Davor Kernel PISMA AVSTRO O GRŠKEGA VOJAKA 1917 - 1918 •^^^^^^•^^^^^^^^^^^^^^•^^^•^^^^^^^^^^•^^^•^^-•-•-•-•^^•?;?^ Pisma poročnika Lea Mežana,1 ki sem jih dobil od g. Albina Markovčiča, se delijo na tri sklope: na pisma kot taka, na dopisnice in na razgledni- ce (tri). Prvo pismo je z dne 14. januarja 1917 (v bistvu je dopisnica), zadnje pa seže v 13. junij 1918 (tudi to je dopisnica). Vseh pisem je štiriin- petdeset, vendar se verjetno vsa niso ohranila (obstaja možnost, da so izgubljena, ker ritem odpisovanja ni enakomeren in se nekatere te- me izključujejo). Kljub vsemu so dovolj zanimi- va in vredna obravnave. Zakaj? Pisma o vojnih dogodkih povedo zelo malo, kar pa je precej ra- zumljivo, saj je obstajala cenzura, ki je prepove- Leo Mezan seje rodil leta 1894 (verjetno) v Ljubljani. Mobiliziran je bil 18. junija 1915. V obdobju prvih ohranjenih pisanje bil dodeljen v t. i. gorsko stotnijo št. 13 v 27. pašpolku. Že 19- decembra 1915 Je bil povišan v desetnika. V začetku leta 1917 je bil premeščen v III. poljsko stotnijo 4BH. 9. maja 1917 jo dobil Karlovo me- daljo za hrabrost II. reda z obrazložitvijo, daje z never- jetno hrabrostjo zadrževal napredovanja sovražnih sil. 4BH)e bil tudi zadnji polk, v katerem je opravljal svojo vojaško dolžnost. Z njim je prodiral skozi Furlanijo do reka Piave, kjer se je fronta ustalila. Naziv poročnika je verjetno dobil šele leta 1918. Ubit je bil 16. junija 1918 na hribu Mt. Salarolo. Pokopan je v kraju Rosai pri me- stu Feltra. (Podatke o Leu Mcžanu hrani Kriegsarchiv (Vojni arhiv) na Dunaju. Glej: Sterbregisterheft des bo- snisch - herzagovinisehe Infanterie Regiment Nr. 4 für Monat Juni 1918 in Grundbuchevidenz: Haupt - Grundbuchsblatt.) dala podrobneje opisovati kakršnekoli vojne dogodke in pripetljaje. Glavna poanta pisem je vsekakor podajanje občutij vojaka -, zlasti te- snobe, ki je prevladovala v prvih bojnih linijah - poleg tega pa nam pisma spregovorijo tudi o vojakovih značajskih potezah. Za boljše pozna- vanje poročnika Lea Mežana bi bilo vsekakor zelo dobrodošlo, če bi se ohranila tudi pisma gdč. Jože Kobal, s katero si je "naš" vojak dopi- soval. Toda pisma Jože Kobal so se s smrtjo po- ročnika Lea Mežana žal za vedno izgubila. Kot je razvidno že iz pisem, so le-ta prihajala na dva naslova: v Šembije pri Knežaku in v Stu- deno. Zakaj? Joža Kobal je bila v Šembijah na- stavljena za začasno učiteljico že 25. septembra 1913. Kot začasna učiteljica je tamkaj službovala do 28. decembra 1916, od 29. decembra 1916 do 8. oktobra 1919 pa je bila zaposlena za stal- no. Ker pa se je rada vračala tudi domov, so ne- katera pisma (dve pismi in dve dopisnici) prišla na njen domači naslov v Studeno. Leo ji je več- krat pisal, toda mnogokrat se je zgodilo, da pi- smo ni prišlo na zaželjeni naslov. Zato se neka- tere dopisnice in pisma zaključujejo precej po- dobno:"Ne vem, če Vas bom še našel tam. Pismo prejel. Prav lepa hvala. Odgovorim na drug na- slov. Pišite takoj, kje ste. Prisrčno pozdravlje- ni."(pismo 8) 58 ZGODOVINA ZA VSE Da bi se z Leom kdaj srečala, ni neposrednih dokazov (sorodniki ne vedo ničesar o njeni mladostni ljubezni; iz pisem se tega ne da raz- brati). Zato je verjetno šlo predvsem za t.i. "do- pisno" ljubezen, ki ji ni bilo usojeno prerasti v pravo. Razlaga pisem in dopisnic - občutki vojaka in njegova usoda Pisma, dopisnice in razglednice, ki sledijo, so svojevrstni dokumenti, ki predstavijo obdobje in posameznika. Seveda bom, zaradi večje vero- dostojnosti, pisma podal v nespremenjeni obli- ki. Ne glede na jezikovne in druge napake, bo transkripcija enaka originalu, tako po pomenu kot tudi po vsebini. Takšna pisma so ne le neizčrpen vir za preu- čevanje dogajanja na fronti (sistem bojevanja, vojaška disciplina, bojna pripravljenost, prehra- na vojakov in njihovo življenje nasploh, odnos do vojne, cenzura), temveč tudi življenja v za- ledju (rekvizicije, racionalizacije hrane, prob- lem delovne sile), obenem pa tudi zgovorna priča o čustvovanju preprostega, slovenskega vojaka v tistem času2. Tako imenovani drobni, zasebni viri5 lahko dopolnijo sliko, ki se je izob- likovala ob raziskovanju uradnih virov. Tovrstni viri pričajo, da so slovenski vojaki vojno doživ- ljali kot travmo in v poskusih racionalizacije vseh presunljivih doživetij, so v narodnostnem interesu le redkokdaj našli zadostno opravičilo za trpljenje, ki jim ga je prizadejala vojna4. Slogovne poteze pisem Vsa ohranjena pisma so torej prepisana v ori- ginalu, tako po pomenu kot tudi po vsebini. Če bi namreč pisma transkribiral po pravilih slo- venskega knjižnega jezika, bi na nekaterih me- stih dobila povsem drugačen pomen. Pri prepi- sovanju pisem sem se držal treh pravil: 1. Besede, ki vsebujejo pravopisne napake, ni- so popravljene, ampak so prepisane v originalu. 2 Franc Reberšek, Pisma slovenskega vojaka iz prve sve- tovne vojne (Za tisk pripravil in opombe prispeval Ja- nez Cvirn v sodelovanju z Antonom Šepetavcem), Bo- rec 8-9. 1988, str. 768 3 Marta Verginella. Soška fronta v slovenskem tisku in zapiskih slovenski/i vojakov, v: Andreas Moritsch in Gudmund Tributsch. Soški protokoli - Razprave iz sim- pozija. Ljubljana • Celovec - Dunaj 1994, str. 54 4 Ibidem. 2. Osnovna delitev (običajna) pisem je tričlen- ska: uvod, jedro in zaključek. Večina naših pi- sem nima take členitve, ampak se deli na od- stavke (običajno so več kot trije). 3. Pri vsakem pismu je pripisana številka v og- latem oklepaju. Sledijo besede pismo, dopisni- ca ali razglednica (odvisno od poštne pošiljke) ter popolni naslov (naslov pošiljatelja in pre- jemnika). Z estetskega vidika so pisma zelo sprejemlji- va. Naslovoma na vrhu sledi nagovor, ki se razli- kuje od pisma do pisma: "Cenjeni", "Joža", "Dra- ga Joža", "Duša moja", "Dragica" in "Moja Joža". Najpogosteje uporabljeni besedi sta Cenjeni in Joža. Nagovoru sledi uvod (če gre za pismo, sle- di ustrezna členitev, če pa gre za dopisnico te členitve ni). Včasih tudi v pismih ni uvoda, ker npr. zaradi pomanjkanja papirja Leo Mežan ni hotel dolgoveziti, pač pa je napisal le bistveno. Če pa je uvod, se ta navezuje direktno na jedro (tu o klasični tričlenski delitvi ne moremo govo- riti) ali pa gre za klasični uvod, kot v pismu št. 14: "Po vseh teh dneh in njih odgovorih, slednjič prišel za par ur do mira. Nekaj me čudi, da se izpišem, nekaj kar kliče iz pomladi k meni, tu na te gričke, ki žare naprej v dimu in ognju v teh dneh polnih svetlobe" Sklep ali zaključek vsebuje pozdrave in želje, namenjene gdč. Ko- bal in ni dodan po občutku, brez oblikovne skrbnosti, pač pa se nakazuje že v jedru (običaj- no gre za nadaljevanje izpovedi ljubezni, ki pre- vladuje v pismih). Zelo zanimiva je tudi tvorba "naklonskih" po- vedi, ki nakazuje, da Mežanovo pisemsko izra- žanje razkriva tudi čas, v katerem je živel in pi- sal, npr.: "Zelo, zelo mi bodete ustregli. Bode- £e.?"(pismo 16) Na ta čas kažejo tudi nekatere besede - arhaizmi: solnce, senj, gorkota, rudeči, umerje, razven, izskozi... Vse skupaj podkrepi tudi nepravilni vrstni red besed v povedi, npr.: "Bil3 nisem2 takrat1 doma4" - pravilno.- Takrat ni- sem bil doma (pismo 48). Ločila, ki so bistvenega pomena, so uporablje- na zgledno, vendar ponekod nedosledno. Pika je v uporabi redno, podobno tudi vprašaj in kli- caj. Nekoliko slabše je z vejico. Temu botruje tu- di dolžina stavkov, ki je v nekaterih primerih pretirana, npr: "Ampak mi smo bolj reveži, pa kljub temu, kdo bi zamudil priliko, da se ne bi izplakal, da ne bi povedal, kako težko, kako bridko je včasih, da mora človek nositi vso bol sam", (pismo 7) Ponekod je vejic preveč, dru- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 god spet premalo: "Če bo luči pišem pismo." (pi- smo 42) Ob prebiranju pisem opazimo, da na nekate- rih mestih besede niso pravilno napisane. V teh primerih gre za t. i. vokalno redukcijo ali samo- glasniško krnitev, t. j. slabitev barvne in jakostne izrazitosti kratkih samoglasnikov (duš - pravil- no duši, bli - pravilno bili, drug - pravilno drugi, povedat - pravilno povedati...). S pravo- pisnega zornega kota je kajpak še bolj moteče fonetsko načelo zapisovanja besed5. Tega je si- cer zelo malo, toda vseeno se najde nekaj takih besed, npr. britke - namesto bridke (pismo 16). V pismih Lea Mežana je tudi kar nekaj tujk in popačenk.6 Značajske poteze poročnika Lea Mežana Pisma, dopisnice in tri razglednice nam razja- snijo marsikatero avtorjevo značilnost. Mož, ki je pisal ta pisma, je bil zelo razgledan in načitan: "Berem Ano Karenino, da sepobahampo otroč- je." (pismo 32) Njegov pogled na svet je poln upanja in pričakovanj, obenem pa tudi poln pe- simizma: "Pač zato, ker čepim noč in dan v tej luknji brez solnca med mračnimi ljudmi, ki ča- kajo vsi z menoj vred življenja in