoupravnih, skupno 469.50 dinarjev' vseh davkov.
kko primerjamo sedaj oba proračuna, vidimo, da znaša skupno znižanje državnih in samoupravnih davkov napram dejanskim dohodkom letošnjega leta 583 milijonov dinarjev, napram onim v o-snutku za I. 1931-32 pa 1 milijardo 10 milijonov dinarjev. Napram stvarnim dohodkom znaša zmanjšanje na osebo 41.90 dinarjev, napram predvidevanim pa 72-30 dinarjev ali 13-3 odstotke.
Primerjajoč davpno obremenitev pri nas z ono v drugih državah, vidimo, da nikakor ni pretirana. Ker pa se je prikazalo, da davčna bremena niso pravično in proporcionalno razdeljena na posamezne stanove in panoge, bo glavna naloga narodne skupščine, da to zadevo uredi v duhu kraljeve prestolne besede. To bo mora a izvršiti z novo davčno reformo. Proračunska debata bo torej zelo važna za vse naše bodoče gospodarstvo, v prvi vrsti seveda za dokončno rešitev zamotanega davčnega vprašanja, Jei je že več let tako nujno in pereče.
Za pomožno akcijo
, so v zadnjem času prispevali večje zneske: Viljem Freund (uradništvo in mojstri) 715, Viljem Freund : (delavci tovarne)
795.10, Viljem Freund (tvrdka sama)
795.10,; Osobje glavnega kolodvora 1469, Predstojništvo progovne sekcije kor. kol. 355,Deška osn. šola II: 135, Tekliška osn. šola I 190, Okrožno sodišče 3J5, Predstojništvo okrožnega sodišča 455, Osobje koroškega kolodvora 804, Ravnateljst. moškega učiteljišča 155, Dekliška mešč. šola I 260, Zavarovalnica »Jugoslavija« 1000, Celjska posojilnica 1000, Uprava narod, gledališča (mesto venca) 200. in učiteljstvo III- deške osnovne šole 565 Din. V naravi pa so darovali: Grof Attems (Slovenska Bistrica) 1 vagon drv, Tovarna Huter 20 m manufakturnega blaga, Jurkovič N„ grad Radvanje, Tcrompir, Kiff-maiin 10 kub. m drv. ltlkman N., Koroška c. I 50 litrov ruma, Ing. pračar (tovarna »Zlatorog«) milo, Adolf Berahard, mlekarna, 40 hlebov (59 kg) trapistovskega Sira, Pugel & Rossmann 20 kub. m dTv, Jelenee & Šlajmer 1 kripo drv. Razno manufakturno blago pa so darovali: Ivana Wesjak, Mirko Feldin, Jindrich Gintz, frrdk* Turad, B. Krainer & sin in Josip Sulič.
Huda nesreča
3e doletela včeraj popoldne viničarja Leopolda BaboŠka na Drašnem vrhu. Pri rezanju slame je prišel siromak po nesreči z desnico v slamoreznico, da mu fe odrezalo vseh pet prstov. Prepeljati se ga morali v tukajšnjo bolnišnico.
.* Vstopnice k smuški tekmi.
Mariborski zimskošportni podsavez javlja; Vstopnice v predprodaji po znižani ceni za mednarodno smuško skakalno tekmo v nedeljo ob 1,4. uri v Betnavi se dobijo v predprodaji pri »Putniku«, Sporf-Rogliču, v urarpah Bureš in Stoječ, Bogomir Divjak, Danilo Vaiitar, ,
Licitacija blaga v carinami.
Jutri v petek bo ob 8. uri pričetek licitacije raznega blaga v skladišču tukajšnje carinarnice.
Nov grob.
V Stražgojncih je preminula včeraj trgovska gospa Alojzija Skribe. Pogreb srčno dobre matere, ki zapušča tri nepreskrbljene otročiče, bo jutri v petek dopoldne na dirkovškem pokopališču. Blagi pokojnici svetila večna luč, preostalim naše sožalje!
Blazna mati zaklala svoje dete.
Strašen dogodek je te dni pretresel pragersko okolico. Zena zavarovalnega potnika Gospodariča. stanujoča v vili na Pragerskem, je v duševni zmedenosti — ko je bil soprog na službenem potovanju — svoji trimesečni hčerkici Slavici prerezala žile na obeh rokah, ..in ko dete ni bilo takoj mrtvo, mu zasadila še nož v srce. Ko se je soprog povrnil domov, ga je sprejela v praznični obleki in mu pripovedovala, da je morala dete usmrtiti na neki notranji ukaz. Nato je povedla soproga, ki njenim, besedam ni mogel verjeti, v sobo, kjer je ležalo dete mrtvo v zibelki, z zelenim venčkom na glavici... Nesrečno mater so orožniki odvedli v sodni zabor v Slov. Bistrici, dete pa je bilo po izvršeni obdukciji položeno v grob na polskavskem pokopališču. S tako težko prizadetim možem in očetom »očuvstvuje vse prebivalstvo.
Razburljiva branjevka.
Služkinja Liza je včeraj popoldne na Glavnem trgu nakupovala pri neki branjevki. Med prebiranjem, jajc je po nesreči eno strla. Branjevka je zahtevala, da mora plačati tudi to strto jajce, Liza se je pa branila. To je razdražilo branjevko, pa je pograbila jajce in ga Lizi treščila v prša. Okoli stojnice se je seveda takoj nabral kup radovednežev, ki so imeli pri tem svojo zabavo. Dobrodušna Liza pa je plačala in odšla. Če bo še kdaj prišla kaj kupit k tej hudi branjevki, je pa drugo vprašanje.
Iz mariborskega avtomobilskega kluba.
