"Mir — da, nasilje — ne! Nasilje vodi v revolucijo, Revolucija pa v izgubo svobode." Peace — Yes, Violence — No! Violence leads to revolution. Revolution leads to loss of Freedom. (Papež Paul VI., za Novo Leto 1978) sLouensKA "A prince, vvhose ch aracter is thus marked by everv act vvhich mav define a tvrant, i.s UNFIT to be the ruler of a FREE people". American Declaration of Independence. (4fh of July, 1776) FOR A FREE SLOVENIA LETNIK XXIX. — VOLUME XXIX. Avgust 1978 PAPEŽ PAVEL VI. ROMARSKI PAPEŽ UMRL V NEDELJU 6. AVGUSTA SVETI OCE, PAPEŽ PAVEL VI. -26. septembra 1877 — f6. avgusta 1978 Ob zaključku te številke je presmtlla ves svet in še posebno vse katoličane, da je zadet od kapi v poletni rezidenci Castel Gandolfo odšel !k Večnemu v starosti 80 let papež Pavel VI. 115 kardinalov od 130 živečih (15 jih je voli ker so stari več kot 80 let) iz vsega sveta se zbirajo v Vatikanu za izvolitev 263 naslednika svetega Petra. Voditelji držav in vsemogočih ver izražajo sožalje in svoja miljenja ob veliki izgubi tega vodečega borca za mir in izglajevanje mednarodnih sporov. Naš list se pridružuje žalovanju in se klanja njegovemu spominu. SLOVENCI V KANADI L Osservatore Romano — 9. in 10. maja 1978 _ ZGODOVINA OD VČERAJ IN DANES Franco Geo Gotti Stran 3. Slovenska skupnost i duš ittegvi IZ PISMA UREDNIKU . . . Alerrvlands, 26. 6. 78. . . . Junijsko številko Slovenske države sem prebral in bil presenečen, ko sem videl moje pismo in poslano objavljeno z Vašim komentarjem. Še eno prošnjo imam do Vas, če nebo preveč. Namreč z Ivanom Ko-balom sva prijatelja in kot bivšega tajnika Slovenskega Društva Sydney sem ga naprosil, da napiše bolj izčrpno o komunistični subverzivnosti v naših društvih ... To je napravil in napisal v angleščini. Zato Vas prosim če bi tudi to objavili v angleščini, kakoršna je. To pa zato, da se razkrinka pravi obraz Jugoslovanskega Kultur-bunda med slovenskimi izseljenci po svetu, zlasti za' mlajši angleško govoreči rod je laže ranmeti, še čita tudi v angleščini. Prilagam kopijo članka: Where are vve heading? ... — Imamo po DUHOVNO SILO IN BOGA, s kakoršno je zmagoval Gandhi. Te sile moramo mobilizirati in propagirati med ljudstva, vsa zatirana ljudstva, ki imajo iste težnje kakor mi: j Težnja po svoji lastni, svobodni' državi. V zadnjih desetletjih jej prilo to svetovno trende bolj do i izraza, ko mali narodi vstajajo, j na pohod za človečanske pravice in ena najbolj temeljnih pravic je ta, da postane gospodar v svoji hiši na svoji zemlji kjer se more svobodno razvijati . .. Medtem ko spoštujemo pravice1 drugih, ši moremo zagotoviti pravice tudi sebi. Z Božjo po-mečjo, je vse mogoče in če vložimo vse sile, bo tudi našim bodočim rodovom zajamčena slovensika država v domovini. Tukaj ni vprašanje moči in števila, tukaj je vprašanje volje. V volji je moč. S slovenskimi pozdravi Jože Kožorok. DRAGA 1978. Predvidevan sledeči program: 2. septembra slovesni začetek z nastopi javnih predstavnikov, nato predavanje: "IDEOLOGIJA IN DEMOKRACIJA". Strokovnjak bo razgrnil problematiko teh dveh kategorij — ideologija in demokracija — ki bistveno pogojujeta moderni svet. S humanističnega zornega kota si bo zastavil vprašanje, ali.se ti dve kategoriji dopolnjujeta, ali pa se izključujeta. Po predavanju diskusija in družabnost. V nedeljo 3. septembra ob 9. uri maša v parku Marijanišča, ob 10. uri drugo predavanje: "OD POSKUSA TOTALNEGA UNIČENJA DO ZARJE NOVEGA KRŠČANSTVA". — Glede predavanja je rečeno: "Kakšen je videti po 60 letih ateizacitjski podvig, ki ga je s pozicij totalitarne ideologije in prakse pod-vzela prva komunistična država v zgodovini — od Lenina preko Stalina in Hruščeva do Brež-jeva? Ali je bil"' Bog pod ozvezdjem srpa in kladi-va likvidiran? Ali pa stojimo pred renesanco. Po predavanju dis-Ikusija. Ob 16. uri "okrogla miza" na temo OB DRAMATIČNI TRIDESETLETNICI: "KOMIFOR-MA IN SLOVENSTVO". Kak-1 I šne so bile posledice zaradi revolucije Komifonma za slovenstvo na Tržaškem? Ali je "ko-minfornistično razpoloženje" v Trstu že zgodovina, ali pa še naprej na tihem črpa slovensko življensko silo? I/, gornjega se vidi, da se organizatorji ne pomišljajo imeti predavanja, ki bodo, kot upajo, vodila v živahno in nasprotujočo si debato. Imena predavateljev javnosti; niso predana. To verjetno iz po- n.ja Indijancev Cippavva iz Mi-..ehisitaa,- Misconsiau.. in Mianv , sate. Posvečen za škofa leta 1853 je postal titularen škof Marquettske Škofije (na severni obali Michiganskega jezera). Na prošnjo Torontskega škofa je prevzel pastoralno skrb tudi za Kanadske Indijance, ki so prebivali v severrto-zapadnem Ontario na vzhodni obali Superior-nega jezera. Po več kot 10 letih od njegovo smrti spomin o velikem slovenskem misionarju še vedno živi med prebivalci krajev Fort VVilliaam (Thunder Bay-a), Nipigona, Pigeon River, Michipicaten T slami, SauJt Ste. Marie in Garden River. Škof Baraga je pripravil in objavil slovar Cippavva jezika in prevedel v isti jezik Sveto pismo, molitvenik in katekizem. Ko govorimo o Slovencih je nujno, da pokličemo v spomin vse politične dogodke v Evropi skozi zadnjih 20 stoletij, da pridemo do zgodovinskih korenin tega naroda pri katerem je zanimivo slediti spremembe časa in ga najti danes še vedno idealno združenega, kulturno živega, odločenega v navidezno brezupnem naporu ohraniti in posredovati svojim lastnim otrokom lastno identiteto. Zgodovinsko je Slovenija zelo zanimiva dežela. Njena geografska lega jo postavlja na edinstveno cesto, ki povezuje Zapadno Evropo z Vzhodno Evropo. RimSke armade so korakale skozi Slovenijo na poti v podonavska ozemlja in iv Carigrad. Mesta Celje (Celea), Ptuj (Petovia), Ljubljana (Emona) so rimska mesta. Mnoge rimske ceste in rimski vodovodi so še ohranjeni, posebno na deželi. Rimski cesarji kot Publius Elias Pertinax, Septinius Seve-rus, Marcus Julius Filippus in Publius Lucius Valerianus so znan h razlogov nedemokrai-sikegp; odnosa SRS do Drage v zadnjih letih. Vsekakor, časi se menjajo. Mogoče bo letos zopet j nastopila doba pristne "kulturne izmenjave"? Poročevalec Vse SLOVENCE in SLOVENKE ter SLOVENSKE ORGANIZACIJE ki se še niso prijavile, širom Kanade, ZDA, še posebej pa vse v Ontario in v Torontu, NARODNIM NOŠAM BO POSVEČENA POSEBNA POZORNOST vabi meddruštveni odbor Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi, s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij na PROSLAVO 60. LETNICE PROGLASITVE SLOVENSKE SVOBODE 29. OKTOBRA 1918. V LJUBLJANI NA KONGRESNEM TRGU in 30. LETNICE PRIHODA PRVIH POLITIČNIH EMIGRANTOV V KANADO ki bo 29. oktobra (v nedeljo popoldne) v Torontu v hotelu Toronto (na vogalu Richmond St. W. in University Ave. Program bo vseboval: 1. ob 2 uri popoldne slovesna sv. maša v katedrali sv. Mihaela — iki jo bo daroval prezvišeni torontski pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič. 2. Po maši sprevod v hotel Toronto. 3. Po prihodu do 4 ure sprejem (recep.tion). 