Precejšnje težave in slabosti v organizacijah združenega dela
Predlog za ukrep družbenega varstva v Zmagi
V tej delovni organizaciji se v obdobju zadnjega leta in pol srečujejo s precejšnjimi težavami. Zato so lani sklenili z DO Grad pogodbo o izdelavi programa modernizacije in optimizacije poslovanja v DO Zmaga. Letos februarja so ga sprejeli, a z njegovim uresničevanjem pravzaprav zaradi izrednih kadrovskih in finančnih težav ne morejo biti zadovoljni, čeprav so nekaj manjših premi-kov le storili. Da je stanje v tej delovni organizaciji že več kot zaskrbljujoče povedo tudi podatki, ki jih povzemamo iz Zmagine-ga programa aktivnosti in ukrepov za odpra-vo vzrokov izgube po periodičnem obračunu za prvo letošnje tromesečje.
Slabšanje akumulacijske in reprodukcij-ske sposobnosti dobiva zaskrbljujoče razsež-nosti. Poslovni sklad znaša realno nekaj več kot 160 milijonov, kratkoročno zadolževa-nje se je v prvem tromesečju izredno pove-čalo (s 550 na 787 milijonov dinarjev), izred-no velik je primanjkljaj dolgoročnih virov, investicijske možnosti pa majhne, zaloge so se dodatno povečale in dosegle 1725 milijo-nov din. kar je več kot celotni prihodek DO v tem obdobju, kadrovska problematika je izjemno težavna, kar onemogoča kvalitetno delo, količinska proizvodnja sicer ne naza-duje a ostaja prisoten problem slabe kvalite-te izdelkov, stroški poslovanja so previsoki, neporavnane terjatve so se z istim obdobjem lani povečale kar 30 krat, posebno izstopa-joč problem predstavlja obrat v Mokronogu, ki posluje v izjemno slabih pogojih.
Vse to in že zgoraj omenjene težave ka-drovsko finančnega področja narekujejo ta-
kojšnje in celovito razreševanje problema. Občinski izvršni svet se je zato odločil, da predlaga delegatom občinske skupščine že na junijskem zasedanju sprejem ukrepov družbenega varstva.
Padec proizvodnje v IPKU
Delovna organizacija Emona IPKO se je julija leta 1985 reorganizirala iz DO IKO TOZD IPKO v sestavi SOZD Emona. Nje-na osnovna dejavnost je proizvodnja, mon-taža in servisiranje opreme za živinorejske farme, kmetijsko opretno in mehanizacijo. Depolnilna dejavnost je proizvodnja, mon-taža in servisiranje plastičnih mas.
V prvih treh mesecih letošnjega leta so dosegli le 36 odstotkov obsega proizvodnje enakega lanskega obdobja odnosno 40 od-stotkov plana. Akumulativna sposobnost je znašala le 41 odstotkov stopnje v podskupini dejavnosti.
Skratka ekonotnski elementi in kazalci poslovanja DO Emona IPKO kažejo na slabšanje stanja v organizaciji. Pri iskanju vzrokov za nastali položaj je vrsta nepravil-nosti - od neustreznega tržnega pristopa, premajhne zasedenosti zmogljivosti, neob-delanega jugoslovanskega trga, nevključeva-nja na zunanji trg, do vprašanj strokovne usposobljenosti za posamezna delovna me-sta. Organizacija si prizadeva spremeniti proizvodni program, pri čemer razvija nov model skladiščne palete in kontejnerjev ter navezuje stike z drugimi OZD, pripravljajo tudi proizvodnjo mrežastih palet...
Zaradi prepočasnega prilagajanja tržnim razmeram terja trenutni položaj popolno an-gažiranje zaposlenih za izboljšanje tekočih
rezultatov in hkrati pospeševanje aktivnosti pri opredeljevanju razvojnih usmeritev in novih programov, ki bi zagotavljali polno zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Ob tem stališču pa se je občinski izvršni svet zavzel tudi za razgovor v SOZD Emona.
Manjša proizvodnja v horjulski Iskri
DO Iskra Merilna elektronika Horjul za-posluje 325 delavcev od tega 200 režijcev, izobrazbena struktura kadrov je slaba. V le-tošnjem prvem tromesečju so proizvedli za 10 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, pri čemer se je zlasti zmanjšal delež proiz-vodnje merilnih instrumentov. Vzroki so v zakonu o omejevanju investicij (občutno zmanjšal prodajo izdelkov), v opuščanju ne-katerih nedonosnih programov in v delni zastarelosti programov. Letos uvrščajo v se-rijsko proizvodnjo nove izdelke, v zadnjem času so se ožje usmerili v proizvodnjo treh programov (prej šest).
Zelo jih obremenjuje najemanje vedno novih kratkoročnih kreditov. Tako so ob koncu aprila izkazovali 2100 milijonov di-narjev kreditov. Pravijo pa, da je trenutno stanje še slabše, zato potrebujejo dolgoročni kredit. Obratnih sredstev jim primanjkuje zaradi prevelikih zalog surovin in materiala, neusklajenega planiranja proizvodnje in na-bave, slabe povezanosti med finančno in strokovno službo in zaradi slabe proizvodnje gotovih izdelkov. Za izboljšanje poslovanja in likvidnosti že izvajajo nekatere ukrepe. Zdi se, da se v horjulski Iskri zavedajo težav in rešitve iščejo v pravi smeri - to je v odpra-vi likvidnostnih težav in selekcij proizvodnih programov.