Letošnji občni zbor avtomobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije sekcije Maribor bo v nedeljo 21. t. m, ob 9. uri dopoldne v hotelu »Orel« v Mariboru.
Koncert klasične gimnazije
V Času, ko je javnost prepolna govoric o redukciji našega šolstva, in ko gre za obstanek naše najstarejše srednje šole, klasične gimnazije, iz katere je izšlo toliko naših velemož, je taisti zavod zopet pokazal, kaj pomeni za naše kulturno življenje in da je še vedno duhovno žarišče mladine, ki se pripravlja na svoje bodoče delo v narodni zgradbi.
Včerajšnji koncert te naše gimnazije je bil razVeščljiv dogodek v kulturnem življenju naše mladine. Pred nabito polno dvorano je najprej govoril ravnatelj zavoda dr. Tominšek, ki je poudarjal, da smo se že enkrat borili za našo gimnazijo, da ‘ se bomo še in še. Če bo treba, in da bomo vedno zmagali, ker v tem smo si vsi edini, da gimnazije ne damo. , Nato se je yrsti’a točka za točko kon-! certnega sporeda. Izborno vigran orkester je pod taktirko osmošolca H a a s a odigral štiri skladbe prav efektno. Haas je velik talent, menda je rojen dirigent. Skrbeti bo treba, da pride na konserva-tori, enako Mihelič, ki je naštudiral mešane m moške zbore odlično. Marsikatero pevsko društvo bi si lahko vzelo nje~ovega zbora za zgled. Kot solista sta nastopila Firm in Goršek. Zlasti Goršek je ugaja), ima simpatičen bariton. S pridnim šolanjem lahko postane dober pevec. Tudi ostali del koncerta je našel toplo odobravanje in je le želeti, da klasična gimnazija nadaljuje s tako smotre-nim gojenjem pevske in glasbene umetnosti.; In še druge šole naj nam letos kaj pokažejo.	p.
Opera »Boris Godunov« v koncertni dvorani.
Dne 2. marca bo izvajala Glasbena Matica, v dvorani »Union« svetovno znano rusko opero »Boris Godunov«. To bo menda prvi primer prireditve te o-pere v koncertni dvorani in ne na gledališkem odru.
Predstava »Napredka« na Pobrežju.
Dramski odsek srednješolskega društva »Napredek« priredi v nedeljo 21 t-m. ob 15-30 v Renčljevi dvorani na Pobrežju predstavo Nušičeve komedije »Navadni človek«. Dohodek je namenjen za podporo revnim dijakom v Mariboru.
Pravkar je izšel
v založbi f iškovne zadruge v Ljubljani »Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo s kratkimi pojasnili« in
stane broširan 32 Din, v platno vezan pa 42 Din. Izšla je tudi »Tarifa za odvetnike«. Gena .6 Din. Obe knjižici se dobijo pri podružnici knjigarne Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti v Mariboru.
mariborsko gledališče
Nocojšnja gledališka predstava je odpovedala, ker niso še dogotovljena po* pravila na centralni kurjavi.
Milldckerjev »Dtjak-Prosjak« bo pri' hodnja letošnja glasbena premijera. T°
delo, ki spada med najbolj renomirant) klasične operete, je glasbeno odlično, zelo melodijozno. vsebina pa je zgodovinska in velezabavr.a. »Dijaka-prosjaka*, ki v Mariboru v slovenskem jeziku še ni bil uprizorjen, režira Dj. Trbuhovič, rigira pa L. Herzog. Naslovno s^ogopo-je g. Sancin.
Lutkovno gledališče Sokola-matice
v Narodnem domu uprizori v nedeljo'^ 15. uri igro v sedmih slikah »Kralj Lavri® ali Gašperček med roparji«.
Posebno opozorilo Studenčanom.
Studenčane še posebej opozarjamo n* današnje predavanje na studenški Ljudski univerzi o tuberkulozi otroka in obraslega. Predava znani specijalist doktdf Varl, ki se je po različnih zavodih temeljito bavil s to boleznijo. Zlasti za naš# delavstvo je velike važnosti, da se dobro seznani s to zavratno morilko, ki Pre^ nanj vsepovsod v delavnici kakor dpipa-
Službeni list	,
objavlja v 13. številki od 17. t. m. tnejj drugim tudi zakon o zadrugah državnih uslužbencev, dalje popravek zakona 0 gozdih, navodila za čiščenje in razkuževanje staj in predmetov, ki so prišli v do-tiko z bolnimi ali sumljivimi živalmLin razne objave o. pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Izvoz vina preko Maribora.
V preteklem letu so izvozili preko Maribora iz območja ogledne in kontrolne postaje, v inozemstvo 17,605.000 li*f°v. oziroma 176 vagonov vina, kar je neka) več kakor ena desetina vsega lanskega izvoza vina iz naše države.
Ne sme v krčmo.	_.
Okrajno sodišče pri Sv.. Lenartu T gor. je prepovedalo Leopoldu mku, posestniku' v Jablancih, zahajati, v krčme za dobo enega' leta, to je do 23-januarja 193.3.
Zadruga ze-rejo perutnine v Mariboru
bo imela svoj občni zbor v nedeljo 23. “ m. ob 15. uri v restavraciji »Pri mesto1 klavnici« (Birtič).
Najboljše zdravilo.
f Tvoja žema je bila poprej tako vozna. Ali se je zdaj čisto popravila?*
»Seveda. Zdravnik ji je namreč rek*'' : da . nervoznost' znak steranja.