smrti. Če pa človek pokuka ven izskozi palisado pa vidi, da je še življenje tam zunaj, so lepi dnevi in rdeči sneli." (pismo 4) Na trenutke zaupa v Boga, toda ve, da potrebuje še kaj drugega, če hoče dožive- ti boljši jutri: "Bogzna, kako prijetno bi bilo gori ležati na hribu in čakati granat. Pagre in uso- da odlaga. Mogoče prihajajo še boljši časi." (pi- smo 21) Podobno kot drugod se je tudi v prvih bojnih linijah čutilo pomanjkanje. Poleg hrane je pri- manjkovalo tudi najosnovnejših stvari, ki jih 5 Franc Kcberšek. n d., str. 771 6 Confoter - iz confiteor (lat.) - spoved, pokora, spokor- na molitev - pismo 2; gašancali - popačenka; iz šance - obrambni nasip: utrditi se, zavzeti lance - pismo 2; O tempora o mores - lat izrek - Kakšni časi, kakšne na- vade - pismo 2; kanalija - lat. - sodrga, drhal - pismo 4, excentrični - lat. - čudaški - pismo 4; Kalabrež - zaničevalni naziv za Italijana -pismo 7; Geirtcrstun- den - nem. - čari - pismo 9; štimunga -pop. iz nem. - razpoloženje - pismo 12; babel - pop. - boj, borba - pismo 25; holm(i) -pop - gozd - pismo 38, momci - srh. -fantje - pismo 38; kupio sam gospodine - srh. - kupil sem, gospod - pismo 38; magarci - srh. - osli - pismo 38; žnorca - dialektizem - iz konteksta: po usta- ljenem redu -pismo 48;zamorci - slabšalno. pejorativ - zaničevalni izraz za črnce -pismo 48. človek potrebuje za vsakdanje življenje: "Reveži smo tu, še papirje pošel. Vam vsaj tega ne manj- ka." (pismo 5); " Imejte se dobro pri štrukljih. Vas že obiščem, glejte, da bodete kaj dobrega zvarili za moj pokvarjen želodec in bolno srce." (pismo 7) Ob Soči je zelo primanjkovalo vode, bilo je veliko premalo zgrajenih vodovodov. Ker so padavinske vode zastrupljala trupla, ki so ležala na bojišču, je bilo treba vodo na bojne položaje prinašati od daleč. Trupla so zasmrajala zrak. Včasih, kadar mrtvih niso mogli dovolj hitro spraviti z bojišč, so se morali zadovoljiti le s čiš- čenjem jarkov in postojank.7 Leo na vse pretege jadikuje nad že prej omenjenim pomanjka- njem, hkrati pa poudarja, da pomanjkanje ni le materialno, pač pa tudi duhovno: "Pišeš, pa v glavi je pusto, v nogah mraz, ne morem misliti. Čakaj, da se enkrat ogrejem. Slugo so Italijani oropali, tako, da sem gol, še mila ni. Papirja zmanjkuje. Če pridem k Tebi, Te naprosim za gorko kavo in sploh kaj takga, ob čemer se ogrejem. "(pismo 28) Nenazadnje govori tudi o usodi vojaka (na splošno), ki iz trenutka v trenu- tek ne ve, ali bo preživel ali ne. Zlasti ga presune neprestan topovski ogenj, ki ne izbira žrtev: "Počasi, z bronastim sopečim glasom je padla težka granata za mano. Ne vem, alije kdo zav- pil, ali so zakreščale kosti in bruhnila čreva. En krik se je čul, kajti glava prvega Nemca (z izra- zom Nemec misli na avstro-ogrskega vojaka, ki je bil iz Bosne) ye letela v dolgem okornem loku čez nas, brez las, brez oči, kakor obsekana kro- gla. Padla je z mehko tesnobo na tla in se zako- talila med mrtve. Tam leži in sanja o Bosni zla- ti, mili majki in devojki. " (pismo 28) Ali "Od tam prihaja oster grom in gost, kot bi igral klavir." (pismo 31) Zaradi neprestanega obstreljevanja in grmenja postaja vedno bolj vznemirjen in na- pet. Kljub vsemu pa je še zmeraj čutiti tisto upa- nje, ki ga žene naprej. To upanje, in ideal hkrati, ni nič drugega kot ljubezen do gdč. Jože Kobal. V pismih se ji na vse mogoče načine izpovedu- je, toda ona (to sklepamo po vsebini pisem in po njenem značaju, kot so ga opisali njeni še ži- veči sorodniki) mu zaupanja ni vračala. Iz pi- sem je razvidno, da je bila precej svojeglava in trmasta. Če bi hoteli navesti vse ljubezenske iz- jave Lea Mežana, bi morali prepisati lep del te korespondence. Ker pa to ni moj namen, bom navedel le eno ali dve tipični izjavi: "Ljubezen je moč in barva čiste misli za dobro, ne verujte v Manfred Rauchensteiner, Vojna ob Soči z vidika av- strijskega zgodovinarja, v: Andreas Mortiseli in Gud- mund Tributsch, n. d.; str. 18. VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE blaženost, tudi ni več popolnih ljudi, ampak če ljubim, zahtevam to in ljubim tako. Pišite pisma, tudi razjasnite Vaše misli,"(pismo 25) ali "Člo- vek je fantast in težak, če ne bi veroval in ljubil bi bilo vse zelo dolgočasno." (pismo 31) Ali še bolj konkretno: "Pri Tebi paje tako lepo, čuj de- kle, ko pridem se ne boš dolgočasila." (pismo 34) Njegova ljubezen se vsekakor stopnjuje. Če be- remo prva pisma, jo največkrat nagovarja z be- sedico Vi, pozneje pa tudi s Ti. Njegova ljube- zen do gdč. Jože Kobal je že tako vroča, da jo celo zasnubi: "Veš, da sem sam, jaz in moja ma- ma in potem? Če hočeš z menoj, evo Ti mojo ro- ko. To je ono, o Čemur nočem nikogar varati." (pismo 36) Pozneje, v istem pismu, to še enkrat poudari: "Joža, hočeš z menoj? Ljubi me, veru- jem in idi." (pismo 36) Glede na to, da se nista nikoli srečala, je očitno šlo za platonsko ljube- zen, ki bi po vsej verjetnosti prerasla v pravo. Še najbližje sta si bila v Ljubljani. O tem govori ta- kole: "Da, slučaji so zahtevali, da se nisma sre- čala v Ljubljani. Bil nisem takrat doma. V Slove- niji ni bilo prilike, kjer naj bi jo poiskala." (pi- smo 48) Že na začetku tega poglavja sem omenil, da je bil Leo zelo razgledan mož. Bil je tudi izobra- žen, saj se je vpisal na dunajsko univerzo (ne omenja, na katero fakulteto), toda zadnje deja- nje mu je preprečila vojna. Ta dogodek omenja le bežno: "Pripravljal sem se, da idem na Dunaj v aprilu na univerzo. Pa isti - idi iz blata, ognja in aktov." (pismo 43) Besedijigenj in blato se nanašata na naslednjo ugotovitev: O božiču leta 1917 so potekali izredno hudi boji na področju kraja Asolona in okoli hriba Monte Grappa. Po- sledice boja so bile pošastne: celoten avstro- ogrski častniški kader, ki je poveljeval na tem območju, je padel. Ostal je le Leo, ki na nasled- nji način govori o teh tragičnih trenutkih:"ßo,g taki prazniki. Off. so vsi popadali, samo jaz sem še tu in komandiram našo revno stotnijo. Cele gore mrtvecev, celi kupi mesa. Mnogo glav leži gori na tej mračni Grappi." (pismo 28) To je bi- la skrajna jugozahodna meja fronte. To gorovje je nenadoma postalo vogelni kamen italijanske fronte.8 O takih grozotah govori samo še enkrat, ko opiše razmere na Monte Tombi: "Za Tombo je groza, najbrž jaha zopet mrtvaška konjenica na pirovanje. Baje je tam svatba. Nevest se ne manjka in na Tombi se žarijo zelo na gosto. To je bal. Krasno je vino, polna čaša. Meni pa ni do onih nevest, nočem, dokler vem, da me ljubi ta Manfred Rauchensteiner, •. d. str 24. nedolžni srček moj, moja Joža." (pismo 45) Poz- neje omeni svojo novo nalogo, ki jo je dobil s prevzemom nove funkcije: "Razven tega jarka so mi naložili še par vozov aktov. Vsi grehi od slavne Hoge. Komp. so bili. Hoge. ni več, jaz sem bil zadnji pri njej, in sedaj pa pridejo akti in dečko mladi plačaj." (pismo 43) Čeprav je ljubezen do gdč. Jože Kobal osnov- no gibalo pisem, pa začutimo tudi njegovo na- vezanost na njegove vojake. Tudi tu gre za neko vrsto ljubezni. Nekateri, npr. Jako in Sinoj, sta mu ideal. To občudovanje izpove na naslednji način: "Jako, npr. moj prijatelj je tak ideal. Goto- vo je in kaj je že vse doživel v Pešti in Berlinu, človeku se hoče blaznosti, ko to čuje, in on je os- tal isti lep človek, črnih oči, črnih las" ali "Sinoj je pobegnil z 19. leti v Pariz in se zaljubil v va- rietetno plesalko zamorko, se poročil z njo in se- veda odšel domov brez nje. In njemu je danes žal, žal po njej in ljubezni" (pismo 38) To opi- sovanje se še stopnjuje: "Ah kako se umira, če je vsega dovolj. Jako danes žari v ljubezni. Ja če njega ne bi bilo. Jako govori cele noči, njegov obraz je poln žaloigre onih, ki gredo pod ja- rem", (pismo 39) Opisi bosanskih vojakov dose- žejo vrhunec, ko Leo še zadnjič piše o njih: "Tu je oni mšk izMontmartra. Z njim živi in umerje, se bori,zmaga ali propade cel narod. Njegova maska je izraz vse dobrote in groze. To je on, Jako. Vsi drugi blazne. Blazne, ker je treba. Naš Bog naj živi. " (pismo 40) Iz teh treh opisov je razvidno, kako se je pri- tisk na vojake stopnjeval. Sprva so se verjetno pogovarjali o vsakdanjih stvareh, toda pozneje so začeli izgubljati stik z realnostjo bodisi zaradi izgube prijatelja, ki je padel na bojnem polju ali zaradi kakega drugega vzroka. Pritisk in nape- tost sta naraščala, vojaki pa so bili zmeraj bolj brezvoljni in obupani, ker niso videli rešitve, kako se prebiti skozi grozodejstva, ki so se do- gajala vsak dan, vsako uro ali celo minuto. Antipod temu klanju je narava. Narava je tista, ki lahko potrpi. Leo govori o njej le v superlati- vih. Vseskozi poudarja lepoto slovenske zemlje, ki ji ni para. Če danes opazujemo taisto naravo, o kateri govori Leo, lahko hitro ugotovimo, kak- šnih gromozanskih sprememb