4. Slavnostno kosilo z Akademijo. Vstopnico dobite, če pišete in pošljete ček ali denarno nakaznico na naslov: (»0/30 — (PROSLAVA) - 1 ? <• P. O. Box 1394, Station 'B', Dovvnsvievv, Ontario, Canada, M3H 5W3 Vstopnice za kosi k) in akademijo so po $15,- za odrasle in po $10-za mladino (vključno vse srednješolce. MEDDRUŠTVENI ODBOR SKD in SNZ preživeti na talko izpostavljenem ozemlju, 'je Evropski čudež". Vaja ljudske demokracije V novem ozemlju so Slovenci razvili poliitičnonšocialen sistem, ki je edinstveni primer ljudske demokracije. Že v letu 700 AD je "Koroški vojvoda" bil izvoljen v splošnem glasovanju in vsi državljani, ki niso imeli kriminalne preteklosti, so imeli volilno pravico. Zgodovina Enea Silvio Pieco-lomini (1405-1464), ki je postal pozneje papež Pij II. v svoji knjigi "De Europa" pod naslovom: "Carinzia — obred ustoli-čenja novega kneza" opisuje obred ustoličenjja novega kneza, kateremu je sam osebno prisostvoval, ko je na Koroko potoval na povabilo cesarja Friderika III. Glejte kako bodoči papež Pij II. opisuje obred, ki je odločno vplival na njegovo zgodovinsko-politično teorijo: "V prostorni dolini, ne daleč ■od vasice š.t. Vid, kjer se še vidijo razvaline nekega starega mesta, katerega ime je s časom! izginilo, je v sredini travnika j velik marmornati kamen, ki j •zgleda kot nekak prestol. Na ta simbolični prestol se vsede kmet, kateremu po dediščin- j skem pravu pripada odgovornost predstavljati VES narod. Okoli njega stoji številna mno-1 žica, v glavnem kmetje. Z na-1 sprotne strani travnika vidimo! prihajati proti simboličnemu prestolu izvoljenega knežnega kandidata obdanega z plemstvom oblečenim v škrlatni oblaki. Nihče, v spremstvu kneza, nima očividnega spoštovanja in ranka, enakega knezu samemu. Ntjegova obleka je kmečka, čeviji in klobuk kmeki; palica, ki jo drži v roki, je pastirska palica. Ko ga kmet, ki sedi na mar-marnatem prestolu vidi se približevati vpraša v SLOVEN. SKEM JEZIKU: "Kdo je ta človek, ki se tako junaško približuje?" Ljudstvo, ki stoji naokoli odgovori, da je ita, ki se! približuje "gospodar dežele".1 Kmet ponovno vpraša: "Je on, ki želi dobro svojemu narodu, pravičen sodnik, ki ščiti svobodo in ki brani in podpira krščansko vero?" Vsi odgovore:' "Je in bo!" Kmet nato zapusti prestoi novoizvoljenemu knezu, ki vzame njegovo mesto. Nato ta prime za meč, ki ga izdere iz nožnice, se obrne na vse štiri stra-' ni sveta in med tem obljublja narodu, da bo pravičen sodnik. Eden izmed kmetov mu nato ponodi vodo iz kmečkega klobuka, ki jo nato knez izpije. Nato, sledeč množici in plemi- ji kontraktualni teoriji. Na isti, niki teh župnij v Kanadi. teoriji so celo osnovane trditve, da so ga te ideje vodile pozneje pri sestavi Izjave Neza-visnosti Združenih Držav Amerike. Visoka stopnja politične orga-niacije, ki jo je dosegel slovenski narod temu ni pomagala preprečiti nešteuh zapletljajev in tragedij, katere je moral ta narod prestati v teku stoletij. Vsaka politična sprememba, se poseboj na Balkanu, je rodila posledice politične katastrofe nad um narodom. Expanzijske ambicije sprva Bavarskih vladarjev, nato avstrijskih so prest, avij a; e meje tega naroda posebno v zadnjih dveh stoletjih v vse smeri. Turški vpadi i, mad- čen, se knez vzpne na griček in žarske intervencije in Habsbur-vstopi v cerkev posvečeno Mariji (Gospa Sveta), ki je bila, kot tradicija izpričuje, škofovski sedež. Po cerkveni slovesnosti knez zamenija kmečko obleko z knež-no uniformo z regalijami. Nato se povrne k knežnjemu kamnu v sredini travnika, v spremstvu plemstva. Iz tega kamna nato del i razsodbe i n izdaja sodne odloke tem, ki pravico iščejo. Ta stari običaj je napravil na Siv i a Piccolominija zelo velik vtis kot "edinstveni uradni Sitn-bcl" iz katerega je črpal na-vdihnjenje za formulacijo svoje "kontraktualne teorije" to | je prenositve oblasti od naroda I na suverena, ki ga najdemo v njegovi tezi političnih ved pod naslovom: "De tate Romani ortu et auetori-. ški vladarji so doprinesli še k nadaljni razčlenitvi Slovenije. Četudi so odnosi do hrvaških in srbskih bratrancev bili v glavnem prijateljski, ti niso rodili nobenega političnega dobrobita v pogledu narodne suverenosti-ali samostojnosti slovenskega naroda. Druga svetovna vojna j je zadala "smrtni udarec" upanju na nezavistnosl slovenske- i ga naroda; zasedeni in deekni-1 rani s strani Osi v začetlku in terorizirani, pobiti in podvrženi komunističnemu terorju med svetovno vojno in takoj po vojni, so Slovenci v nasprotju z njihovim upom bili inlkor-porirani v ozemlje jugoslovanske republike. Slovenski narod je v veliki večini katoliški narod. V Kana- Slovenska skupnost izdaja dve mesečni publikaciji: "Božja beseda", ki jo izdaja župnik Marije s Čudežno Svetinjo, preč. g. Kopač, Lazarist in ne z a visna "Slovenska država". Politično slovensika skupnost radi manjhnega števila nima "impaikta", kot ga imajo druge, številnejše narodnosti. Kljub temu najdemo več poedincev slovenskega porekla v vrstah kanadskega katoliškega klera, .v kulturnem svetu, v jx>klicih kol univerzitetni profesorji, zdravniki, advokati, duhovniki. Edeb imed bolj slavhih sinov slovenske skupnosti v Kanadi je prevzvišeni g. dr. Alojzij Ambrožič, pomožni škof v Torontu. Kot vse etnične skupine v Kanadi, se je morala tudi slovenska skupina prilagoditi kanadskemu življenju; toda med vsemi grupami je slovenska najbolj odločna ostati živa in ohraniti svojo identičnest. V zadnjih letih so se odnosi med domovino in kanadsko slovensko skupnostjo pomnožili, še posebno na kulturnem in verskem področju. Mnogi slovenski duhovniki, četudi odvisni od krajevnega ordinarijaia v zadevah opravljanja duhovniških poslov, zavise, v kol ike r so člani redov in kongregacij, od njihovih provinčialnih predstojnikov v domovini. Za zaključek, Slovenci v Kanadi, četudi daleč od svoje domovine, so v glavnem zadovi-Ijni s svojim položajem. Imperii". Jean di je cerkev še vedno center slo-Bodin je povzel navdihnjenje venske skupnosti in na cerkev iz "De Ortu ..." za svoje delo: "De Republica" v kateri razjasnjuije teorija prenosa vrhovne oblasti od naroda na suverena. Dokazano je, da je Thomas Jefferson imel v svoji je pripadlo kot v preteklosti na- j loga skrbeti poleg dušnopastir-stva tudi vloga vzdrževan ja kulturnega življenja. V cerkvenih do ram ah se vrše tečaji za učenje slovenskega jezika za o-tro-knjižnici eno francosko izdajo ke, se organizirajo vse kulturne svojem poročilu letni konvenei-Bodinove "Republike". Tudi je in folklorne manifestacije te ji je naglasila, da mora biti dokazano, da je Jefferson smat- skupnosti. Približno dvajset du- teologija za bodočo cerkev o-ral obred Ustoličenja Koroških hovnikov, ki pripadajo Lazari- benem znanost, modrost in vojvod kot nadalji dokaz k svo stom in Salezijancem, so žup-j služba. • Za predsednika Društva katoliških teologov v Amerike je bila prvič v zgodovini izvoljena ženska — sestra Agnes Cunning-ham (St. Man's of the Lake Seminarv, Mundelein, 111.), v sljDVGndcA f O* A. MM UP Subscription rates $6.00 per year; 500 single issue. Advcitising 1 column x 1" $4.20 