Policija in občinstvo in red
(Nekaj pozabljeni, a zelo
Tudi pri fias imamo policijo. Prav. Ta izdaja predpise. Tudi prav. Samo to ni prav. da ;se na te predpise takole rado pbzdbi y, J Da navedemo samo nekaj primerov.
Lansko leto je policija prepovedala parkanje avtomobilov v Ulici 10, oktobra. To je bilo zelo potrebno, in so vsi pasantLbili s tem prav zadovojni. Tudi policija je nekaj Časa pazila in preganjala avtomobiliste iz omenjene ulice, a kmalu se je naveličala m polagoma začela pozabljati na izdano naredbo. Tako sedaj avtomobili kar naprej tam Čakajo na to jn ono tfi zapirajo že itak ozko cesto.
Druga pozabljena stvar je zvočna reklama. Po drugih mestih imajo posebne organe, ki pazijo na to, da se pouličen ropot čimbolj ublaži, pri nas pa je ravno narobe,; kljub lanskoletni zadevni policijski prepovedL
Križišče Glavni trg - Tattenbachova -Vetrinjska na primer je najbolj živ. Največ vozov, avtomobilov in drugih vozil pasira vsak hip ta usodni kot, kjer stoji celo, prometni redar. Pa ti iz nekega o-kna vogalne hiše zija velikanski zvočnik, ki neusmiljeno trobi, žvižga in prepeva. Seveda še nabira tam glasbe željno občinstvo in- prometni redar mora napenjati vse. živce, da prepreči nesreče. Da bi se policija spomnila na to, da je lansko leto izdala prepoved zvočne reklame, bi bila teh skrbi rešena.
od
potrebnih predpisov,)
Isto je sedaj‘na državnem mostu, kar se je uselil Radlo-Maribor v prosto pod Veliko kavarno. Saj nimamo nič sar proti lepi glasbi, toda če se tam11, bira na itak ozkem tr-otoarju truma h di in morajo oni,.ki se jim mudi čez m0! stopati po sredi ceste (včasih gaziti tu blato) v večni nevarnosti, da jih kdo P vozi, — naj vrag vzame vso muziko-
Kar zadeva Radio-Maribor, bi imeli to spotiko. (Prosimo, da tiam oproste, t da moramo povedati). Ali res nin,a sobne antene, da so jo morali naperi stebra državnega mosta. Kako to kira zakotno vaško idilo, sredi mode noga Maribora!
Gospodje iz OleŠevalnega društva 11 si to enkrat ogledajo . in. izrečejo sV®j sodbo. Svetovali, .bj; naj Radio-Mari™ napne svojo anteno, ako jo že mora if tl, od sosednje hiše, pa bo vse v reuu
Policija je tudi na razne prepoved^ prehode pozabila. Tako se v zadnje111 ^ su prav pridno vozijo kolesarji P° sposki ulici, pa tudi avtomobi i niso ta nič kaj redka prikazen. Tudi Grajska 1 je imela svoj čas lep mir. Danes ga nl,r več. ’	'	'•
Pa je še nekaj, kar tli ravno naileP To je izredna priljubljenost razrtih ki vic, ki jih slišiš iz ust ne samo ptčP1"0,5-ga človeka, temveč tudi od inteligent Ali ne obstoji neki policijski predpis P ti temu zlu?
Ljubitelj discipline v Imenu tudi dru*^
V Mariboru, dne
mmmaaaam&oei*' .■
18. Tl. 1932.
Mariborski »VEČER NI K« Jutra
Stran S.
Vprašanje našega izobraženstva
ALI JE PREVELIKA PRODUKCIJA IN TELIGENCE ZARES KVARNA IN SE
MORA PREPREČITI?	:
niku zadosti, Če je le znal pisati, bratim
V zadnjem, času se ie pri nas z vso resnost.o pojavilo vprašanje usode iz-, »bra^nstva. posebno pa še vprašanje: ®li je prevelika produkcija inteligence kvarna hi jo je zato treba preprečiti? To vprašanje je, začuda, do pike slično onemu, ki se je pojavilo pred nekako sto ieti glede ustanavljanja ljudskih šol za širše ljudske plasti. In kakor so so tedaj našli ljudje, ki so čisto resno zatrjevali, & kmetu in delavcu ni potrebno znanje Stanja in pisanja, tako so se našli tudi sedaj, po stoletnem modernem kultur-razvoju posamezniki, ki trdijo, da i* treba višjo izobrazbo omejiti in jo 'fovoliti samo takemu številu ljudi, kije Potrebno za izpopolnjevanje uradniškega
kadra.
To napačno naziranje izhaja iz napač-%a mišljenja, da so naše srednie in vijake šole samo fabrike za produkcijo dr-®vnih in sličnih uradnikov, ne pa zavo-2 *a splošno dviganje ljudske omike in ®°brazbe. Nekoč je preprost slovenski ®ovek mislil, da mora postati vsak štu-duhovnik, danes pa misli celo inte-■fcenca, da je edini cilj državna _ služba. Celo vsak absolvent meščanske šole naj Sel v državni urad. To naziranje je Pjav tako napačno in kvarno, kakor je prvo, zato bo vsak uvlden človek ^koj spoznal, da izobraženih ljudi mni-k^i preveč, zato tudi ne šol.
Kulturni razvoj človeštva gre nam-svojo nezadržno pot navzgor in Miheva vsa«, leto od vsakega človeka Ve£ izobrazbe in znanja. Časi, ko je bi1 o 11 Pr. trgov-cu, obrtniku, pa tudli posest-
tiekoliko računati, izginjajo v nepovrat. Prihodnji trgovci, obrtniki, boljši posestniki, specializirani profesionalci itd bodo moral imeti vsaj nižjo srednjo in potem še strokovno šolo, s časoma pa sploh tudi maturo. Prav tako bodo sedanje strojevodje zamenjali inženirji itd V državnih uradih bodo na sedan.ih mestih maturantov sedeli • akademiki, na mestih poduradnikov pa uradniki z matura Tak je in bo naravni razvoj, ki more stremeti vedno ie navzgor, nikoli pa ne navzdol.