je bila deležna ta desetletja, odkar so utihnili frontni topovi. Pose- bej uničujoč je bil "bobneči ogenj" - koncentri- rano obstreljevanje določenih točk fronte, ki je trajalo več ur, izjemoma lahko tudi več kot cel dan.9 Za njega je narava nekaj enkratnega, ne- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 kaj, kar ga tolaži in žene naprej: 'ja ti dnevi ob naši Soči. Kdor je preje videl te goriške trate in Sočo, jo ljubi sedaj vse bolj, vse bolj čuti za to zemljo v krvi se kopajočo." (pismo 14) Tak je opis reke Soče. Pozneje, ko se boji premaknejo globlje v Italijo, pa opiše tudi Piavo: "Taka je moja ljubezen, ko ti večeri ob Piavi. Umira in živi ta tiha jesen ob bregovih. Še se pretaka žgo- ča kri po teh borih in vinogradih, še trepeta brst v tem rumenem zraku in burji. Vihra in noče pasti, tako krčevito se stiska k mrtvi vejici... Žari v večerih za onimi griči, kakor bi hotela izbruh- niti nevihta krvi. Tako je o Piavi, ne teče kot So- ča. Kar brez srca brez misli se zrcali tja v dimu, v lepo Beneško. " (pismo 26) Opise podoživljanja naravnih lepot soške po- krajine (ne glede na bližino vojnih grozot) do- bimo v zapiskih piscev, ki so si zaradi čina lahko privoščili pogoste oddihe.10 Eden izmed takih je bil tudi Leo. O enem izmed svojih oddihov go- vori takole: "Lepo se nam bo godilo, sedaj tam pod Sv. Lovrencom. Tam ne žari zemlja od krvi in solnce ne bopotemnevalo od dima. Ne rečem, daje sijajno v zaledju, ampak če lioče človek ži- veti za lepoto, je lepo tudi danes." (pismo 19) Zelo zanimivo je tudi njegovo, ne preveč do- bro mnenje o Italijanih. O njih govori takole: "Si- cer pa vsaj od začetka ini ni ugajalo. Preveč po- vršnosti in nerazumnosti je, v teh ljudeh in v vsej njihovi umetnosti. Nekaj so podedovali kar ni njihovo, njihove so le robate hiše, polenta in vsa nesnaga. Lepo se čuje laško govorjenje, da jedva ni v njem nekaj brezskrbnega in lahko- mišljenega, izraža vsak brbljanje." (pismo 21) Če naredimo povzetek lahko rečemo, da je bil Leo zelo čustven človek, ki je imel srečo, da je svoje čustvovanje mogel izpovedati ljubljeni osebi. Bil je zelo razgledan in nenazadnje tudi iskren, kar se najlepše vidi pri prebiranju pisem, ki so se ohranila. To je bil človek, čigar sla po življenju je bila občudovanja vredna. 9 Tomaž BudkouiC. Vojna in okolje: Primer bovškega ob- močja med prvo svetovno vojno, v: Andreas Moritsch in Gudmund Tributsch. n. d ; str. 10 70 Marta Verginella, •. d., str 55 Objava ohranjene korespondence [1] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fr. Josephina Kobal - Lehrenin, Šembije bei Knežak (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 15. 1. 1917. 14. januar 1917 Menda, ker smo že stojiki in se ničemur ne ču- dimo iščemo zares in ne samo miru in granat. Jaz in moj dolgčas namreč. Na poti na znano planoto se človek vsega spomne kakor pred smrtjo. Mogoče se kaj oglasite? Čudil se sicer ne bom pač pa veselil. Pozdravljeni! Leo M. [2] Pismo. Naslovljeno: Vel. gospodična Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 2. 2. 1917. 31. januar 1917 Cenjeni! Moj confoter sem že izmolil, torej nastopim skesan to belo prst. Menda Vas tudi ne bom pre- senetil, tako, da sem že malo potolažen. Da se opravičim naj povem še zgodovino, da jo nismo krenili na one solnčne gredice goriške ampak smo se zarili v krnske hribe, gašancali pod sne- gom in sedaj čakamo odrešenja tu, zapuščeni od pekla in nebes. Tako sem sam v svoji gajbici s celo kopo podgan in takega mrčesa, sicer pa precej uredu! Mogoče da bi še zblaznel počasi, vsaj normalni nismo, da ne bi bil človek domiš- ljav, če že to pride od domišljije, ki naj bi bila včasih tako zoprna. To je bilo takrat, ko smo se slikali po onih raziškljenih svetiščih in kradli največkrat Bogu čas in zdravje. Takrat, ko smo mi vedeli vse in nič, ko smo zgubljali vero in ča- kali ljubezni. O tempora o mores. Takihle reči je tudi dosti pri meni, da nisem sam. In ker nimam nikogar, ki bi me razumel in živel tam in takrat, so se spomini obudili na Vas. Na naju je včasih vezala mladost, to bo že res, da bi naju vezali spomini sedaj, ne vem - meni je tako, kot nekoč - prosim da upoštevate moj po- ložaj. Tako bo dovolj. Predvsem še enkrat odpustite meni grešniku, ki nima ničesar več, kot svojo kožo in še ta je vsak dan naprodaj. Tak je čas, VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE taki smo mi. Odpustite že zaradi spominov, da ne zginejo iz St. Kronine. Čas je, da Vas pozdravlja nekdanji tovariš, ki vam je sedaj še bližji. Gotovo se me bodete us- milili in napisali kak - odlomek. Prosim lepo! Rokopoljub Leo [3] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fr. Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,14. 2. 1917. 13. februar 1917 Cenjeni! Bog zna, ali sem se zameril Vam ali pošti, da nisem dobil odgovora na pismo. Razven adrese nič posebnega, pač šele pride. Pozdravljena Leo [4] Pismo. Naslovljeno: Brez ovojnice - le vsebina. 17. februar 1917 Bo že prav in res, da ne poznate front, kanalij in ne veste, da ima en človek včasih vseh 24 ur na razpolago ali mu jih je še teh premalo, - do zdaj je bilo bolj prvo v rabi. Potem bi se gotovo ne čudili in vprašali zakaj. Pač zato, ker čepim noč in dan v tej luknji brez solnca med mračni- mi ljudmi, ki čakajo vsi z menoj vred življenja in smrti. Če pa človek pokuka ven izskozi pausa- do, pa vidi, da je še življenje tam zunaj, so lepi dnevi in rdeči sneh. In če Vam povem, da smo poblazneli, nikar ne majajte z glavo, smo ljudje excentricni. Vam bo že jasno. Zato in pa ker še ne vem ničesar in dokler moj Bog počena lagati tako idealno, se ne bojte, da Vas nadlegujem s takimi vsakdanjostimi in budalostjo. Če smo že na tem, da nas jutri ni več, zakaj bi mi odbili to veselje, da pišem kar tako, da gre naprej ne gle- de na naslov. [5] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fr. Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 18. 2. 1917 Joža! Pravzaprav nimam drugega povedat, kot da čakam Vašega pisma in slike. Reveži smo tu, še papir je pošel. Vam vsaj tega ne manjka. Pišite kmalu in mnogo. Prisrčno pozdravljeni. Leo [6] Dopisnica. Naslovljena: Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: nečitljiv. Februar 1917 Kako Ti ide srček? Upam, da vsaj tako kot me- ni. Kmalu smo zopet na plesu, kakor kaže. Pišite kmalu in mnogo. Poljubljena. Leo [7] Pismo. Naslovljeno: Vel. Gospodična Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 28. 2 1917 27. februar 1917 Draga Joža! Lepo Vam gre, ravno ste pri štrukljih, vedno na pojedinah, gotovo da ni časa g. Joža. Ampak mi smo bolj reveži, pa kljub temu, kdo bi zamu- dil priliko, da se ne bi izplakal, da ne bi povedal, kako težko, kako bridko je včasih, da mora člo- vek nositi vso bol sam. To je ono, kar dviga du- šo, kar bodri moč. Kako je mogoče misliti, da se varamo, in varamo, ko so misli tako čiste. Redko pišete, pa jaz berem vse več kot pišete. Čitam besedo o nečem lepem, o sočutju in čus- tvih, ki narekujejo te besede. Mogoče pretira- vam, kakor je tu navada, ker smo sami s seboj in svojimi dušami. Kako čudno, da je človek poet v teh dneh pekla, da hoče k zvezdam, da ljubi pre- teklost. Niso fraze to, kar človek želi, ko je nekoč živel tako lepo. Navsezadnje pa to nič ne pomaga. Imamo lepe dni in solnce gori, žari po afriško, da smo očrneli prav po zamorsko. Lepi so veče- ri, da se človeku zahoče ljubimkanja, zahoče pe- smi. Kadar stojim tu na vrhu in se gledam tako globoko, postane tako, tako mirno, da bi človek objel vse. Takrat se izvijejo tam za okopi glasovi o lepih dneh. O Sveti Luciji prepeva kak Kala- brež in naši, rudeči oblaki se zbirajo v en akord. Tako jadrajo misli čez gore tja domov na trate in loke, k domačim, k ljubljenkam, ki čakajo svojih sokolov. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 Glas se gubi in joka v tresočem zraku in zginja v temo. Oh ta zemlja, oh ta pesem o ljubezni in solncu. Recite, da ni vredno živeti. Srečni Vi g. Joža, ali tega gotovo ne čutite, ker ne poznate teh brid- kih ur, te tragike. Pišite mnogo, čakam in samo čakam. Zdi se mi, da me uničujete. Bog z Vami. Zahvaljujem za te lepe besede. Mnogo Vam bom še povedal, ko se bolje spoznava, kdaj se oglasite? Bodete po- slali? Imejte se dobro pri štrukljih, Vas že obiščem, glejte, da bodete kaj dobrega zvarili za moj pok- varjen želodec in bolno srce. Od srca pozdravljeni Leo [8] Dopisnica. Naslovljena: Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220. Brez datuma. 