Published monthly b.y Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna narodna znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 5, šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov. Za podpisane Članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjev, naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva li Izdajatelja. CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 ■ EM. 4-40C ZA VSE PRAVNE ZADEVE SE PRIPOROČA 50-LETNICA ANTIGONIŠKEGA GIBANJA ftjftf 'eoJUM-NCf, G. MIRKO GERATIt 75-LETNIK Mirko, duša zlata, prleško srce, — upam da ne zameriš da so naše čestitke nekoliko pozne. Tam v začetku julija si obhajal, po Tvoji navadi čisto skromno In tiho, svoj rojstni dan. Nalili bi Ti radi za to priliko rujnega vinca od Marije Snežne v Slovenskih goricah, — a so razdalje prevelike! Tako naj Ti bodo v uteho in v vspodbudo te kratke vrstice, kot čestitke z željami desetorih, stoterih, tisočev Sloven cev. Verujem, da ni več daleč dan, ko bomo lahko rekli, ne, ne samo tisočev, — ampak Imiljon in še več Slovencev in Slovenk bo vedelo za Tvoje ime, To j rojstni dan! Pred desetimi leti si (nas obiskoval ob proslavi 29. oktobra v dvorani Marije Pomagaj in pripel znak Slovenskega državnega gibanja na naš novi prapor Slovenske Narodne Zveze v Torontu, ko smo ga ob tisti preliki razvili. Letos pripravljamo vsi begunci pred tiranijo, ki je zavzela vso (Slovenijo, ki jo tako ljubiš, . v veselju in žalosti, v težavah in uspehih, z bolestjo hi vzvišenem pričakovanju zarje svobode, — slično proslavo — in Ti kličemo kot takrat pridi in pridruži se nam spet! Poznajo te v Ameriki kot "Totcga Štajerca", a mi te poznamo kot našega Mirka, — mi te spoštujemo, ikot vidica, ustanovitelja našega lista, kot prvega urednika in administratorja, kot stalnega in neumornega poboruika in podpornika ko Ti kličemo s poznane: "... kol'ko kaplic, toPko (let, Bog Ti daj na svet živet!" Bog te živi Mirko, — in še na mnoga leta! V. M. — UREDNIK Toronto • Slovenski katoliški uan, — prvo nedeljo v juliju na cerkvenem letovišču v Bol tonu je bil žegnan z vsemi sadovi; lepo vreme, nad vse dobra udeležba, dobro izveden program in pa — dobro razpoloženje udeležencev. Prireditelji zaslužijo vso pohvalo. Stari in mladi, vsi so prišli na svoj račun. • Društvo Slovencev "Baraga" je dne 30. julija priredilo na Slovenskem letovišču v Bolto-nu XIX. Slovenski dan. Prireditve, ki je trajala ves dan, se je udeležilo nad tisoč slovenskih rojakov. Pri dopoldanski islužbi božji, ki jo je daroval č. g. Jože Kastelic, ki je v Torontu na obisku iz Slovenije, je ta zelo lepo govoril o Slovencih in njihovi zvestobi katoliški veri. Popoldanska prireditev je obsegala bogat program dvanajstih točk. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva "Ba-a-aga" g. Otmar Mauser. Dve folklorni skupini, ena iz Sud-bury-ja in ena iz Toronta, so hkrati z dvoma pevskima zboro ima pod vodstvom g. Dušana Kleimenčiča in g. Ignaca Križ-niana zelo lopo prepletali ostali program. G. Vilko Cekuta je z občutkom recitiral delo Mirka Javornika v čast slovenski zastavi. Glavni govornik dr. Kuk je prepričljivo govoril v smislu glavne teme letošnega slovenskega dne: o vzajemnosti in sodelovanju po geslu: "Z roko v roki". Občinstvo je govornika z velikim zanimanjem poslušalo ter tu in tam istemu ploskalo. Ob koncu nas je presenetila še skupina štirih Goršičevih bratov in sester iz Chicaga, ki so nas v lepi slovenščini razveselili z dvemi slovenskimi pesmicami. Po tem programu je sledila v dvorani Baragovega doma prosta zabava. Čeprav je bilo vreme malo hladno, a lepo sončno, nas je vseeno -lep program ogreval, da smo letovišče zvečer zapuščali v zavesti, da smo Slovenci v Torontu in o-kolici z lepo manifestacijo ponovno utrdili slovensko zavest. JEZOVO NOVO KNJIGO "O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine" bo dobiti tudi v uredništvu "Slovenske države", kakor hitro bomo prejeli pošiljko iz Buenos Airesa. Cena 10 dolarjev. — Kdor pa žefli naročiti knjigo po letalski pošti, jo lahko naroči tudi pri avtorju: Franc Jeza Via di Prosecco 2 34016 Opicina Trieste, Italy. Priložte je 12 dolarjev (dva dolarja za letalsko poštnino), a ne v čekih, ker evropske banke ne spiejemajo čekov na tako majhne zneske. Knjigo je dobiti tudi v knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Letos poteka 50 let, odkar je ustanovila univerza sv. Frančiška Ksaverija poseben oddelek, Extension Department, posvev čen socialni akciji. Delo tega oddelka, ki je vsebinsko zelo podobno delu, ki so ga opravljali med Slovenci Krek in njegovi sodelavci, je bilo omejeno sprva na province Nova Škotska, Prince Edvvard Island in Nevv Brunsvvick (primorske province), toda kmalu so uspehi privedli v Antigonish opazoval-ve iz drugih kanadskih provinc, iz ZDA (zlasti velik vpliv je imelo gibanje na Puerto Rico) in iz dežel v razvoju. L. 1959 je bil zato ustanovljen poseben pododdelek, Coady International Institut. V tem Istitutu se je NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI I Sedaj lahko kupite originalno starinsko narodno slovensko nošo, kakršne ni več mogoče dobiti. Dragocen ročno kovan sklepanec (pas). Obleka iz spreminjajoče temno rdeče svile vsa izdelana (ročno, samo v krilu je 4 metre blaga prešita s čipkami podloženpi. — Edinstveno ročno vezena peča-petelin. Ta narodna noša, v kateri se je poročila moja babica, bo najlepši in najdragocenejši predmet v vašem domu. V njej boste na vsakem shodu Slovencev v novi domovini kot žena kralja, ki je pred davnimi stoletji združeval ves slovanski rod. Vse informacije fotografijami" v Toronto: 483-9208 (po 5 p. m.) Ali če pridete v staro domovino v Ljubljani na naslovau: NAMAR SAŠA, LJUBLJANA, KOROŠKA ŠT. 2, JUGOSLAVIJA. izobraževalo nad 2.000 oseb iz dežel od Korenje do Argentine, vsega iz nad 120 različnih držav. Mnogi graduiranci instituta zavzemajo sedaj važne položaje v širjenju zadružništva ter splošnega družbenega in gospodarskega napredka v svojih deželah, večje število -je doseglo visoke položaje v Cerkvi (škofje) in politiki (ministri in poslaniki). Tudi v Kanadi so graduiranci univerze dobro zastopani na javnih mestih ( n. pr. namestnik predsednika kanadske vlade Aillen McEachen, Wm. Gillis, minister za rude v vladi v Novi Škotski, nadškof Joseph Mac-Ncil, Edmonton, kandidat za -voditelja konservativne vlade Brian Mulroney itd.). Proslava 50 letnice bo obstojala iz več prireditev. Več zadružnih organizacij je imelo svoja letna zborovanja letos v Antigonishu (n. pr. Liga kreditnih zvez za Novo škotsko, •mednarodna organizacija zadružnih vzgojiteljev Association of Cooperative Educators), Ex-tension Department pa je pravkar končal konferenco, ki je skušala kritično oceniti delo preteklosti in določiti smernice za bodoče. Jeseni bo poseben seminar, ki se bo posvetil vprašanju dežel v razvoju. Temu bo sledil seminar, posvečen programom samopomoči v deželah Srednje Evrope. Darujte v tiskovni sklad S. D. NAROČITE SE NA ZBORNIK "ALTERNATIVA". V Trstu je izšel 