Zato bi bilo krivično tudi vsako omejevanje sprejemanja dijakov v prve razrede. Namesto tega naj se rajši izvaja strožje sortiranje v na daljnih razredih. Po končani šoli bo življenje.že samo izvršilo temeljit pretres. Zares sposobni ljudje bodo prišli na boljša mesta, manj sposobni pa na slabša, in se bodo morali s tem tudi zadovoljiti kljub vsem spričevalom in diplomam- Pred vstopom v srednjo šolo, in še cefo .v nižjih razredih srednjih šol, ne more nihče ugotoviti, kdo bo v bodočem' javnem življenju nekaj pomenil in kdo. ne bo pomenil ničesar. Če bi se dlaki sprejemali v omejenem številu in le po nekih številčno-mehaničnih načelih, bi se lahko zgodilo, da bi bili sprejeti sami povprečneži, oni, ki bi pozneje lahko postali resnični oblikovalci javnega življenja, pa bi bdi odklonjeni.
Zato je in bo edino 'pravilno načelo: kulturnemu razvo!u se mora pustiti prosta pot napredka in konkurence!
I* Krčevine — Košakov
' ‘ Visoka starost. Posestnik in bivši 17-župan v Krčevini, gosp. Valentin ^haffer, je preteklo soboto zdrav in Svež ua duhu obhajal svoj 90. rojstni čan, drugi dan pa godoval. Povodom teža slavja je pokorni pevskemu društvu *Tuna« in krajevnemu odboru Rdečega križa v Krčevini po 150 Din, za kar izmikata obe društvi jubilarju zahvalo z &tjo, naj bi srečno učakal še svoj 100. listni dan!
Pevsko društvo »Luna«, ki poživljeno s'pevskimi močmi pomnoženo, pod Vodstvom svojega marljivega zborovo-g. učitelja Albina Horvata, prav razveseljivo napreduje, bo imelo v nedeljo Gostilni Požauko-Goltes v Košakih *v°l letni občni zbor. Ker sodeluje »Lu-od septembra 1. L pri raznih prirejah Sokolskega društva Maribor III-jevina-Košaki, so povabljeni na zbo-°vanje tudi člani tega društva.
Godbeno društvo »Lira« v Mariboru z Jelico bo imelo svoj redni občni zbor v
nedeljo 28. L m. v restavraciji Narodnega doma v Mariboru ob %3. uri popoldne Kapelnik g. Polič vadi vztrajno in brez nagrade mladeniče in može, ki bi drugje ne imeli izlahka za to priložnosti, v godbi in je lansko leto s'svojo gOdbo sodeloval pri sokolskih telovadnih nastopih v Rušah, v. Št. liju, pri Sv- Juriju ob Pesnici in v Šmarjeti.
I* Sldtr. Bistrice
Podružnica SPJD v Slov. Bistrici priredi prihodnjo nedeljo smučarski izlet v Tinje na Pohorje. Vabljeni vsi smučarji in prijatelji zimskega športa. Kdor nima smučk, naj se udeleži izleta s sankami. Podrobnosti objavimo pravočasno. .
Podružnica kmetijske družbe pod načelstvom banskega svetnika, gosp. Vinka Gornjaka, je imela pred dnevi svoj občni zbor. Izkazalo se je, da ima podružnica 120.000 Din premoženja. Na pose-, stvu se je pridelalo 27 hi najboljšega sortiranega vina. V trsnici je interesentom na razpolago mnogo trsov najboljše pod-
lage: Krasno urejena drevesnica bo oddajala v bodoči sezoni močna triletna debla najboljših sort.
Praktičen sadjarski tečaj priredi podružnica kmetijske družbe na svojem krasnem posestvu meseca marca.
Smrtna kosa. Od kapi zadet je preminul v nedeljo višji Sodni uradnik v p. g. Ivan Langerholz. Prizadeti rodbini naše sožalje.
Prosvetni odbor Sokola v Slov. Bistrici pripravlja veseloigro »Matiček sc ženi«. Upamo, da si bo znal odbor v bodoče izbrati kako bolj moderno igro. — Vse vrste našega Sokola sedai pridno pripravljajo za akademijo, ki bo 5. marca.
Z Dravskega polja
Kmetijski tečaj v Račah. Minuli petek je sreski načelnik za Maribor desni breg dr. Makar zaključil ob udeležbi številnih kmetovalcev šesttedenski "kmetijski tečaj v šoli v Račah. Po končanih predavanjih se je zahvalil gg. predavateljem za njihov trud domači župan gosp. Bauman iz Rač. Zadnji dan je bilo m programu predavanje o sadjereji in govedoreji, ki sta skoraj glavni panogi našega kmetijstva. Tudi mnogo naših gospodinj je z zanimanjem poslušalo predavanje inž. Zupanca o reji perutnine. Predavanj so se udeležili gospodarji in gospodinje ne samo iz Rač, ampak tudi iz sosednjih občin. Predvsem, so bile vedno dobro zastopane občine Ješenca, Orehova vas in Podova. Smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo kr. banski upravi za prireditev tega tečaja, kakor tudi vseih gg. predavateljem in želimo, da bi imeli še večkrat priliko poslušati taka poučna predavanja, ki so samo v korist našega gospodarskega napredka..	• i	■	•	•
Smrtna kosa. Na Dobrovcih občina Skoke je pred dnevi nenadoma preminula v 64. letu starosti ga. Rozalija Špu-rej, mati uglednega čevljarskega mojstra v Hotinji vasi, g. Jurija Špureja. Kako je bila blaga slovenska majka splošno priljubljena pri vseh, je pričal njen pogreb. Lahka ji zemljica domača, preostalim naše iskreno sožalje!