9. marec 1917 Ne vem, če Vas bom še našel tam. Pismo pre- jel. Prav lepa hvala. Odgovorim na drug naslov. Pišite takoj, kje ste. Prisrčno pozdravljeni. Leo [9] Pismo. Naslovljeno: Ohranjena le vsebina; brez ovoj- nice. 13- marec 1917 Cenjeni! Pred vsem Vas moram prositi za odpuščanje, pišem danes v drugačnih razmerah v svojem lastnem torej naravnem domu. Vsekakor pa se ne pripravljam, ne v odlomkih, ker ni časa - kar tako čutim. Dolgo ste pripravljali zaslužen od- govor. Hvala zanj, res interesanten. Nič pretira- nega, nič vzhičenega, kar tako lepo klofuta za klofuto. Moja nesramnost ima dovolj za enkrat, toda upanje, da se velikim grešnikom veliko od- pusti me še drži. Pa še nekaj; so tu čari "Geirter- stunden", če rečem, da ni človek takole zdrav povsod in vsikdar, ker so razmere še silnejše kot narava ne smatram ravno vse za netaktno. Mi- mogrede, jaz čutim propalost in Vaš "drugi čas" tam v zaledju. Če nočete biti enostranski, bode- te potrdili. Govoril sem o onih "Geirterstunden" in njih razpoloženju in če že hočete, pismih. Go- tovo bodete našli nelogičnost v prejšnih in se- danjem pismu, ker je ravno slog danes jasen, saj meni se zdi in ton moj. Drugače ne morem, me- jo preskočiti pa je dovolj bedasto. Še nekaj bi dejal k pismu. Iz razvodnika preideti na znanke in ob enem na slučajno srečanje. Lepo bi bilo res, in bi bile samo znanke iz mesta in bi človek prišel k pameti kot Tiróle. Štiridesetih let pa no- čem čakati, da srečanje, prav rad iz srca rad, da ni tu drugače kot je, in ni človek svoj gospod, lahko bi bil na pragu, pa bi ne smel v hišo. Da res je "drugi čas". Brez obširnega dopisovanja - o tej obširnosti imam že zdavnaj svoje mnenje slovstva, človek lahko občuti lepoto, še celo v smrti ali v saj pravšnjo ima človek globoko za- vest, da je spoznal nekaj lepega. Jo dobro poz- nam in vem, da jo ima navaden človek v obilni meri. To je glavna točka, to sem hotel, ne iskane težko priborene posebnosti, ne te, če ni smisla za lepoto lahko živite, pišete in umrete zanjo, ne bodete jo videli. Ne morete zgubiti te misli tudi v največji vsakdanjosti, če je kaj jedra, če so že njive zorane. Menda, da bomo še rabili ljudi, ne bodite malodušni. Ne maram takega veselja, da bi si imel kaj očitati. Domnevanja so le dom- nevanja. Toliko o mojem tonu in čustvih. Motivi so bili različni, spomini izza durij, v mladosti z vso svojo britkostjo in malo svetlobo. Nisem do- živel in živel v pojmu lepota in ne sreča, tako govori trpkost, ko spozna lepoto pa vendar - mladost v tvojo temni zarji, srce vzdihuje, Bog te obvarji! Sem že prvič pridigal, pa še vedno povdarjam. Tako bo skoro vse. Tako sem mislil in sem Vam pisal, ne pa da se zabavam in pomnožim morebitno število. Ne bojte se, da bi Vas nadle- goval za še eno število, za Vas pa sem se drznil in ta greh mi je nakopal kapo klofuti in obtožb. Mogoče, da ta pregreha ni tako velika, da ne bi bila odpuščena. Meni gre za lepoto in spomine, tako če Vas je volja, mi bo jelo ljubo, in če bo moč, da Vas kedaj vidim, Vam povem še kak drug aksiom lepote. Da ste oseba volje in usmiljenega srca, to že- lim, s kavico bi pa Vas jaz ne mogel pogostiti, naše zaloge so zelo skromne. Pozdravljeni Leo VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE [10] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,17. 3. 1917. 15. marec 1917 K cenjenem gosti vse najbolje želi Leo [llJDopisnica. Naslovljena: Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,23.4.1917. 22. april 1917, Vršič Že četrti dan topniški ogenj, naboji žgejo prav po peklensko. Granate se kar tepo v zraku. Vče- raj smo ga nagnali nazaj. Ob ugodni priliki več. O zameri pač ni govora g. Joža, vse kaj drugega. Prisrčno pozdravljeni Leo [12] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 15. 5.1917. 12. maj 1917 Bil sem na dopustu pa ne v Studenem, dasi sem se namenil. Mogoče kasneje. Verjamem, da je pri Vas lepo, saj je pomlad in življenje. Tu na Vršiču, kjer smo mi, bobni noč in dan. Pa mraz že žvižga naokrog. Težko je takole čakat in gle- dat vso dolino cvetočo in kipečo. Tu pa divja smrt in griža. Štimunga... oglasi se kaj. Drugače je tu pravi križ. Lepo pozdravlja Leo [13] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fr. Joža Kobal, Stude- no - Postojna (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 21. 5. 1917. 20. maj 1917 Na bliskovo gre vse k duš, da človek ne čuti izprememb. Če bi bil človek v kakem svetu, pa še romantični povrh. Lepo bi bilo res. Lepo pozdravlja Leo [14] Pismo. Naslovljeno: Velecenjena gosp. Joža Kobal, Studeno - Postojna. Poštni žig: k. u. k. Feldpo- stamt. 220, 26. 5. 1917. 24. maj 1917 Cenjeni! Po vseh teh dneh in njih odgovorih, slednjič prišel za par ur do mira. Nekaj me čudi, da se izpišem, nekaj kar kliče iz pomladi k meni, tu na te gričke, ki žare naprej v dimu in ognju v teh dneh polnih svetlobe. Tako propast, veliko zelenja in cvetja tam za nami, da se človek zgrozi ob misli, da je moč še to lepoto objeti, jo občutiti, se igrati s cvetjem na tratah. Tu se vračamo nazaj v otroška leta v ono zlato dobo nazaj. Danes vem kaj nam manj- ka, vem, da smo preživeli mnogo lepega, ki se ne vrne več, prespali, prečuli v strahu in bojazni najlepši del tega rajanja. Skoro, da ni mnogo škode, če že ne životarimo več tako in še dalje. Ja ti dnevi ob naši Soči. Kdor je preje videl te goriške trate in Sočo, jo ljubi sedaj vse bolj, vse bolj čuti za to zemljo v krvi se kopajočo. Kresovi gore že pomladi, po njej šviga plamen in vroče je kakor da žari že veter. Žari pa, da je veselje. Dovolj bo, če bom preživel to žetev. Pač bo veliko makovih cvetov med klasi, pa kdo bi si vezal oči, ko gre življenju naproti. Nekaj takega občutimo tu, ker ne gre drugače pisati kronik teh velikih ur. Pač vse drugače je pri Vas in še v Vašem selu tam gori. Če že ne drugega, vsaj vodo imate za umit. Dovolj, da ste rešeni ene skrbi. Menda živite v upih pomladi, gotovo, saj je vse pred Vami. Kadar se Vam hoče, pišite, govo- rite, kakor Vam nanese. Zelo me bo veselilo. Pri- čakujem, kljub temu, da se maj končava. Lepo pozdravljeni Leo [15] Razglednica z motivom zapornika. Naslovljena: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k.u.k. Feldpostamt. 220, 3. 6. 1917. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 3. junij 1917 Prisrčno pozdravljeni, danes Vam pišem pi- smo. Leo [16] Pismo. Naslovljeno: Velecenjena gospodična Joža Kobal, Šembije Pri Knežaku (Inner Krain). Pošt- ni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 13. 6. 1917. Na Polju, 12. junij 1917 Draga Joža! Čudim se res ne, vsaj v teh dneh ne, ko so živci pijani od groze in krvi. Čustva pa ta vir lepih mi- sli in spominov, ta so čista, dimu in divjanju. Čustva so mi dala vero v Vas. Nekaj je vendar več kot vsakdanjost, odkar sicer to hrepenenje, ta moč volje, ta ljubezen do spominov in mlado- sti. Če hočete z menoj v te labirinte Vam povem še več, to pa zato, ker čutim. Ko berem Vaše pi- smo, ki, diha v upih in veri, da ste mnogo več povedali in mnogo več želite, kakor ste napisali. Kajne da bo res. Dejali ste, da se mi je življenje mudilo povsod. Živi se, tudi Vi ste živeli, in bo- gato se da povsod živeti, za ideale je povsod prostor ne pa za življenje golo. To sem okusil in ker sem ga, sem se obrnil na Vas, da sem živel v razkošju, ne vem, če bi bilo to moč. Živi se v sa- moti, pa družbe ni in ne izkušenj! In to je ono, za kar se greši ali pa zveliča. To in pa še kar je tu, sta mi dala nekoliko volje, da se ne dam varati in hočem, hočem živeti nekoč, samoto, in gledati v solnce lepote, kjer že bo, kaj mi mar drugo. Vem, če že pridem nazaj, kaj me čaka, je še dol- ga, dolga pot, mnogo muk in trpljenja. Pa dovolj je, da je volja, ki hoče. Recite, da niso britke te ure v dvomih, ki jih živimo sedaj, zato pa zahva- ljujem za odkrito besedo in tople misli. Zelo Vam bom hvaležen za Vaše upe in želje. Prosim Vas, da me ne sodite napačno in ne'tako, kakor je sedaj navada. Govorim Vam po mojih mislih, ker res ni čas ne prostor tu za pretiravanja, da rečem zelo milo. Vidite g. Joža, da ste se motili v prvem pismu, ko ste trdili, da gre samo za korespondenco ali še hujše za njeno pomnožitev. Berite še Vi mno- go več, pa bodete videli, da to ni res. Jaz bi Vam danes povedal to, kar sedaj čutim za Vas, sedaj, pravim, ko človek jasno vidi pred seboj vso svetlobo in nje senco. Žal, da se v ob- če zahteva več, kot samo volja in moč in zato nočem nikogar kompromitirati. Čustva pa in lepe misli, ljubezen do lepote, ta pa niso naprodaj, Joža, kajne da ne. In to Vam poklanjam v zahvalo za Vaše zaupanje do mene. Verujte, da Vam vračam še več kot zaupanje. So še skrivnosti, ki jih bova odkrila, ko se spoznava do dobra. Da bi bil konec, pravite. Ah ja, konec. Kdo ve, kdo zna noč temno razjasnit, bi se reklo. Škoda, da sem že v začetku nevljuden. Veste, sliko namreč. Je hudo tu za okopi. Imam vse vr- ste aparatov, samo za fotografiranje pa ne, pa časa ni in v zaledje človek tudi ne pride. Je pre- cej problematično vse skupaj. En odsev izza zimskih durij v januarju imam še, ko smo bili v Alpah pri Krnu. Lepo prosim, da mi oprostite to nesramnost. Sprejmite za dobro, kakor Vam jaz pošiljam. Če pridem kaj domov, Vam že prine- sem osebno, če bodete zadovoljni. So pa tu naši častniki in dva telokurata. Tukaj ob meni je naš g. stotnik, oni, ki sedi na strehi je Janez Jurca iz Velikega Otoka, drugih pa itak ne poznam. Pišite mnogo in kmalu, čakam. Prisrčno pozdravljeni, Leo na desni strani zadnje strani pisma:"Joža. ve- ste kaj, prav lepo prosim, pa še Vi pošljite Vašo cenjeno sliko. Zelo, zelo mi bodete ustregli. Bo- dete? [17] Pismo. Naslovljeno: Vel. gosp. Joža Kobal, Studeno p. Postojna (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feld- postamt. 