1. junija zbornik "ALTERNATIVA" na 40 straneh, z razpravami in drugim gradivom na temo slovenske demokracije in slovenske države kot alternative za sedanji totalitarni nenarodni režim v Sloveniji in Jugoslaviji. i : | i i , I Zbornik je dobiti v uredništvu "Slovenske države" in v slovenskih pisarnah v Torontu in Clevelandu. Naroča se tudi pri založniku: Franc Jeza, Via di Prosecco 2, 34016 Opicina, Trieste, Italija. Cena 3 dolarje, z letalsko pošto 4 dolarje. Ne pošiljati čekov, ker jih evropske banke ne sprejemajo za tako majhne vsote. Hamilton Ont. • SLOVENSKA LETOVIŠČA 9. julija me je zanesla pot v Slovenski Park na križišču ceste 401 in 6. Skoraj nisem mogel verjeti mojim očem, kako lepo letovišče in dom z dvorano imamo sedaj Slovenci na tej strateški točki blizu Ha-milton-a, Kitchere-,a, Gufelph-a in Toronta. Predana je bila u-porabi 8. julija ob prisotnosti kanadskih federalnih in lokah nih predstavnikov. Dvorana, ki bi Ijo po velikosti, Okusnosti in lepoti postavil takoj za Nevv Toronitsko, bo služila ne samo za prireditve v okviru društva, nego tudi za poroke in druga slaivllja Slovencev in tudi drugih etničnih skupin. To pa skozi vse leto. Po velikosti zadošča za skupine do 400 ljudi, dočim je prostor za postajanje (parkiranje) neomenjen. Letovišče ima dosti vode za kopanje in lepo kapelico. To letovišče vsekakor dela veliko čast Slovencem, ki ga bodo gotovo radi obiskovali. Dvorana je primerno okrašena z simboli obeh narodov, 'kar gre v prid kijubske-imu odboru in članom, ker ne povdanjajo Slovensko narodno zavest in tradicijo samo v be-niin jezerom. Društva, ki imajo v lasti -letovšča, bi morala misliti na mogoče večjo odprtost glede sprejemanja novih članov. Razne "kulturne" povezanosti nekaterih društev imajo tudi za posledico neko polarizacijo, kar gotovo ne poveča obiska. Premisliti bodo vezanosti nekaterih društev morala to posebno letovišča, ki finančno dobro stoje, če bi ne bilo uimesto podvzeti nove izboljšave, ki bi sicer stale veliko denarja, a bi s tem po- sedi, nego tudi v dejaju. Na preostalih letoviščih se vrstijo piknIM, vendar ž izrazitim zmanjšanjem občinstva. Spraju-jem se, kaj je temu vzrok. Opažam, da je vedno težje dobiti prostovoljce za delo. Slab obisk je deloma pripisati silno mali imigraciji in deloma vedno večji intergraciji v kanadsko življenje, k čemur spada tudi poletna hišica na jezeru. To seveda v največji meri velja za "bogato" srenjo iz Nevv Toronta, ki ima še to srečo, da ije prometno najbližje različ-daljšala .življenje samemu -le-letovišču in organizacij, ki jih posedujejo! Peter Urbane Sudbury, Ont. • Društvo Slovencev v Sudbu- ry vabi na blagoslovitev novega doma v nedeljo 6. avgusta, ki So ga postavili na svojem letovišču. Maševal bo in dom blagoslovil torontski pomožni škof prezvišeni g. Alojzij Ambrožič. Začetek maše je napovedan za 11. uro, popoldni pa blagoslovitev in druge slovensnos-ti, ki so v tej zvezi. — Castitamo Slovencem v Sudburvju k tej podjetnosti. Chicago • V "Ameriški Domovini", angleški del, se je v zadnjem času razvila prav živahna razpre-va o "kulturni izmenjavi". Sprožil jo je kaplan pri Sv. Vidu, č. g. Jože Božnar. Zadel je žebelj na glavo in mnogi mu dajejo prav. Kakšna naj bo neki ta "kulturna izmenjava", ki je -diktirana in vodena po Slovenski Izseljeniški matici v Ljubljani, ki je orodje komunistične vlade. Ta pošilja sem razne zbore in skupine, katere so pod nadzorstvom rdečih "špicljev" in nastopajo pod slovensko zastavo z rdečo zvedo. Sem lahko prihaijaljo komunistična trobila, n. pr. Delo, knjige Slovenske Iz-seljeniške Matice, Rodna gruda, itd. Tja pa ne sme niti ena slovenska knjiga tiskana v zamejstvu, niti eden slovenski časo pis ali mesečnik, lahko pa prihaja v Slovenijo rdeča Prosveta. In če kdo le dobi dovoljenje za obisk Slovenije, je nadzorovan, klican na -policijo na zaslišanje. Hočejo vedeti koga vse pozna, kje sodeluje, kaj dela ta ali oni poznani slovenski proti-kom. emigrant itd. G. Jože Božnar je zapisal: Take "kulturne izmenjave" ne maramo, je trojanski konlj, jc vaba za neumne kaline. Odgovorjali sO mu: profesor Bonutti, Rudolf Susel in še kdo. Ti so zagovarjali "kulturno izmenjavo". Krepko sta podprla č. g. Božnarja p. -For-tunat Zorman, in Jože Likozar. Neki Nielsen, ki ima pred imenom PhD. zahteva celo, da naj bo AD, ki je katoliški dnevnik — nevtralna . . . Večje nesmiselnosti pač ni mogel zapisati. Katoliški list pa v takih le načelnih problemih kot je komunizem in sopotništvo, ne anore biti nevtralen. Treba je povedati vso resnico in nikdar molčati. Ce že prihajajo tako "kulturniki" sem pod rdečo marelo Slov. Izsdjen-iške Matice, naj pridejo, naj jih vzdržujejo rdeči sopotniki. Zaveden protiko-munislični Slovenec in katoličan bo te prireditve bo(jkotiral. Le škoda, da lastnik lista AD ni tako odločen, kakor je bil odločen njegov oče Jaka Debe-vec. • "Toti Štajerc", katerega mnogi poznajo tudi v Kanadi, je v začetku julija obhajal 75 letnico odkar živi na tem puklas-tem svetu. Dve leti nazaj so mu prerokovali skorajšnji konec..... • V Fairfieldu, Coim. so imeli v nedeljo 25. junija veliko slovensko slavlje, katerega sta organizirali Liga Ameriških Slovencev in iara Sv. Križa. Udeležba je bila zelo lupa in nastopajoči so želi veliko odobravanje. Iz Chicaga je prišel veliki bus s člani slovenske folklorne skupine in njihovimi prijatelji. Lepo so jih sprejeli in pogostili. Zaplesali so v raznih slovenskih narodnih nošah lepe slovenske plese in želi priznanje. Prav talko je tudi pevska skupina naših mladih prav lepo nastopila. • Na Slovenskem dnevu na Slovenski Pristavi v nedeljo 2. julija so bile zastopane tudi nekatere članica zbora "Slovenska Pesem". Bile so ga. Mihaela Simrayh, gdč. Magda Simrayh, Vanda Gregorič in Naomi Trin-ko. Pohvalile so se, da je bilo kljub dežju zelo lepo. • Svetoštefanski kaplan p. Bernard Karmanooky je odšel v mi sij one. Delovali bo v državi Honduras. Že dalje časa se je učil španščine. • Slovensko romanje v nedeljo 2. julija je bilo kljub dežju kar dobro obiskano. Navzoč je bil POČASTITEV GEORGA DAVIDOVIČA Reprezentačna organizacija vseh zadružnih organizacij v Ouebecu, Zadružni svet Kvebe-ka (Le Conseil do Cooperation du Ouebec), je počastila prof. Georga Davidoviča na letnem zasedanju 14. junija t. 1. s tem, je podelila red za zasluge za zadružništvo. Prof. Davidovič je predaval zadružništvo na Con-cordia University (preje Sir George \Villkin Univers^tv) v Montrealu. Imel je dva tečaja, enega v angleščini in enega v francoščini. Po zaključku letošnega leta je stopil v pokoj, toda še vedno o zadružništvu. Njegova knjiga "Tovvards the Cooperative World", ki je nastala na podlagi predavanj, ki jih je imel pred leti v Coady International Institutu v Antigonishu, je bila prevedena v perzijski, francoski in španski jezik, skrajšana izdaja pa je izšla tudi v kitajščini. Prof. Davidovič je bil prvi glavni tajnik Jugoslovanske zadružne zrveze, dokler se je niso polastili komunisti. Predaval je tudi na beograjski VisOki ekonomski