Aretacija sumljivega kolesarja. Pred dnevi je orožništvo iz Rač aretiralo v gostilni g. Kosiča v Hotinji vasi sumljivega moškega, ki se je pripeljal tja na kolesu, dočim ga malo prej v Račah še ni imel, Vprašan, kje je dobil koto, ni hotel ničesar povedati. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
Sokol v, Slivnici .pri Mariboru priredi v nedeljo igro »Dekle z rožmarinom«, za nameček pa še burko »Vse naše«. Ker so igralci dobri, bo predstava 'gotovo uspela. Vabljeni vsi!
tHHUir
t«,
ODOL -Sobna pasta
tudi pri največji moči, ki se jo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne 2obne litvine/
Darujte za pomožno akcijo
Trikraten umor v pariški kavarni
Iz Pariza poročajo: V znani kavarni
Cafe de Madrid na bulvarju Montmartre,
v središču tujskega prometa v Parizu, je
v torek zvečer naenkrat nastalo divje streljanje, ki je povzročilo veliko paniko med gosti. Štirje Argentinci so se bili pri kvartanju sprli. Tedaj je eden njih potegnil revolver in svoje partnerje enostavno postreljal. Vsi trije so bili na mestu mrtvi. Morilca, ki je hotel v splošni zmešnjavi pobegniti, so pri vratih kavarne še zajeli in aretirali. Je to neki Louis Fernan-dez, ki ga je policija že delj časa imela na sumu, da trguje z dekleti V njegovem hotelu so tudi našli dve mladenki kateri js bil aretiranec angažiral kot »šivilji«-za Buenos Aires.
Mlss Slade mora zapustiti Indija
Najzvestejša Gandhijeva učenka in pomočnica, znana miss Slade je dobila od bombajske policije nalog, da mora v 24 urah zapustiti Indijo. Sladetova, kakor znano, ni Indijka, temveč hčerka nekega angleškega admirala. Za časa svojega življenja v Indiji pa se je popolnoma po-indila in postala glavna Gandhijeva pomočnica. Spremljala ga je na vseh njegovih potovanjih, tudi zadnjič po Evropi.
Francozi kupujejo dunajsko opera
Francoska radiofonska društva v Parizu se te dni pogajajo z zastopniki dunajske državne opere radi stalnih prenosov opernih prireditev. Dunajska opera je, kakor zatrjujejo, prisiljena skleniti ta kompromis, ker je zaradi zmanjšanja državne subvencije in težke gospodarske krize zašla v zelo kritičen položaj.
Nevesta na prodaj — kdo da več?
Kako si Američanke iščejo ženinov
*Ttikaj je nevesta za fiksno ceno na "0(taj!« To je v kratkih besedah smisel ^Spvt, kakor .jih v zadnjem času neredko '‘lasajo ameriški časopisi — tudi značaje slabih časov onkraj velike luže.
ekleta, ki ali za pomoč svojcem ali pa . toanj idealne namene potrebujejo go-°vq vsoto denarja, ali pa želijo najti pot ■. brezskrben zakon, oglašajo v velikih, j.el° razširjenih časopisih,1 da so priprav-.'®ne z gospodom, ki jim pred poroko iz-J**Ča zahtevano vsoto, stopiti pred altar.
, b tem pa take oglašalke niso morda puste stare device, ampak celo no-, ,'eljlce lepotnih nagrad ubirajo to pot,
,1 te prišla dandanes v Ameriki takore-že v modo . . .
. *** so našle tudi že med moškimi posne bvalce — zakaj bi pa moškim ne bilo r^v, če je ženskam tako prav? — in .'d njimi je celo od žensk tako požel jena b*bra partija:" boksarski prvak Papsy epergai, ki je svojim vrlinam nastavil visoko ceno, 20.000 dolarjev, j Skromnejša je bila 19-letna lepotica 9Vče Felsh, ki je prva uvedla to modo: .^nudila se je tistemu za ženo, ki bi ta-v0J Položil 6500 dolarjev za preskrbo J^he niatere in malega brata. To je biia .. sf^udba ob močno znižani ceni«, ker kj],i mudilo za denar. Kajti prvotno je a blena z nagrado priznana lepota od
strokovnjakov ocenjena na natančno 9998.50 dolarjev. Miss Joyce je prejela na svoj oglas celo kopo ponudb, in druga dekleta so zaman poizkušala, da bi odkupile od nje seznam ponudnikov, katere je ona zavrgla. Med temi ponudniki so bili zastopani vsi stanoVf: farmerji, igralci, inženirji, častniki. Miss Joyce, ki je imela dosti muke. z izbiranjem, se je slednjič odločila za 42-letnega mešetarja z zemljišči v Troyu v dfžavi Newyprk, ki je bil pripravljen izročiti ji ček na .celo vsoto še pred odhodom v čferkev. In tako' je bilo že vse lepo v redu — tedaj pa se je stvar nenadoma preobrnila. V zadnjem trenutku , je srce lepe Miss Joycc zadela Amorjeva strelici. ljubezen je odnesla zmago nad vabljivim Čekom,, in Miss Joy-ce je poročila sirbmašnega mladeniča, ki je zmogel jedva toliko, da je. plačal poročni prstan in stroške poroke.