220, 21. 7. 1917. 19. julij. 1917 Draga Joža! Hvala za pismo, sliko in zadnjo kartico. Lepo ste govorili v pismu in ravno tako, da ni moč doumeti, kaj hočete. To je prav, da se človek ne zareče. Spomini so lepi včasih, pa ne vedno, si- cer postanejo dolgočasni. O užitku imate svoje pojme, o tem je pač težko govoriti. Bogzna, ka- ko to pride, tudi vzgoja sama ima svoj del o teh pojmih. Sploh sta užitek in lepota precej nara- zen in imate svoje probleme. Oprostite, da sem hotel več vedeti o Vaših besedah, kot je bilo. VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE Zadnje pismo me je temeljito podučilo, da se je treba držati teksta. Melodije pravzaprav ni. Ob enem pa se tega našega stanja res ne more razu- meti. Je kloštersko in ni, v kolikor smo svobodni v besedah. In moč sama daje temu življenju svo- jo smer. Ni to življenje ono, kar se zdi, ko se čuje grom topov. Grom ni odsev krvi, ampak le opi- sana oblika. Lepo se nam bo godilo, sedaj tam pod Sv. Lo- vrencom. Tam ne žari zemlja od krvi in solnce ne bo potemnevalo od dima. Ne rečem, da je si- jajno v zaledju, ampak če hoče človek živeti za lepoto, je lepo tudi danes. Pri vas je tudi večkrat žegnanje. Štruklov se pač ne manjka. Sicer pa Vas gotovo že motim v Vaših miroljubnih mislih. Oglasite se kaj g. Joža. Pozdravljeni Leo [18] Razglednica z motivom Večerna molitev. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,22.7. 1917. 20. julij 1917 Duša, ne enkrat, tisočkrat je jadrala smrtna ko- njenica čez nas. Poljub Leo 1191 Dopisnica. Naslovljena: Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: Slabo čitljiv. Julij, Miklavž ob Dravi Joža! Lepo ga praznujem, samo snega ni. Pa pri Te- bi. Kako Ti ide? Dobro. Kaj moje pošte, včeraj sem ti pisal pismo. Odgovori kmalu. Poljub Leo [20] Dopisnica. Naslovljena:Vel. gospodična Joža Kobal, Stu- deno p. Adelsberg. Poštni žig: k. u. k. Feldpo- stamt. 220,23.8. 1917. 21. avgust 1917 Draga Joža! Tukaj žge a ne od sonca ampak od granat. Časa je zelo malo. Piši, piši čim več. Pozdravljena Leo [21] Pismo. Naslovljeno: Wohlgel. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k Feldpostamt. 220, 28. 11 1917. 27. november 1917 Draga Joža! Danes je prišla Vaša kartica od 18. v našo krti- no. Res je s časom na tesno, pa tudi živci ne pu- ste vedno misliti. Tudi ni dolgo kar smo šli iz Monte Tombe. Bogzna, kako prijetno bi bilo go- ri ležati na hribu in čakati granat. Pa gre in uso- da odlaga. Mogoče prihajajo še boljši časi. Leo Mežan Tudi sicer postane človek bolj vsakdanji in neokruten v mislih, kar je pač posledicaživlje- nja, ki se zadovolji s surovim kostanjom. Polagoma postaja človek otrok in si želi gorke postelje, gorke jedi pa bi bilo dovolj. Utrujenost, strah, marši, ter blazno omalova- ževanje samega sebe, vse to žene človeka od re- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE «7 signacije in ni mu več hudo, da padajo in da gr- mi in vrešči noč in dan nad glavo. Pa če je le preblizu, če je le treba živeti samo še sekundo, se strese človek, in to je uganka za- kaj. To me spremlja po Italiji, kjer hodim. Sicer pa je prijetno, še precej gorko in vsega dovolj. Ni- česar nam ne manjka in vsak dan je drugače. Sicer pa vsaj od začetka mi ni ugajalo. Preveč površnosti in nerazumnosti je, v teh ljudeh in v vsej njihovi umetnosti. Nekaj so podedovali kar Joža Kuhal ni njihovo, njihove so le robate hiše, polenta in vsa nesnaga. Lepo se čuje laško govorjenje, da jedva ni v njem nekaj brezskrbnega in lahko- mišljenega, izraža vsak brbljanje. Ja poezija na- ših gor in njih postojank je izginila, izginil mir in spanje. Pa upajmo, da bo bolje. Oprostite, danes je šele prva prilika da pišem. Oglasite se. Vas srčno pozdravlja Leo [22] Pismo. Naslovljeno: Ohranjena le vsebina brez ovoj- nice. 30. november 1917 Draga Joža! Pa ne da bi zamerili, da takole pišem, ampak v Italiji ni papirja, meni pa je že vse pošlo. Tudi mize ni, sploh ničesar več, tudi blažene gorkote ne, tako da je pismo že znak velike ljubezni, da- nes bomo že zopet pod topovi in Bogzna še pod čem. Vidite, da le čustva vele in da moč vo- lje ni ravno najzadnji faktor. Tako torej, ne glede na ves ropot, ves pekel, ki divja tuokrog, to divjanje in hlastanje sem se spomnil na mir, ki ga želimo. Na mir in ljudi, ki žive v njem sem se spomnil. Če se kdaj vidiva, ako Bog da, Vam to željo drugače izrazim, ne tako suhoparno, pa danes pije mora kri in mož- gane, domišljija sama ne rodi sanj. Predvsem se zahvaljujem za Vašo pozornost, ki jo bom vra- čal, če bo le moč. Razven vas so pač vsi pozabili na laške romarje. Hvala Vam od srca. Bodite od srca pozdravljeni Vaš Leo [23] Dopisnica. Naslovljena: Vele. gospodičajoža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 5. 12. 1917. 2. december 1917 Joža! Zelo sem radoveden na Tvoj odgovor - piši kmalu in mnogo. Tudi tu samo čakamo od da- nes opoldan. Prav po peklensko tudi artilerija je celo noč in dan. Rdeči sneh. Piši! Poljub Leo [24] Razglednica z motivom Baccanala. Naslovljena: Wohlgeb. Fräulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220; namesto datuma piše Printed in Italy in napis Zensuriert. 3 december 1917 Oprostite, ampak je pač plen, ki ima tudi svo- jo vrednost. Oglasite se kaj kmalu. Leo VSI; ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE [25] Pismo. Naslovljeno: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 8. 12. 1917. 5. december 1917 Joža! Težko je odgovoriti na Vaša čustva na Vaše pričakovanje. Tako, kakor bi rad in Vi radi sko- ro ni mogoče, preveč je zmučena domišljija, preveč bičano srce in vse kar je lepega v duši. Lahko bi bilo pisati besede, dasi že teh zmanjku- je. Klatimo se že dolgo brez miru, brez spanja v negotovosti in to je tisto, kar miri. Tako in če Vam sedaj odgovorim, bodete oprostili izra- zom, verujte pa, da če je že čas tak, da so gotovo besede poštene. Glejte, da že resno rečem, ka- kor čutim, tako bom govoril, želel bi, ko so čus- tva tako različna, nagnenja in razmere tako ne- stalne, da ostanete zvesti sebi, do drugih bodete gotovo. Ne poznam Vaših sedanjih razmer in Vam nekaj prav vrrjamem. A res mislite pošte- no, bodete tako mislili. Čujte, berem Vaše besede, Vašo zadnjo karto od 26 XI. in vem kaj želite, česa si hoče duša, živa moč srca in notranje sile. Glejte Joža, če je to res, mogoče Vam se osme- šim, za kar gotovo ne bi bil kriv, je to glas srca, nekaj, ki je na srcu, se preliva v krvi in živi v du- ši. Lepo od Vas, če pravite, da čakate, čaka Vaša ljubezen. To je en makov cvet, ona pesem barv in klicov k lepoti. Če to tako imenujete in imate čisto lepoto, Vam jaz odgovarjam z svojo ljubez- nijo. Sem se motil? Ljubezen je moč in barva čiste misli za dobro, ne verujte v blaženost, tudi ni več popolnih lju- di, ampak če ljubim, zahtevam to in ljubim tako. Pišite pismo, tudi razjasnite Vaše misli. Škoda, da gremo zopet v Babel, če Bog da se še kdaj srečava na poti ljubezni. Tako, če želite, ta moja roka vliva. Poljub Leo. [26] Pismo. Naslovljeno: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,12. 12. 1917. 