šoli in je izdajal srbsko ekonomsko revijo. V Kanadi je bil glavni urednik dvojezične revije za .javno in zadružne gospodarstvo (Canadian Journal for Public and Cooperative Economy). Nove minimalne mezde S prvim avgustom 1978. je stopil v veljavo nov zakon o minimalnih plačah. Tukaj ga nakazujemo: V veljavi **l, august 1978 Splošno plačilo na uro Učeči se, plačilo na uro Grandje in varnostni organi ma gradnjah, plačilo na uro * Plačilo na uro za osebe, ki strežejo alkoholne pijače v prostorih z dovolilnico $ 2.85 2.75 3.15 2.15 2.15 136.80 12.50 25.00 11.00 1.1S 24.00 35.00 "Dijaki, plačilo pa uro Vozači ambulance in njih pomočniki, tedenska plača Lovski in ri-bišlki vodiči — za čas krajši od 5 zapovrstnih ur 5 ali več ur negledc če so zapovrstne ali ne • Soba in hrana naslednjo maksimalno plačilo, upoštevajte, če sta soba in hrana všteta v i/računanje minimalne plače, soba, tedensko hrana, vsak obrok tedensko Soba in hrana, tedensko 'nobene dzpremembe od prejšnjih plač -Ves delovni teden, v katerega sovpada 1. avgust Za vse nadalnje informacije o Novih minimalnih plačah ("Minimum Wage rates") in o "Employment Staudards Act-u" pišite ali kličite: Employment Standards Brancli Ontario Ministry of Labour 400 University Avenue Toronto, Ontario M7A1T7 (416) 965-5251 Ontario EmpIoyment Ministry of Standards Labour Branch Hon. Bette Stephenson, M.D., Minister tudi torontski pomožni škof dr. Alojzij Ambrožič, ki je imel mašo in pridigo. • 19. julija je odpotovalo na slovensko Koroško 24 fantov in deklet. V Celovcu bo njihov glavni stan, poslušali bodo razna predavanja, hodili na izlete ter tako spoznali zibeljko slovenstva Koroško. Where are we heading? In the June 1978 issue, our paper published o lengthy report on the conditions of our brothers and sisters in Australia and vvhat methods left-wingers are using in an effort to take over 'their organizations. In the meantime, we received a document from Australia vvhich can be considered an official report an the activities of left-vving immigrants of the Slovenian Communitv. Skice it can be paralleled to conditions devclop-mg lately in Canada, vve are presenting it in full and in English, so that our yout!h vvill able to read it. Particular-i!y because Australian left vvingers, in an atftempt to ob-tain the upper hand in Slovenian organizations or youth movements use the vvelHknovvn slogan: "The Association is a cuitural and social association only and no member is aliovved to engage in political activities vvithin the Association". Because the usage of these direetives is also knovvn here in Canada, vve vvould like to bring the fact to the attention of our youth for their benefit and recognition of tlie dark forccs vvoriting betvveen us! EDITORIAL BOARD Modem history is ohanging this planet Earth into a much different plače than the average forecaster vvould have prediet-ed fifty years ago. The siimple fact that vvhatever the human race novv happens to be up to goes dovvn or tape in one way or another has brought about an unprecedented pattern of vvorldvvide interaetions. What-ever takes plače anywhere in the vvorld may have instant in-ternational repercussions. A nevvsflash may cause simulta-neous reacfiori in several cou tries and social groups have be-come much more conscious of their individual role in vvorld affairs. Many peoples, not long ago considered insignificant dying tribes, have risen to nationhood and self determination. Many ethnic groups, avvay from their homeland, unrecognisable in the big pot of forced assimila-tion, have emcrged and defined tliemselves as wortliy of recognition, vvith character and -ener-gy, ready to reassess and re-shape the code of values, inte-lectual and cuitural, under a nevv light of self-confidence. It is here that vvorld politic-ans and economists are starting to take notice and reconsider their stand. The undervvonld, •the mafias, the fifth columns of the past have lost 'their erimi-nal brilliance in the vvake of internationally organized high-Ijadkings. What can vve expeot of a judge, conducting a čase of violent subversdon, vvho has 'been charitably advised to quit?| And vvhat can vve expect of tlie common vvorker, asked to vole by shovv of (hands, vvlien 'he has anade the mistake of joining a crovvd of no-liopers led by political puppcts? The priče of democracy is going up fast and those deter-imined to rule the vvorld are finding intimidation a practical and effectiive vveapon, How to replace a vvonking democracy vvith the "democra-cy of the vvorking people"? In other vvords: Hovv to replace the Western vvay of life vvitih the Communist system? Simp-le. It may take a long time, but 'this is tlie line to be follovvel: Take full advantage of your democratic rights. Praise and join democratic institutions. Sponsor and support tlie democrats: the}' don't object to this, nor do they suspect a stab dn the back. When they've come far enough vvith their conees-sions, shovv them your strength, teli them ithey've reached the final goal od democracv, the "all-is-vvell system" of no oppo-sition — and it's done! In Australia not many are concerned about vvho is rnovv-ing vvhat in the field of political dhange. Infiltration of un-accep table ideas and agents spreading them has dravvn sueh a thin vvedge into our democratic strueture, vvith the excuse of ohanging times, that even the old guards, sueh as could be found in the Returned Sol diers League, seem to have slackened their vigilance. For one vvho is familiar vvith long established Cammunist taotics and spots from time to time the nevv internatiional direetives being put to vvork in the remaining bastions of de-mocracy, this apathy is norma! in and typical of the free West-ern society. On the other hand, the occa' isional outburst of subversive activity or act of terror in our society and the subsequent dis covery that even our police hold dossiers on many people not neCessarily connected with common erime suiprises and enrages the average Australian, vvho is starting to think for himself: "Where are vve heading? What's haippening to our demo-cracy? — To vvhat point can vve extend our friendship vvith a country that hasn't h^Id democratic elections for the past 33 years? Great fniends itliey are, these people's demo-cracies! Their flags are cheer-ed by tlie grovving number of the United Nations. They preaoh peace and^reedom asid put scorn and lies on millions of refugees, vvho stili risk death rather than accepting slavery. With ali this in mind I vvish to dravv attention to vvhat is happcning behind the appeas-dng handshakes of our high-ranlking politicians, vvho go oversea to make friends vvith camouflaged, long range aggre-ssors. In this country vve have our basic freedoms: freedom of spcech, freedom of press, freedom of association. Hundreds of associations are being form-ed. Some disappear — for laak of support, not by sup-pressian. Ethnic groups enjoy excellent iterms, vvhile basic human rights are clashing