Ampak oglas gospodične Joyce je našel veliko posnemovalk. Med njimi je bila 21-letna Mary Clowes, dekliča z dežele, ki je zahtevala 10.000 dolarjev za svoje roditelje. Kljub precej vifpki ceni se je oglasilo 400 snubcev, med katerimi ji je eden takoj poslal ček na JO.000'dolarjev, drug ji je ponudil celo 30.000 dolarjev. Neki tretji, ki jo sam ni mogel zasnubiti, ker je že oženjen, se .ii je pa ponudil, da ji preskrbi ženina, proti 10% provizije.
Mary je sklenila, da se zaenkrat ne odloči po pismenih ponudbah, ampak da si snubce osebno ogledal In jih je povabila drugega za drugim. Ko tudi ta dokaj tru-dapolni postopek ni prinesel zaželjenega uspeha, je hotela navsezadnje vendar sprejeti roko moža, ki je bil svoji ponudbi kratkomalo priložil ček na 10.000 dolarjev. Tedaj pa je prišlo veliko razočaranje: Banka čeka ni hotela izplačati, ker da ni kritja. No, in zdaj je tudi ta Mary enako kakor Joyee naenkrat odkrila svoje ljubeče srce in se je poročila s prijateljem iz mladosti, ki je bil iz oglasa izvedel za njen naslov in obnovil stare vezi
Vendar niso te ženitovanjske ponudbe vedno tako uspešne. To je izkušila 23-let-na natakarica Pavlina Langho iz Pittsburgha, ki je v lepi skromnosti ocenila svojo vrednost na 15.000 dolarjev,, in ena ko samo 5000 dolarjev zahtevajoča ločena gospa Klara Torrido, ki bi v izrav-n a uje računa novemu soprogu prinesla tudi otroka iz svojega prvega zakona. Obe čakata zaman snubcev.
Zelo neromantičen konte pred sodiščem je našla samodražba 18-letne Ger trude Shroder iz East Liberty. Njena ponudba, da vzame kateregakoli Američana izpod .35 let za ceno 8000 dolarjev, je potekla iz največje stiske. Njen slepi oče je bil izgubil svojo službo, ona pa je bila tudi brezposelna. Vse, kar so imeli, -je bilo prodano ali pa zastavljeno. Med snubci, ki so se oglasili na njen oglas, je
bil mož, ki se je imenoval »Smith iz Bul-fala« in navedel, da ima premoženje 300 tisoč dolarjev v gotovini, lepo domačijo v Connecticutu, lastno jahto in druge prijetne lastnosti. Tudi je bil pripravljen plačati dolgove svoje neveste pri hišnem gospodarju, peku, mesarju in drugih trgovcih, v katero svrho je priložil več čekov. Srečna Gertruda ie prodala zadnje švoje reči in se baš odpravljala na pot v Connecticut, ko Je posegla vmes policija. Čeki so bili namreč ponarejeni, in mister Smith je romal v zapor namesto pred altar. Gertrudo pa so te žalostne izkušnje tako razočarale, da .ie opušča vse niožitvene načrte in je bila srečna, da je dobila mesto pri neki dobrodelni organizaciji, kjer zdaj pridno in vestno opravlja svojo službo. In tihp še vedno upa na srečo . • •	 ...
Osveta % dinamitom
Iz GoeteboTga poročajo: Tu je v poa-deljtk ponoči dinamitna eksplozija porušila hišo, v kateri je stanoval več družin. Neki 35letni zidar je bil skrenil maščevati se nad svojo ženo,, ki se je bila od njega ločila, Vrgel je zavoj z dinamitom skoz okno v sobo svoje žene. Nastala je strahovita eksplozija, ki je porušila skoro celo titŠo. Reševalna dela so bila jako težavna. Iz razvalin,, so izkopali tri mrtve m šest težko ranjenih. Storilca so našli drugo jutro obešenega v nekem bližnjem gozdu.
Currer Bell:
46
Lovvoodska sirota
»O ciganki govorijo, bi dejala.«
»Sodite! — Povejte mi, kaj so govorili o meni.«
»Rajši bi ne ostala predolgo, sir, saj mora biti že enajsta. Oh, ali veste, Mr. Rochester, da je prispel tujec, odkar ste davi odpotovali?«
»Tujec? Ne! Kdo utegne to biti? Nikogar nisem pričakoval. Ali je spet odlel?«
»Ne. Rekel je, da Vas PO«ne že tako dolgo i» si zato lahko dovoli, da se pri nas udomi, dokler se ne wnete.«
»Za vraga, kad pa je bilo še tega treba? Ali je povedal svoje ime?«
»Imenuje se Mason, sir. Iz Zapadne Indije prihaja, iz Spanish Towna na Jamajki, mislim.«
Mr. Rochester je stal poleg mene; bil me je prijel za roko, kakor bi me hotel povesti k naslanjalu, ^Ko pa sem izgovorila zadnje besede, mi je stisnil zapestje, kakor da je v kleščah. Smeh na ustnih mu je okrepenel, krč v prsih mu je jemal sapo.
»Mason! h Zapadne Indije!« je rekel z glasom, kakor bi govoril kak avtomat. »Mason — iz Zapadne Indije!« je ponavljal trikrat zaporedoma te zloge, in ■V presledkih govora je bil obledel kot stena. Menda ni vedel, kaj dela.
»Ali Vam ni dobro, gospod?« sem ga vprašala.
»Jana, to je bil udarec — oh, to je bil udarec, Jana!« je tožil in omahoval;
»Oh! Naslonite se name, gospod!«
»Jana, enkrat ste mi že ponudili svoje rame. Naj se še enkrat opTem na Vas!«
»Da, gospod, da, in na moj laket.«
Sedel je in morala sem sesti k njemu. Držeč mojo roko v svojih, jo je božal in me hkrati gledal žalostno in prestrašeno.