9. december 1917 Joža! Dolgo, dolgo je romalo po laški zemlji tole tvoje srčkano pisemce od 29 X.. Seveda sem že takoj okregan, da nisem porabil prilike in da me spomini dolgočasijo. Ne bo tako. Prilika je in je ni na pohodih, potem tudi papirja ni, to so pro- sim te, da oprostiš razmere. Razmere so ustvari- le drugačno razpoloženje in nagnjenja. Ni vsee- no, če človek vsak dan spi ali recimo cel teden nič in še povrh ne je. Ali drugače, tak je naš se- danji položaj. Tudi o domišljiji ne bi prav, ima svoja pota ta lepa bolezen in lahko se jo druga- če uteši. Meni se zdi, da nič ne more razočarati, to kar si želim in hočem. Ne sanj, volje je treba. Da, zaupanja je treba. Pa močnega in krvnega zaupanja v samega sebe in svojega tovariša. To je skoro vse, kar hoče ljubezen. Malo zah- teva, pa to jo naj ne vara. Glej meni je v ljubezni veliko lažja vsaka blazna burja. Taka je moja ljubezen, ko ti večeri na Piavi. Umira in živi ta tiha jesen ob bregovih. Še se pretaka žgoča kri po teh borih in vinogradih, še prepeta brst v tem rumenem zraku in burji. Vi- hra in noče pasti, tako krčevito se stiska k mrtvi vejici. Čudno je to nebo, da se ne čuje groma topov, bi človek dejal, da se odpira nebo in pe- kel. Žari v večerih za onimi griči, kakor bi hotela izbruhniti nevihta krvi. Tako je o Piavi, ne teče kot Soča. Kar brez srca brez misli se zrcali tja v dimu, v lepo Beneško. Ob večerih se zasveti kje ogenj in izgine, da se človek prekriža in želi čarovnici večni pokoj. Kmalu gremo k bakanalu čarovnic in krvi. In to je moč ljubezni, da je kljub temu človeku lahko, ker ga nekdo ljubi. Lepa bolezen je ljubezen, lep poljub dekleta, dolg ognjen poljub. Je resnica in ni, nekaj žge, visoko do rdečih ustnic plapola živ plamen lju- bezni, sam vrag počiva v lepih očeh, na belih grudih in čaka cigansko polko. Vse pride, prišla je ljubezen, pride poljub, pri- de nebo in večer. Ni, da bi spal, kdor ljubi. Piši, - kmalu zopet. Od srca poljubljena Leo [27] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,15. 12. 1917. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 13. december 1917 Proti jutru grem na moj dan. Dobro, vsaj mno- go bolje kot pri nas bodete za Božič dobre vo- lje. To in še veliko nam manjka. Zopet bo s po- što križ. Poljub Leo [28] Pismo. Naslovljeno: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 30. 12. 1917. 27. december 1917 Joža! Lepo od Tebe in Tvoje ljubezni. Mnogo, mno- go bi ti napisal, da nisem tako stepen. Včeraj smo prišli iz Asolone pod Grappo. Bog taki prazniki. Off. so vsi popadali, samo jaz sem še tu in komandiram našo revno stotnijo. Cele gore mrtvecev, celi kupi mesa. Mnogo glav leži gori na tej mračni Grappi. Deset dni smo ležali v sne- gu in se basali. Na 21. tega sem že sam vodil ba- taljon na naskok, vse drugo je že padlo. Na sveti večer in dan so po nas klale granate, da je bil splošen strah. Eh kaj bi človek dal za čašo gorke kave. Za po- steljo in za hip gorke sobe. Pa tega ni, pač pa je tema, dolge noči, skrbniki zmag, smrt in grana- te. Srečni Vi. Počasi z bronastim sopečim glasom je padla težka granata za mano. Ne vem, ali je kdo zavpil, ali so zakreščale kosti in bruhnila čreva. En krik se je čul, kajti glava prvega nemca je letela v dol- gem okornem loku čez nas, brez las, brez oči, kakor obsekana krogla. Padla je z mehko tesno- bo na tla in se zakotalila med mrtve. Tam leži in sanja o Bosni zlati, mili majki in devojki. Drugače pa adijo mi in svet. Lepo vse lepo je v praznikih pri Vas. Pišeš, pa v glavi je pusto, v nogah mraz, ne mo- rem misliti. Čakaj, da se enkrat ogrejem. Slugo so Italijani oropali, tako, da sem gol, še mila ni. Papirja zmankuje. Če pridem k Tebi, Te popro- sim za gorko kavo in sploh kaj takga, ob čemer se ogrejam. Saj Ti sama bolj veš. Piši, piši mno- go. Te poljublja Leo [29] Dopisnica. Naslovljena: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 30. 12. 1917. 29. december 1917 Joža! Bogve kako nam hudi ni tu ob Brenti. Prišli smo na oddih, pa kljub tem še vedno ležim na mizi v prav čarovniško okajeni kuhinji. Z dopu- stom je pač križ, ga noče biti in sploh kaj vem kdaj pride. Sneži tu v tem kotlu, dolg čas je tu prav poseb- ne vrste, ja zimski večeri naj bi to bili. Kdor je spočit že, tako pa ni moči še manj pa volje. Poljub Leo [30] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 4. 1. 19I8. 2. januar 1918 Hvala za kartico. Tu sem sam, vse je odšlo v bolnice. Sam in med tujimi z bolno dušo in pol- no resnobe. Lepo, pa mogoče bo enkrat še lepo. Poljub Leo [31] Pismo. Naslovljeno: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 17. 1. 1918. 15. januar 1918 Joža! Pismo je došlo, ravno ko smo zopet na cesti. Treba je, da gremo zopet na one griče. Od tam prihaja oster grom in gost, kot bi igral klavir. To- rej že zopet besni in v par hipih tega klavrnega marša zgine v ognju. V ognju v onem lepem pet- ju in v igri življenja. Pa naj bo še vzor idealen, pa naj in bi bilo tež- ko človeku, da živi. Živi in hoče živeti. Bogve kaj, ne zakrijemo tudi rod baročnosti, kar nas je iznad onih, ki jih je rodila revščina. Volja je, pa bo moč v nas, pa bo zorenje v nas, ideali, o vsem tem pa dvomim. Ne dvomim nad seboj, pač pa nad razmerami in junaki, ki nas bodo recimo redili. Ah kaka VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE proza, pa še to je vse skupaj blaznost, ko smo že zopet na poti. To nebo je temačno, ko solnce dolgo, to vse je vojska. Počasi se gibljejo trume, kam nadvse jim smrdi. Človek je fantast in težak, če ne bi vero- val in ljubil bi bilo vse zelo dolgočasno. Kar naprej nas veže? Volja in upanje v naju sa- ma in našo bodočnost. Dovolj je ledine, dovolj dela, mogoče bo treba mučeništva za vse to in za naše cilje. Vse to toži ljubezen, ki jo pove sorodne duše. Če veruješ v to, veruješ lahko sebi in meni. To naj bo najin evangelij. Poljubljena Leo [32] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 21. 1. 1918. 19. januar 1918 Molčiš in ne vem ali Ti je prav ali Te motim. Tu je megla, dnevi, so turobni, noči brez svet- lobe in miru. Pol večnosti je pred nami, ni mere v nas. Berem Ano Karenino, da se pobaham po otročje, pa kljub tem je vse to lepo, zelo lepo, ker je greh in ljubezen. Piši. poljub Leo [33] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krainj. Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 27. 1. 1918. 26. januar 1918 Razven mojega naslova, kjer naj se Hoge. II. izpusti ničesar novega in južno solnce. da, spo- minjam se prvih pozdravov, ki vsekakor niso bi- li preveč tragični. Nekaj moram pač vedeti in bi- ti krvno prepričan, ker poznam moč utisov. Go- tovo Vas obiščem, da si povesta srci, kar želita. Sicer Ti pa še napišem o tem. Od srca poljubljena Leo [34] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 9. 2. 1918. 8. februar 1918 Dve uri ste čakali in večeri so Vam bili prele- pi? Je res hudo, jaz čakam Tvojega pisma, ker je že dolg čas. Mi smo v pravem gorskem brlogu od včeraj. Če bi bilo mogoče tako živeti, kot pred letom, bi Ti najbrž že napisal cel roman, tako pa umira domišljija, vse skupaj je zelo dol- gočasno. Tako je torej razpoloženje pri nas. Pri Tebi pa je tako lepo, čuj dekle, ko pridem se ne boš dolgočasila. Poljub Leo [35] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,12. 2. 1918. 11. februar 1918 Kdaj pride Tvoje pismo? Imate tudi Vi toliko solnca, kot ga je tu. Lepo je v deželi citron, čeprav je vojska. Piši dekle! Poljubljena. Leo [36] Pismo. Naslovljeno: Wohlgeb. Fraulein Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 16. 2. 1918. 15. februar 1918 Duša moja! Če je ljubezen to, kar je bilo danes na Tombi, en sam lep krvav žar, lep trak živih barv, ki se je kopal v ognju sredi gore in izginjal in žarel. Po- tem je plamen visoko in hrepenenje veliko. Če človek gleda izza zaklona na nebo, na ono in či- sto nebo, ki žari tam daleč istotako pa svobodno in če misli, da bo to dolgo, dolgo trajalo, še sko- ro večnost z istim svitom, pa naj kdo ne ljubi. Lepo je živeti in ljubiti. Bogve, da me ni strah življenja, hočem naprej, mogoče, da bodo raz- mere močnejše kot volja in moč, pa počemu ne naprej. In če ljubim, pa ne bi povedal resnice in nebi zahteval nečesa, počemu vsakdanjost. Meni je težko, da bi koga ljubil, pa bi ne pove- dal razmer. Če bo vse to srečno prešlo, postane- mo zopet ljudje - Veš, da sem sam, jaz in moja mama in potem? Če hočeš z menoj potem, evo Ti mojo roko. To je ono, o čemur nočem niko- gar varati. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 Ljubezen je moč in zatajevanje, noč, da živi za- njo in druge, zatajevanje, da ve kaj so žrtve. In teh je mnogo. Danes sem to, jutri prost, svobo- den človek z dvema rokama in srcem, ki hrepe- ni po lepoti. Pravijo pa, da se ne da živeti samo tako. Joža, hočeš z menoj? Ljubi me, verujem in idi. Dekle, duša, priznam, da so Tvoje misli lepe. Še nekaj zahtevam, da si ne očitava ničesar, ne beraštva, ne strasti. Če je to, idiva. Ljubim Te Jo- ža. Ljubim Tvojo dušo. Veš kaj je poljub? Joža, poljub, ko počiva ljubezen in vsa moč in lepota telesa na ustnih in hoče izpiti črno kri, ki kipi hrepenenje, moj Bog. Poljub, da vse gori, poljub, ki počiva na lepih očeh, na pramenih las, na belih grudih - vse to so odsevi lepote zunanjosti in telesa, vse lep senj. In sanjati tudi hočeva, ljubiti, živeti, poljub- ljati. Ah dekle, Joža poljub Tvojim lepim ustnem, očem. Kaj še hočeš? Tvoj Leo. [37] Dopisnica. Naslovljena: vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 16. 2. 1918. 15. februar 1918 Joža! Glej, da pišeš večkrat, najin nadaljni razvoj in Korespon. me zanima. Poljubljena. Tvoj Leo [38] Pismo. Naslovljeno: Brez ovojnice. 