head-on vMith unpleasant historicai facts. , Yet the average Australian is unavvare that politics and intimidation as a political vveapon have penetrated deeply into our associations vvith the final aim of vvreeking our democratic systeim. Let me quote from "Docu-mentation" (No. 638, Nov. 5, 1976 — Revievv of International Affairs) a document of the mceting of the Presidency of the Federal Conference of the Socialist Alliance of WoAing People of YugosIavia, vvhich concern the activities of Yugo-slav expa*triates: "The Presidency notes that 'tlie organisation of clubs, so-cieties and other forms of association by Yugoslav citi-zens abroad . . . has reached an important level . . .The Presidency strongly fosters their ties vvitih their homeland . . . , resiistance to assi-milation and other negative influences . . t In this conneotion the Pre sidency . . . stressed the need for greater and more effect-ive aetion on ali concernung educational vvork vvith young people and the children of our citizens temporarily em-plyed abroad. In carrying out these obli gations, our embassies and consulates . . . should in future take an aetive part . „ . . in . . . backing those forms of association vvhose vvork is in line vvith our socio-poli tičal realities . . . , vvhose conduct is in line vvith the policy and interests of socialist, self managing and non-aligned Yugoslavia; it is also necessary to secure access to tlie officers ol these associations ..." These are . only quotations from a vvhoie set of guidelines, vvhich are not a dead letter, as it vvill be shovvn in the second part of this article. The Slovene Association Syd-ney vvas founded some 25 years ago as a voluntary association. Its purpose vvas to unite and help the Slovenian migrants scattered around Sydney, to preserve the culture they brougfht vvith them from" their homeland and lo encourage Slovenian social activity. Its members vverc mainly political refugees and at the start there vvas no question of ties vvith the Communist government at home. Hovvever, times vvere dhanging, nevv migrants other then refugees vvere arriving and 'joinjing the Association. Through the years several attcmpts vvere made to gather enough finance and purchase a suitable properity, trustees t vvere chosen to lead the enter-prise and many set-backs vvere experienced. In October 1968 the Association bought a six-aere farm at Horsley Park. An old farmhouse vvas part of tlie property. Prospeots looked b right for a vvhile, a building project vvas started and in August 1971 the Association vvas ineorporated as a company iimitcd by guarantce, a non-profit organisation under Sec-tion 24 of the Conipanies Act, 1961. Original rules of association provided that no Conimunist could be admitted to member-ship. Hovvever, vvith the influx of migrants in the late fifties and early sdxties it became ne-cessary to revievv the rules. Many of these nevv migrants vvished to keept friendly con-itact vvith their homeland under the Cammunist regime and ito visit their retlatives occasion-ally. Therefore they preferred the Association to become po-ilitically neutral, so they could join in vvithout prejudice to their links vvith Slovenia. For ithis reason, prior to ineorpora-tion, Clause 66 of the Articles of Association vvas voted in. It states: "The Association is a cuitural and social association only and no member is aliovved to engage in political activities vvithin tlie Association". Even so the frietion betvveen pro-Commurti&LS and anti-Com-munists became tense and re-sulted in a group of members breaking away from tihe Ašso-ciation shortly before incoipo-ration and forming anotlier club named "Triglav", vvhioh vvas and stili is fniendily dispos-ed tovvards the government in YugosIavia an denljoys its support. One vvould have thought 'that this development vvould have solved ali political problems among Slovenes in Sydney by giving a p.lace to eacii side. It vvorked for vviiile, both osso- ciation progressing vvitli nevv zest. But it wasn't long before some members of the original Stovene Association, including members of the committee, started looking tovvards the advantages offered by the red star, initiated ties vvith the Com munist autlhorities in Slovenia and gradually rcplaced those members of the committee vvho vvould not agree vvith the nevv policy of forgetting the past and the real facts of the present. The other association, "Triglav", shovved great vitality and the support from Slovenia in the foran of books, films, artists and other visitors became ob-vious. In 1976 "Triglav" unveiled a bust of a Slovene vvriter, Cankar, the gift of "Slovenska Izseljenska Matica" (Slovene Ex-pa.triates Sociely), a government agency vvith head office in Ljubljana, the capital of the Republic of Slovenia, established to look after Slovene ex-patriates. A t the unveiling ce-rernony the official flags of tlie Socialist Republic of Slovenia and the Federal Republic of YugosIavia vvere displayed as demanded by the donor "Ma- tica". I..]...... Not to be outdone by "Triglav", the committee of the Slovene Association Sydney deci-ded to unveil in the lobby of its nevv building the bust of the greatest Slovene poet, France Prešeren. Some members of ithe committee enterel into ne-gotiations vvith "Matiica" and arranged that this bust be again the gift of that organiza-tion. No mention vvas made of any conditions being attached to sueh "gifit", but it became clear later that there vvere conditions and that same knevv from tlie start vvhat vvas in the bargain. A shovvdovvn had to come eventualiy and a line had to bc dravvn betvveen our democracy and the Communist version of freedom of association. Members of the Slovene Association Sydney became suspicious of the activities of some committee members and tlie results of tlie elections of the annual general meeting held on September 18th, 1977 clearly expressed a volatile situation. Candidates for the commit-tec included the corc of the outgoing members but besidc them there vvere four respected "democrats", shall vve say, knovvn for their antHTommun-its attitudes. Intercsting to note, the extreme rigsht .pollcd exacbly tvvice as many votes as the extreme left. The first regular meeting of the nevv committee shovved 'that nevv energy had come forvvard and the unveiling and the blešs-ing of the Association's flag on Sunday the 20th of November 1977 brought together many Slovenes. Again the greatest applause vvent to the ex;tr©me rigiht — the Slovene chaplain vvho performed the blessing. But the shovvdovvn vvas ini-ininent. On Tuesday November 22, 1977 at tlie regular meeting of the committee a member foimally proposed that the Slovene Association Sydney accept ■tlie bust of Prešeren from "Matica" in tlie same way as the bust of Cankar had been ac-cepted by "Triglav" and that representatives of Slovenska Izseljenska Matica be invited to take part at the unveiling ce-remony in February 19, 8. Olarification