»Moja maa prijateljica!« je izpregovoril, »hotel bi, da sva sama na samotnem otoku in bi me skrb, nevarnost in grozni spomini ne mučili,«
»Ali Vam lahko pomorem, gospod? Dala bi življenje, ko bi Vam moglo koristiti!«
»Jana. če mi bo pomoči treba, si jo poiščem prt Vas, to Vam obljubljam!«
»Hvala, gospod! Povejte mi, kaj naj storim! Vsaj poizkusila bom storiti, kar zahtevate.«
»Prinesite mi, Jana, iz obednice kozarec vina! Bržkone bodo baš večerjali. Poglejte, ali je Mason pri njih in kaj dea!«
Šla sem. Zatekla sem vso družbo v obednici pri večerji, kakor je bil Mr. Rochester domneval. Njso sedeli za veliko mizo, nego večerja je bila razpostavljena po stranskih mizicah. Vsak si je izbiral, kar je hotel, in stali so tu in tam v gručah s krožniki in čašami v rokah. Vsi so bili Židane volje. Kar vprek so se smeja'i in živo razgovarjali. Mir. Mason je stal blizu kamina in se pomenkoval s polkovnikom Dentom in gospo Dent; zdel se mi je najbolj vesel od vseh. Natočila sem kozarec vina. Miss Ingram me je mračno motrila. Nemara si je mislila, da sem se drznila storiti to zrtse. Nato sem se vrnila v knjižnico.
Mr. Rochester ni bil več tako bled; bil je miren in resen. Vzel mi je čašo iz roke.
»Na Vaše zdravje, pomožni duh!« je dejal. Iizpil je vino in mi vrnil čašo. »Kaj pa uganjajo v obednici?«
»Smejijo se in pomenkujejo, gospod.«
»Niso resni in tajnoviti, kakor bi bili slišali kaj izrednega?«
»Nikakor ne. Šalijo se in zabavajo,«
»In Mason?«
»Tudi ta se smeje.«
»Ko bi vsi ti ljudje pridrli v sobo id me opljuvali, kaj bi storili, Jana?«
»Vrgla bi jih iz sobe, gospod, ko bi mogla.«
Majo se je nasmehnil. »In ko bi šel mednje in bi me le hladno gleda'!, porogljivo šepetali med sabo in začeli odhajati, kaj pa potem? Ali bi šli Vi ž njimi?«
»Mislim, da ne, gospod. Bolj bi me veselilo, ko bi mogla ostati pri Vas.«
»Da me tolažite.«
»Da, gospod, da Vas tolažim, ko’ikor bi utegnila.«
»In ko bi Vas začeli prezirati, ker se družite z mano?« •
»Bržkone bi nič ne vedela o njih preziru; in ko bi tudi zanj zaznala, bi se ne zmenila za to.«
»Torej bi se radi mene uprli javnemu mnenju?«
»Uprla bi se mu za vsakega prijatelja, ki bi bil vreden moje zvestobe; tako bi gotovo storili tudi Vi.«
»Pojdite zdaj nazaj v dvorano, stopite mimo k Masonu in mu prišepnite, da je prišel JVtr. Rochester in želi ž njim govoriti. Pokažite miu potk meni in nato naju pustite sama.«
»Da, gospod.«
Storila sem, kar je zahteval. Vsa družba je zijala vame, ko sem stopila med njo. Poiskala sem Mr. Masona, mu povedala, kar mi je bil velel gospodar, in sem šla pred njim Iz sobe. Privedla sera ga v knjižnico in odšla v svojo sobo.
Pozno ponoči, ko sem že davno ležala v poste!ji, sem slišala, kako so gostje odhajali v sobe. Spoznala sem glas Mr. Rochestra, ki je dejal:
»Tod, tod, gospod Mason; tu je Vaša soba.«
Kakor je bilo čuti, je bil dobre volje. Veseli glasovi so me umirili. Kmalu nato sem zaspala.
XX. poglavja.
Pozabila sem bila zategniti zastor©, kar sem bila doslej vselej storila; tako sem bila tudi pozabila spustiti zavesico med vnanjimi in notranjimi šmarni. Posledica je bila, da me je jarka mesečina — bil je prav svetel ščip in noč izredno jasna — prebudila, ko je bila dospela luna na svojem potu preko nebnega Svoda nasproti moji sobici in pokukala name skozi nezavarovane šipe. Zbudivši se sredi noči, se mi je prijelo oko njene plošče, bele kot srebro in bistre kot kristal. Bilo je krasno, a preveličastno. Sklonila sem se v postelji in iztegnila roko, da potegnem zaveso.
Moj Bog! Kakšen krik!
Noč — nje tišino — nje mir je pretrga! divji, rezek in prodi reti krik, ki se je raizlegni! od enega konca gradu do drugega.
Kri mi je zastala. Srce mi je nehalo utripati, roka, ki sem jo bila iztegnila, mi je otrpnila. Krik je izzvenel in se ni več obnovil. Resda — kdorkoli je bil izdavil iz sebe grozni glas, ga ni mogel tako kraa'u ponovno izustiti. Niti najbolj krilati kondor v Andah bi ne mogel dvakrat zaporedoma tako krikniti iz oblakov, ki mu zakrivajo gnezdo. Stvar, ki je zmogla tak glas, bi morala nekaj časa počivati, preden bi utegnila ponoviti tak napor.