17. februar 1918 Dragica! Mogoče, da imam le danes dovolj časa, najbrž ga jutri ne bo več. Ravno sivih las si ne delam, gremo, kamor smo že šli, kar pride, pač ni dru- gače. Hudo mi bo po teh gričkih, takole kakor na našem Krasu rasto ti holmi, vse je razmetano, vsak korak je drugačen. Ni zanimivo, pa ljubko, in postelje imamo, umijemo se lahko vsak dan, tudi to je nekaj, kar nekaj. Ljudje so pač drugačni ko lani, tu še ni tako hudo, ampak v Cessio Magiore je bilo drugače. Človek lahko govori cel dan, brez, da bi razu- mel, to dela kri in te črne oči. Skratka, ljudje lah- ke vesti in širokega srca. Lahko se je vasovalo, pelo, plesalo, kdor je hotel. Pa vse to ni ravno požar sredi gozda, lahko se spi, še lažje misli, razmere in sanje o nečem, kar kamen že teži sr- ce iščejo sence, pa ognja ni. Vsak čuti po svoje in negoduje, hoče lepote. Senj je to o človeku, Jako npr. moj prijatelj je tak ideal. Gotovo je, in kaj je že vse doživel v Pešti in Berlinu, človeku se hoče blaznosti, ko to čuje in on je ostal isti lep človek, črnih oči, črnih las. Ni to prevzetnost, če kdo živi pol življenje za telesno eleganco in užitki. Bil sem z ljudmi, spal z njimi in pil bratstvo, ki so ga s svojimi 20 leti doživeli. Sinoj je pobegnil z 19 leti v Pariz in se zaljubil v varietetno plesal- ko zamorko, se poročil z njo in seveda odšel do- mov brez nje. In njemu je danes žal, žal po njej in ljubezni. Bog, kako je živel pozneje. In še cela vrsta. To so slike iz mojih dni, del življenja. Dru- gi del je na fronti, kako je tam, ne veš, pa čutiš. Še nekaj je in to so moji momci. Ah ti otroci iz Bosne in Nevesinja. Žive za minjažu, jedo za tri, pa tražijo. Pa ga vprašašfčuj brate, kje si dobil kokoš? Kupio sam gospodine". Vse je kupljeno. Pa kar iz navade takole kupujejo tile mali ma- garci. Sploh so zelo zanimivi, kdor jih hoče poznati. Glej, Joža, mnogo si lahko še poveva. Če bi ti to pripovedoval, bi te poljubil pri vsaki besedi. Mogoče pride tudi to. Nikar se ne čudi, če kdo govori kar živi in misli. To je tudi ljubezen. Vse, kar teži srce, na dan, nič naj ne bo skrivnostne- ga, kdor ljubi more vedeti, da ljubi celega člove- ka in ne besed. In to hočeva, idealov hočeva, dvigniva najin plamen visoko, ne pretirano z njim. Hočeva za njim, da vidijo vsi. Če hoče Bog, Ti več povem ko se snideva in bodo nočevala srca pri plamenu. Na tvoja ustna poljub, dolg in vroč poljub Tvoj Leo [39] Pismo. Naslovljeno: Brez ovojnice. 18. februar 1918 Moja Joža! To je vse pred odhodom, po čemu vse življe- nje, danes živim in to je dovolj. Gori naj vse v VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE plamen kar čuti. Vse uživa, ničemur se naj ne osreče, kdor ljubi. To so dnevi, to so noči. Ko divjajo strasti in živimo le zase in za one kogar ljubimo. Ah kako se umira, če je vsega dovolj. Jako danes žari v ljubezni. Ja če njega ne bi bilo. Tega igralca. Jako govori cele noči, njegov obraz je poln žaloigre onih, ki gredo pod jarem. Naša poglavja so skoro vedno enaka - danes nič, jutri še manj. Pač, jutri mogoče, mogoče pri jutranjem odhiramo. Kdo to ve, pride kot vihar, vsi tega čakamo in ne malogdaj si želimo, pa ko je treba, nam je težko povsem kakor, da smo se tu rodili. Da, res je le, po ljudeh nam ni žal. Mi smo veseli, oni še bolj, ko se ločimo. Zabavno vsekakor ni to romanje, kjer ni zaupanja. Žalost, dolg čas, mračni dnevi, težke noči, vse bi bilo, da človek ne misli na bodočnost. Kdor ni še star, ta postaja v tem mraku. Tvoja ljubezen in moja, ki se sveti v teh mrkih urah. Kdo te ne bi prisrč- no ljubil. Pa to je sreča. Prisrčno poljubljena. Tvoj Leo [40] Pismo (nepopolno). Naslovljeno: Vel. gospodična Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 20. 2. 1918. 19. februar 1918 Danes je eden onih dni, ko se človeku zdi, da živi brez hrepenenja, kopren dan, da se vidi vse zelo daleč kakor v sanjan. Črke in nebo se zgub- lja v motni svetlobi, ki umira ko je še visoko solnce. Prejel tvojo karto. Pri nas smo gospoda Ku- renta praznovali po naše. Hrupno v eni sapi in prej ko smo hoteli, smo ga zaklučili. Vsakemu svoje, tudi ta črnina ni ravno tako slabega zdrav- ja, da bi je bi človek žalosten. Jemo, pijemo, igramo in kdor nima nikogar o komer bi premišljal, so mu vsi dnevi taki, kot ta- le devetnajsti. Tu je oni mšk iz Montmartra. Z njim živi in umerje, se bori, zmaga ali propade cel narod. Njegova maska je izraz vse dobrote in groze. To je on, Jako. Vsi drugi blazne. Blazne, ker je tre- ba. Naš Bog naj živi. Zakaj te ni tu. Tebe, srca, lepote telesa, lepote duše. To je ono, kar človek ljubi. Joža, hočem živeti. Tako hudo ne bo, ker je bil ogenj na ešalone. Bog s teboj, Joža. [41] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 23. 2. 1918; na sredini na- slovne strani dopisnice je žig "ZENSURIERT". 22. februar 1918 Joža! Piši, za Boga. Čakam, pa vsaki dan nova prese- nečenja. Idemo zopet na Grob. Pa šta ćemo. Poljubljena Leo [42] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku. Poštni žig: k. u. k. Feldpo- stamt. 220, 4. 3. 1918. 2. marec 1918 Danes v tem peklu dobil Tvoji karti. Lahko si misliš, kako živi in misli. Živi, da pla- vamo v dežju, misli, da nas je 20 na štirih de- skah. Pa vseeno je treba iti in še večkrat. Boga mi, dobro Ti ide, danes plešeš, jutri v Ljubljani. To je naš ostrog. Če bo luči pišem pi- smo. . Poljub Leo [43] Pismo. Naslovljeno: Vel. gospodična Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 6. 3- 1918; na sredini naslovne strani dopisnice je žig "ZENSURIERT". 2. marec 1918 Joža! Sedaj smo tu. Ko smo odšli je bilo še lepo, po- tem pa se je ulilo in dežuje, enakomerno in če že ne drugega leji strašen dolgčas v tej dolini. Ne vidiš, ker ne veš kje si, skala desno, stena levo, v sredi blato in par kolib, to je naš paradiž. Paradijev je sicer veliko, ampak naš je oden iznad onih, ki jih je rodilo leto 14. Kdo ve, če bomo še zmožni živeti. Težko je vse. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 Razven tega jarka so mi naložili še par vozov aktov. Vsi grehi od slavne Hoge. Komp. so bili. Hoge. ni več, jaz sem bil zadnji pri njej, in sedaj pa pridejo akti in dečko mladi plačaj. Plačaj, vojni veliko. 10 tisoč vendar ni veliko. Menda je usota taka, da mi ne da živeti. Priprav- ljal sem se, da idem na Dunaj v aprilu na univer- zo. Pa isti - idi iz blata iz ognja in aktov. Vse to te ne zanima in počem tudi. Vse to je le, ker je ta dolgčas in človek res ne ve, o čem pisati. Vidiš Joža, to je življenje. Dobro ti je Joža in vsem pravičnim ali nam, ki smo grešili in ležimo tu. Mogoče pa hoče Bog drugače. Mogoče. Poljubljena. Tvoj Leo [44] Dopisnica. Naslovljena. Wohlgeb. Fr. Joža Kobal, Šembije p. Knežak. Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 6. 3. 1918. 3. marec 1918 Kako to, da samo spite na tem Krasu. Tu je že skoro pomlad, mnogo solnca in še več deklet. Vse bi bilo, da ne bi človek mislil na bodočnost. Tako pa je vse brez barve. Poljub Leo [45] Pismo. Naslovljeno: Brez ovojnice. 8. marec 1918 Joža! Berem Tvoje pismo, berem in ne malo mi je težko odgovoriti. Ne morem se odvaditi stare navade, da ne bi kritiziral tuje misli po svoje. Duša, ne zameri! Ne boš, Joža? Torej dobro. Glej, kaj Ti povem, ni ljubezen igrača razmer ni to, kar kdo ni pričakoval, niti niso sanje. Je to ono notranje razpoloženje, ki je rojeno v nas, ki živimo, - ampak vsak po svoje. Niso besede, ne ljubavna pisma. Da, je plamen, žari in kipi vse višje, kot hoče srce, vse višje stoje ideali ljubez- ni. Srce hoče dejanj, hoče naslad in udobnosti. Ni več onih arij o večnem Eldoradu. Da bi se bal boja, počemu. Kdor je prost, nima obzirov. To povdarjam, pa prost. Kako bi te mo- gel drugače ljubiti. Bodočnost ni v naših rokah, najmanj sedaj, veš, da Ti ne morem odgovoriti. To je ono, kar ni ljubezen in je najino. Značaj je harmoničen, kdor ljubi. Da prav imaš, mnogo si imava povedati. Mogoče, da pridem na dopust v tem mesecu. Pridem k Tebi. Jakota ni, je odšel. So pa tu drugi, ki tudi niso brez zanimivosti. Tu sneži in ni lahko živeti. Osebne stvari so vse pretežke, da bi človek vi- del lepoto narave. Za Tombo je groza, najbrž ja- ha zopet mrtvaška konjenica na pirovanje. Baje je tam svatba. Nevest se ne manjka in na Tombi se žarijo zelo na gosto. To je bal. Krasno je vino, polna čaša. Meni pa ni do onih nevest, nočem, dokler vem, da me ljubi ta nedolžni srček moj, moja Joža. Tudi jaz pridem v svate k Tebi na vrancu, na onem, ki ga je ubila granata pri Sv. Luciji. Dobro leti in tudi poradiš si je zaslužil. Hočem k Tebi v vas. V eni izmed lepih noči, onih noči, ki sanjajo o ljubezni in rode življenje. Hočeš? Če te je volja, greva na pohod. Bodi poljubljena, lepo in prisrčno od tvojega Levka [46] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku. Poštni žig: kk. u. k. Feldpo- stamt. 220, 28. 4. 1918. 