vvas rcquired and vvhen it became clear that the gift from "Matica" and its representatives vvould have to be accompanied by the Slovenian and Yugoslav flags vvith the red star, tlie secretary, one of the "democrats", spoke out his opposition, stating that a number of members vvould be against this turnabout and had the right to be consulted on this issue. In the hcat of the discussion that follovved the chairman had prepared for a secret ballot but vvas out-shouted by eries that it vvas already knovvn vvho vvas for the flag and vvho vvas against it. Six members raised hands in favour of the motion, four against, the chairman ap-pearing unsure vvhioh side to take. The majority haviag been established, the secretary vvas instructed to vvrite a letter to Slovenska Izseljenska Matica to the effect that the bust vvas accepted. He indicatod that the vvould nieed some asisistance to vvord sueh a letter and promptly the former secretary offered her services. The ncxt day a text of a letter vvas phoned to the secretary. No mention of the flag, let alone the red star, the controversaal symbol. "We vvill receive Prešeren's bust and unveil it vvith the same salemnity and respect as Cankat^s bust vvas receisved by Triglav". -To* the question vvhether Cankar vvas received vvith the red star, the heiping lady replied: "Of course. But in this letter there is no need to merution the flag". The secretary vveighed his reason and, instead of vvritiing sueh a letter, called an extra-or dinar}' committee meeting for Sa»turday 3rd of December. At this meeting he declared that ithe red star should not be al-ilovved on the Associations pre-mises because it vvould spark off political frietion among its memibers, coritrary to Article 66* i *4*ŠMŠ Before tlie meeting vvas over, he vvas stripped of his funetion and a nevv secretary was ap-pointed. In tliese circtimstan-ces he suggested an cx:traordi-narj' general meeting, so that members might decide on the issue. Eight members of, the oommititee. vvere a^binst his suggestion, so he declared that he vvould caill a meeting in his ovvn right. He sought legal ad-vice and sent notice to ali members that a meeting vvould take plače on the 8th January, one month before the announced unveiling of Prešeren's bust. In ansvver to this aetion he received notice that the committee intended to expel him from the Association at a special meeting called for the 29tih of December. He appealed, claini-ing his right ito be dealt vvith by a general meeting of the members and not by the com-mlittee. As a result on the 29 th of December, by secret ballot, only tvvo members voted for his expulsion. Hovvever, at the same time, the newly appointcd secretary circulated a letter, advising ali members that the calling of the extraordinary general meeting for the &th of January vvas illegal and should be ignored. The former sccrctary reacted by seeking legal advice and ask-ing the Supreme Court of Nevv South Wajes for a ruling. On Friday' the 6 Mi of Jamiary the Court ruled that the meeting vvas legally convened and that the defendants vvill not ob-struct their proceedungs. So this meeting todk plače at Horsley Pank as scheduled. Police had been called to keep an eye on the "trouble makers", vvihich in tliis čase vvere suppos-ed to be the three committee members opposing the .red star. The president of tlie association, acling as cliuirnaan, called "lil Avstrijska revija INTEGRAL prinaša v 1. številki 3. letnika (apriknfeij 1978) na naslovni strani sliko Edvarda Kocbeka. V številki je daljši članek Leva Detela opiše Kocbekovo življe-ra proti .politični manipulaciji". Detela opise Kocbekovo življenje vključno njegovo sodelovanje v OF in poznejše izklučenje iz vseh pomembnih pozicij ter obsodbi k molku. Opisan je tudi njegov intervju v reviji Zaliv v Trstu, ki (je spravil v se-tovno javnost pakolj slovenskih domobrancev. Kocbeka samega liv v Trstu, ki je spravil v sve-držali objavo njegovih del (tiskane šele, ko je komunistična vlada samo popustila svoj pritisk zaradi zasedanja helsinške konference v Beogradu), toda več njegovih prijateljev je zašlo v težave. Detela omenja samomor pesnika Vojca Gorja-na, obsodbo časnikarja Viktorja Blažiča in sodnika Franca Miklavčiča, triletno zadržava-rtje rokopisa Borisa Pahorja "Snegovi Edena", prepoved. Borisu Pahorju, da bi smel objavljati v Jugoslaviji ali tudi priti n načrtu komunistične partije. Revija objavlja tudi odsek iz Kocbekovega partizanskega dnevnika 1943 in dva prevoda njegove lirike: Zemlja ter Zeleno. V isti številki sta še dva članka, ki se nanašata na Jugoslavijo. J. F. Balvany piše o odno-šaljih med Jugoslavijo in SSSR in pod naslovom. "Narodni fanatizem slepi" panatiskuje revija poročilo, ki je izšlo v švi-čarskem listu "Zeit-Bild" o hrvatskem načrtu, da bi izkoristili Hrvati pomoč Sovjetov, da mi razbili Jugoslavijo. Opomba omenja tudi, da je "Danica" te izjave demantirala. NEMŠKI PREVOD KOCBEKOVIH PESNI L. 1969 je izšla v Frankurtu/ Main zbirka Kocbekovih pesmi v nemškem prevodu -pod naslovom 'Die Dialektik' (prevajalca Janez Gradišnik in Dieter Leise-gang), letos pa je izšla v neni-na obisk, prezgodnja smrt je- škem prevodu druga njegova zuita Truhlarja. Detela prikaže pesniška zirka pod naslovom: Kocbeka kot zagovornika plu- 'Edvard Kocbek, Dichtungen'. ralistične družbe in zagovorili- Pesmi je prevedel VVilliams S. ka od Beograda neodvisne Slo- Heilinger, ki je prevedel v nem-venije, kar bi bilo možno samo ščino že več slovenskih avtor-Z uvedbo zelo obsežne decent- jev: Ivana Cankarja, Srečka ralizacije, (ki pa gotovo ni, v Kosovela in drugiili. the motion out of order and( plkd. "But if you get the visa, closed the meeting against shouts of disagreement. Eight committee members vvalked away vvith him, three stayed and a largc group of members remained in their seats. They called for the meeting to con-tinue and promptly elected a nevv chairman. Hc put 'the motion about. tlie flag to the meeting, vvith the result that appro-ximately 40 members unani-mously decided. against the red star. . ,This decision, hovvever, vvas completely ignored by, the pre-sidetit and his foUovvers and tlie preparations for the unveiling of Prešeren's bust vvent on as before. The qUesti6n vvas stili thore, vvho vvill have tlie final say about the flag, The three committee members opppsing the red star sought advice once more and vvere told that no meeting had povver over the committee, ex-cept to remove it from office. The only vvav, therefore, vvas to call another general meeting ,and try to remove the red star members. This time the meeting vvas not opposed and vvas held in the Polish Hali at Canley Vale. The result vvas a clearcut vieto-rv for the star: 144 votes to 67. On the outside this vvas a democratic landslide victory. On closer examination, it vvas a tvpical set-up of lan undemo-craitic takeover. Five days earlicr 58 applica-tions for membership vvere accepted bv the committe on one side, 11 vvere