Prišlo je ti o k tretjega nadstropja, ker mi je Izzvenelo nad glavo. In nad sabo — da, v sobi točno nad svojim stropom — čujem borba To je borba na življenje in smrt, kakor posnemam u hrupa; in napol zadušen glas zavrisne trikrat zaporedoma: »Na pomoč! Na pomoč! Na pomoč!«
»Ali ne bo nikogar?« je spet zakričalo in med divjim ropotom in topotom sem slišala skozi deske 1» omet:
»Rochester! Rochester D Za božjo voljo, pridi!*
Vrata so zaloputnila. Nekdo je stekel ali zrfiri#! IX) hodniku. Druga noga mi je zatopotala nad glavo, nekaj je tresnilo na zemljo, potem je bilo vse tiho.
Vrgla sem nase nekaj obleke, dasi sem drgetal# od strahu. Stopila sem iz sobe. Vsi so se bili prebudil} iz spanja. Prestrašeno mrmranje, vzkliki so prihajali iz vseh sob. Vrata za vrati so se odpirala, zdaj je ta zdaj oni pogledal iz sobe; hodnik je bil kmalu po'n ljudi. Gospodje in dame, vse je skočilo iz postelje h* kričalo vse vprek.
*Qh, kaj pa to pomeni?« — »Kdo je ranjen?« »Kaj se je pripetilo?« — »Skočite po luč!« — »Ah #*“ ri?« »Ali so vlomili?« »Kam naj zbežimo?« •— Da ni bfo mesečine, bi bili povsem v temi. Tekali SO sem ter tja, drugi drugemu so si bili v napotje,-NskdO je stokal, drugi se je spoteknil. Zmeda, zbeganost i® bila nepopisna.
»Kje, za vraga, je Rochester?« je kričal polkovnik Dent, »v postelji ga ni!«
»Tukaj sem! — Tukaj!« mu je zazvenelo v odgovor. »Le umirite se, vsi, kolikor Vas je! Saj že Pri‘ hajara!«
Vrata na koncu hodnika so se odprla itn v njih s« je pokazal Mr. Rochester s svečo v roki. Prihajal j# baš iz gornjega nadstropja. Dama je pohitela k njemu in ga prijela za lakte; bila je Miss Ingram.
»Kaj se je Strašnega pripetilo?« je vzkliknila. »0?* vorite! Da čujemo, kaj se je dogodilo, in naj’si bo š« tako grozno!«	,
»Toda ne potezajte in ne dušite me tako!« J« 0<*" govoril, ker sta se bili še gospodični Eshton nanj obesili; in vdovi sta v širokih belih ogrinjalih hiteli prot! rjemu kot ladji z razprostrtimi jadri.
»Saj je že vse dobro! — Vse je v redu!« je miri!-»Nič ni bilo drugega, le vadili so se za glumo »Mnogo trušča za ništrc«. Dame, izpustite me, sicer se Vam uprem!«
In res je bil videti kot kak upornik. Črne oči so se mu kar iskrile. Umirivši se trudoma, je dejal:
Pravkar je izšel
Tužnim srcem naznanjamo, d« je umrla, gospa
Alojzija Skribe
trgovka
v Strazgojncih pri Pragerskem
Pogreb blagopokojnice bo v petek, dne 19. februarja dopoldne ob 9. uri v Ciikovtih, Pokojnica zapušča tri mladoletne otroke.
Naj ji bo zemljica lahka!
Stra/gojnci pri Pragerskem, 18..febr, 1982.
Žalujoči sorodniki in ostali.
Hallo!
dobita v patak 19. t m. v restavraciji
Vinski Hram
Vetrinjska ulica 3
KAPI tANOVIČ
 ............ m
Inserirajte!
(T. SOKLIČI’ Maribor SfJ
Seliča KnMgarni
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tal.25101
novelirani
kazenski zakonik
za kraljevino Jugoslavijo
prirejen od
gg. dr. Metoda Dolenea in dr, Rudolf Sajovica. Cena broS. knjigi Din 32.—, vez. v platno Din 42_
in
Tarifa za odvetnike
Din 6'—
Oboj© dobite v
liskovne zadruge, Maribor
Aleksanbrova c. it. 13
Iščem 14—16 letno dekle
za pomoč v kuhinji. Kavama »Evro* pa«, Maribor, Aleksandrova c. 584
Mebllrano sobo separlrano,
z ali brez oskrbe oddam. Taborska U* I. n.	58?
Pina vina (muškatelec, rizling itd.)
v množini 5 1 naprej dobite pri dr. Glančniku, Vinarska ul. 12, vsaki delavnik od 9. do 16, ure,	583
Postrežkinfa
išče zaposlitve za popo’dne. Naslov v upravi.	590
Brezplačno oskrbo
dobi boljša 14l©tna deklica. Ponudb« pod »Gospodinji v pomoč« na oprava »Večernika«.	589
Lfkarlco,	*	"
ki bi šla v hišo, iščem. Naslov v upravi lista.	577
Zasebno 3sobno solnčno stanovanje
oddam s 1. III. Maribor, Smetanova ul-st- M-	568
Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago* izvršuje poceni, hitro in okusno Franj® Ambrožič. Grajska uHca 3, za kavarno / »Astoria«,	3
Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani- predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFI.IČ v Mariboru. Tiska
STANKO DETELA v Maribnrtj
Z dežja pod kap.
Gospod Brglez je kupii nekaj stekleniš dobre slivovke in pravi svojemu knjig0* vodji; »Ce pridejo razburjeni upniki zahtevajo denarja, pa jim nalijte čašica slivovke, da se pomirijo!«
Od takrat prihajajo upniki gospoda Brgleza po desetkrat na dan.
Ma r.borska tiskarna d. d* predstavnik