27. april 1918 Hvala za čestitko. Oprosti, da so razmere, ki niso najbolj rožne in vsa presenečenja, ki sem jih doživel, odkar sem zopet tu v snegu, postale tako neugodne, da ni bilo prilike odgovoriti. Tudi sicer na dopusti so bile prilike nepriklad- ne. Pričakoval sem tvojega pisma ali karte, pa si menda krivo poučena o razmerah. Oglasi se kmalu. Leo [47] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, 2. 5. 1918. l.maj 1918 Tvoje pismo prejel. Oprosti, da se radi po- manjkanja papirja, omejim na dop.. Ob prilož- nosti sledi pismo. Vsekakor si se prenaglila s VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE Tvojo sodbo, mogoče tudi, da nisi razumela. Gotovo, da je treba pojasnila. Polno miru in le- pih sanj Ti želi Leo [48] Pismo. Naslovljeno: Brez ovojnice. 16. maj 1918 Joža! Ne glede na moje tedanje razpoloženje, ki ni najbolj važno, in vseh razočaranj, ti odgovarjam , sicer pozno, toda nikakor ne prepozno. Pismo se prebral dvakrat. Prvič sem se malo začudil, drugič sem ga prečital, kakor je bilo treba. Da, slučaji so zahtevali, da se nisma srečala v Ljublja- ni. Bil nisem takrat doma. V Sloveniji ni bilo pri- like, kje naj bi jo poiskala. In pozneje sem se ču- til krivega, ker se nisem mogel osebno opraviči- ti. Ljubezen je pojem zase, je nekaj, kar se ne sklada z življenjem še manj s prostostjo. Čutil sem se vedno to, kar sem pisal, o tem se nisem lagal. Toda razmere in življenje samo, ne dajo vedno prilike živeti po žnorci. Vprašala si, kaj nameravam in povedala si, da mi ne kratiš svo- bode. To se ne sklada, sama čutiš. Ljubezen je drugo in ono kar hoče kdo, da živi zopet drugo. Kdor misli, da so sedaj časi taki, da je vseeno in se lahko oboje konča v enem, se v toliko moti, v kolikor je idealen. Dejal sem, da izkoristi priliko. Ker bo prilik vedno manj, pa izkoristi pravo. To je pravo in edino modro, nikakor pa ne, se vezati na dvom- ljivo eksistenco. Vse pravde, eksistenca gotovo ne sme. In te ti še dolgo ne morem, ali pa sploh nikoli nuditi. To je velika razlika med ideali ljubezni in nje- nim uresničenjem. Ti hrepeniš po uresničenju ljubezni, po trdni volji, meni je ideal vse, ker sem od danes do jutri, brez eksistence in hočem misliti. Kakor pač hočem, tako mislim sva na ja- snem. Vso srečo in polno pomladi tvojemu srcu, tvo- ji duši želi Leo [49]Dopisnica. Naslovljena: Vel. gospodična Joža Kobal, Šem- bije p. Knežaku (Krain). Poštni žig: k. u. k. Feld- postamt. 220, 22. 5. 1918; ob žigu je še eden "ZENSURIERT". 21. maj 1918 Hvala za kartico. Srečniki. Tudi tu je vroče, ker zažigajo kresove. Mogoče se prične kmalu ples. Polno sreče želi Leo [50] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gosp. Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpo- stamt. 220, 27. 5. 1918; Poštni žig prekriva žig "ZENSURIERT". 26. maj. Hvala za binkoštni pozdrav. Prejela pismo? Pričakujem odgovora. Kako je v Ljubljani: in v Šem., tu streljanje in solnce pali, da smo počrneli kot zamorci. Mnogo lepih majevskih noči. Leo [51] Dopisnica. Naslovljena: vel. gosp. Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feld- postamt. 220, datum - nečitljiv. 28. maj. Molčite. Kako bo. Tu je krasno. Smo v malem trgu in polno Taljanih. To je lažni svet, samo dolgo ne bo to. Pa Vi? Pišite. Poljub Leo [52] Dopisnica. Naslovljena: Velecenj. gosp. Joža Kobal, Šem- bije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220, datum - nečitljiv. 31. maj. 1918 Hvala za kartico. Torej sama, pa vendar dovolj zabave. Kdor zna živeti, živi lahko brez drugih. Če je tako, ti zavidam. Evo ti, v štimungi: pa naj vzame vse vrag, če že hoče. Še več lepih dni želi Leo v spodnjem levem kotu: Heib podpisani Robert [53] Dopisnica. Naslovljena: Vel. gosp. Joža Kobal, Šembije pri Knežaku (Inner Krain). Poštni žig: k. u. k. Feldpostamt. 220,13. 6. 1918. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 12. junij 1918 Pismo prejel. Malo drugače sicer kakor sem hotu, pa sedaj gremo zopet naprej, treba je, da se vse odpusti. pozdravljena Leo Zusammenfassung Briefe eines österreichisch-ungarischen Soldaten 1917-1918 Mit der Kriegserklärung vom 23. Mai 1915 begann der militärische Konflikt Italiens mit Österreich-Ungarn, der sich zu einem der blu- tigsten im Ersten Weltkrieg entwickelte. Trotz der erfolgreichen Verteidigung der österreichisch- ungarischen Armee war der Zusammenbruch Österreich-Ungarns unvermeidlich. Mit dem am 3. November in der Villa Giusti bei Padua unterzeichneten Waffenstillstand endete der Kampf und Italien konnte in der Folgezeit die ihm im Londoner Abkommen versprochenen Gebiete besetzen. Wie bereits aus der Überschrift ersichtlich, sind Briefe das Hauptthema, es handelt sich jedoch um keine gewöhnlichen Briefe. Man kann drei Gruppen unterscheiden - Briefe, Postkarten und (drei) Ansichtskarten. Insge- samt sind es vierundfünfzig Schriftstücke, wahrscheinlich aber sind nicht alle Briefe erhalten. Dennoch sind die Briefe interessant und verdienen es, genauer beschrieben zu werden. Von den Kriegsereignissen berichten sie zwar sehr wenig, da die Zensur dies unmöglich machte. Am wichtigsten ist die Dar- stellung der Gefühle des Soldaten, insbeson- dere das Gefühl der Angst und Beklemmung, das in den vorderen Linien herrschte. Die Abhandlung versucht drei Schlüsselfragen zu beantworten: Wer war der Soldat Leo Mežan? Wie starb er? Und wer war Fräulein Joža Kobal, mit der der Held unserer Geschichte korres- pondierte? Der Großteil der Briefe war nach Šembije bei Knežak adressiert. Dort war Fräulein Joža Kobal seit dem 25. September 1913 bis zum 28. De- zember 1916 als Hilfslehrerin und vom 29. Dezember 1916 bis zum 8. Oktober 1919 als ständige Lehrkraft angestellt. Zwei Briefe und zwei Postkarten kamen an ihre Heimatadresse in Studeno. Der Großteil der Daten über Leo Mežan stammt aus dem Kriegsarchiv in Wien, wobei vor allem zwei Dokumente wesentlich sind, nämlich das Sterberegisterheft des bosnisch- herzegovin ischefnj Infanterie Regiments] • 4 für [den] MonatJ'ani 1918 und die sogenannte Grundbuchevidentz. Eine wichtige Information ist das Sterbedatum, der 16. Juni 1918, denn im Hintergrund einer Erinnerungsfotografie ist das falsche Datum, der 14. Juni 1918, angege- ben. Das Stammregiment Mežans war das Regiment Lir 27, in das Mežan am 18. Juni 1915 einberufen worden war. Später wurde er zum 4BH versetzt, wobei die einzigen Beweise für die Versetzung die Briefe sowie das bereits erwähnte Sterberegisterheft sind (das genaue Datum der Versetzung konnte nicht festgestellt werden). In dieser Einheit, in der er bis zum Leutnant befördert wurde, blieb Mežan bis zu seinem Tod. Das bereits erwähnte genaue Sterbedatum ist wichtig, denn nur einen Tag vor Mežans Tod begann die große öster- reichisch-ungarische Offensive, die den gesam- ten oberen Sektor der Piave umfaßte. Aus den Dokumenten erfahren wir auch, daß Mežan aufgrund eines Bauchschusses starb und be- reits einen Tag nach seinem Tod im Ort Rosai nahe der Stadt Feltre begraben wurde. Diese Angaben sind für das Verständnis des zentralen Themas der Abhandlung, nämlich der stilistischen Merkmale der Briefe sowie der Charaktereigenschaften des Leutnants unab- dingbar. Ein Hauptcharakteristikum der Briefe ist die sowohl inhaltlich als auch formal mit dem Original übereinstimmende Transkrip- tion. Die Briefe sind grundsätzlich dreigeteilt, in Einleitung, Hauptteil und Schluß. Vom ästhetischen Standpunkt sind die Briefe sehr ansprechend. Der Anrede folgt (meist) eine Einleitung, der Hauptteil steht gewöhnlich in Beziehung mit der Einleitung und dem Schluß, der meistens an Fräulein Kobal gerichtete Grüße und gute Wünsche enthält. In den Brie- fen findet man die Bildung von Indikativen und Vokalreduktionen, während die Verwendung der Interpunktionszeichen vorbildlich ist. Die stilistischen Merkmale der Briefe stehen in engem Zusammenhang mit dem Charakter des Leutnants Mežan. Der Briefschreiber war ein sehr gebildeter und belesener Mann (nach dem Krieg wollte er die Universität besuchen). Sein Weltbild ist voller Hoffnungen und Erwart- ungen, gleichzeitig aber auch voller Pessimis- mus. In den Briefen ist die Rede vom Schicksal VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE der Soldaten im allgemeinen, sowie von der Leo Mežan war ein sehr gefühlvoller Mann, mit Verbundenheit Mežans mit seinen Soldaten, einer starken, bewundernswerten Liebe zum Der rote Faden aller Briefe ist natürlich das Leben. Er erlebte das Ende des Staates, für den er Bekennen der Liebe zu Fräulein Kobal. Als so pflichtbewußt gekämpft und schließlich auch Gegenpol zum Abschlachten an der Front steht sein Leben geopfert hatte, nicht mehr, die Natur. Die Natur ist jene, die alles erdulden kann. Über sie schreibt Mežan nur in Super- lativen. VSE ZA ZGODOVINO