rejeeted on the other. Membership vvas renevv-ed for some, rajeeted for others,- To the question \vhy this vvas aliovved to happein, one of the members replied: "We have to play it though!" Many members didn^t come to this meeting and didn't give their proxy vote to anyone j ust to keep their records clean for their visit to Slovenia. There vvas no intimidation, no black-maiil, ithev said. But a classical example of this fine vveapon popped up at the nex± committee meeting. The former secre-tary vvas being called a liar for stating that peoples vvere afraid of expressing their vievvs against the red star and vvere concerned about their visas. "Are they not?', he asked. "No!", the aew seeretary are- ni pay your fare!" Fine logic indeed! No intimidation vvhatsoever! The great celebration in ho-nour of Prešeren took plače as planned on t'he 12th of Februa-ry 1978 and the flags of Slovenia and of Yugoslavia, both marked vvith the symbol of Communism, fluttered high above the Association's hali at Horsley Patk bdtvvcen the flag of Australia and that of tlie Association. In the hali belovv, official guests from Yugoslavia, representatives of the Government, Staite and Federal, of Australia and ethnic and others officials heard ithe usual spee-ehes. By every external look of 'things, this vvas a great cuitural manifestation, approved and cheered by ali. Behind tlie shovv, it vvas planned triumpli of the one-party system pre-vailing in Yugoslavia over the normal freedom of association as vve understand it in Australia. i I doubt very much if Mr. Mulloch, vvho officia(lly unveiled Prešeren's bust„ vvas avvare of the purpose he vvas serving. His spcedh vvas innocent, his manner sincere and he wasn't espected to understand vvhat the president of "Triglav" had to say in Slovene: "I am glacj that I can congratulate your Association not so much for the unveiling of Prešeren'it bust, but first and foremost for the unfolding of the Slovenian flag . . . " (See Rodna grada May 1978, pages 12 and 13). The flag vvas there ali right and on it vvas the red star, tlie same one as vve savv recently displayed behind Mr. Aldo Moro in the hands of the Red Brigades in Italy! Can vve take it? Can vve allovv this play to go on? Ten vveeks after the vietorv of the red star, vvhen things have settled a ilittie, the three rebels vvho opposed it vvere un-anknou'sly expalled from tlie committee, manking for the Slovene Association Sydncy a nevv era of undisturbed colla-boration. And for Australia, the loss of ythe Yugos lav Socialist Republic of Slovenija, by JAT Yugoslav Airlines, gives di-rect access to Americans to stili anotiher facet of the varied travel scene that is Yugoslavia. In the sunvvashed south, are the tovvns of Portorož, Piran, Koper and Pular, vvith their re-lics of art and arehiteeture spanning the centuries from Rame to Renaissamce. The Ju-lian Alps, soaring peaks up along the Austrian and Italian borders, offer stope s and ski amenities. Skiing at Bled is a lakeside-and-mounlain plače vvith a church'or'an i sle t vvhere —legend says—ringing church bells made vvishes come true. Bohinj is' the home of World Cup compatitions for cross-couintry slkiing, and at Kranjska Gora are the World Champion-ship Ski Jump Competitions. Slovenia is proud of its ther-mal spring health spas. The greatest concentration of heal-ing vvaters in • ali Yugoslavia is found in Slovenia . . . If fine horses are your sportingtaste in Slovenia fin d Lippizan stal-lions vvhere they ca me from, at Lipica. Slovenians teli visitors that the caves at Postojna are Europe's biggest. On your way to them, you travel through photogen ic cas tle-and-vineyard country . . . Ljubljana, a bur-geoning city of 300,000, from its hill-crovvning castle to the b right umbrellas of its market plače, is a depository of Gothic Churches, Baroque houses onion-domed or steep-roofed arehiteeture?. The city has been a crosisroads of history since the days of Roman rule. CONSUMER INFORMATION CENTRE Oiktog 50 urednikov etničnih časopisov se je 27. julija t. 1. udeležilo kosila z ministrom g. L. Grossmanom na sedežu mi-ni-sterstva na 555 Younge St., 'kjer je ta razkazal prostore, ki so namenjeni informacijski službi potrošnikov. Ce želite kakršnekoli informacije o tukaj naštetih predmetih ali prodajah lahko obiščetee informacij slko centralo, ali če kličtete (tudi 'collect') na (416) 963-1111 ali če pišete na: Consumer Information entre, Minis,try of Consumer and Commersial Relations .555 Younge Streete TORONTO, Ontario M7A 2H6 Brušure, ki so vam brezplačno na razpolago no naslednje: Buying a Car. Including Tips on Rust Inhibition Buying a Condominium Buyirng Real Estate Consumer P roteč t ion Act Consumer Reporting Act (tudi v francoščini) Gettkvg a Mortgage Guide to M'inistry Services Insurance, a Basic Guide for Consumers Maintenance of Servel Propane Refngerators Motor Vehicle Aceident Claims Fund Oil Fired Space Heaters Starting a Small Business The VVise Consumer Tips for Senior Citizens Tricks of the Marketplace Using Credit Wisely Balance in the Marketpalec — A Consumer's Guide to the Businness Practices Act (tudi v francoščini) Balance in the Marketplace — A Businessman's Guide to the Business Practices Act Livirtg in a Condominium Credit amd You (za žene) Co-ops are for People Franchising Faefcs Inside Track on Tax Sharing Protecting Your Travel Dollar INFORMACIJSKI LISTI — INFORMATION SHEETS: Portable Gasoline Containers Insulation; Heat in Your Hou- se, Money i,n Your Pocket The Mail Order Business: Protecting You Dollar Smolke Detectors: Worth the Priče? Himts for Homeovvners: Avoid- ing Renovation Rip-Offes Avoiding Phonv Charitjes: Hovv to be a Cautious Dorror Sorting out Transmission Trouble 1 Who does. vvhat in Consumer Matters? Deciding on Siding: Hovy to Get your Monev^S Wort:h LARRY GROSSMAN, O-C. > Minister of Consumer and Commercial Relations Lai-ry 1 irossman, minister of consumer and commercial relations, is the M.P.P. for the Toronto riding ,of. St. Andrevv-St. Patrick. Born Dec. 2, 1943, Mr. Grossman attended the University of Toronto,č graduating vvith a Baehelor of Arts degree vvith a political science major In 1967 he earned an LL.B degree from Osgoode Hali Lavv sdhool. Mr. Grossman, first elected to the provincial legislature in 1975 and appointed parliamentary assistant to the Attorney-General the lollovving year, has served on manv cabinet ancl parliamenta-ry čommittees covering a range of topics including justice policy,' Ontario Hvdrc,. the Ombusman, social development, company lavv and public aecounts. He vvas appointed minister of consumer and coimmercial relations in Sepitemer, 1977. As minister he is responsible for sueh diverse areas as consumer proteetion, liquor poliev, rent revievv, registra.tion of com-panies, the censor board, property registation, standards of ni-surance companles pension funds, real estate, business practices and securities. MINISTER G. L. GROSSMAN NA KONFERENCI