Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1934/35. Ljubljana 1935. % m «k •s k j * K f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj h O T O K’ Ü N A Y, U fc O G K A I) Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Iz vestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1934/35. Ljubljana 1915. NATISNILI ]. BLASNIK.A NASL, UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L. M 1 K U S o POSVETILO NJ. VEL. KRALJU PETRU II. O .sveti doni, kraljestvo troedino, ki zrustlo si iz solz, krvi in ran rodovom srdbodniin za domovino, da v njej trije so en Jugoslovan: vesele zmage ni zašla še zarja, ko nova te nezgoda spet udarja ! Kralj Aleksander, vitez večne slave, velikega očeta vredni sin, zmagalno vzšel iz borbe je krvave, ko bil sovrag zaletel milje pogin. Svobode sen ko je uresničil zlati, s krvjo in smrtno srago ga pečati. A zlostna roka, ki je kralja ubila, kraljestva kralju razdejala ni! Z mučenčevo je smrtjo pokrstila naš dom in Jugoslavija živi. Živi! Pokleka na gomilo sveto vsak dan na Oplencu krdel nešteto. O sveti dom, kraljestvo troedino, rojčno v drugič iz kraljevih ran roddvom svobodnim za domovino, da v njej trije so en Jugoslovan : iz smrti t e, in te gomile e n e meje poslej so Tvoje posveččne! Umirajočega poslednje želje, da čuvajmo Mu Jugoslavijo, za vele poslej so sveto nam povelje. Mi v slogi in ljubezni pra vi jo, — ta zlati sad iz borbe tisočletne, -branimo dediču časti ocetne! Naš mladi, kralj ! Še preden zatonila, je sanja Tvojih zlatih, zornih dni, previdnost božja Te je posadila na stol veličja, slave in moči! Kot se nebo zvedri nam po viharji, prihajaš lep in dober v mladi zarji! Tvoj svetli ded v trpljenju je dohödil, Tvoj oče v slavi svoj končal je pot, Tvoj svetli dedje dom nam osvobodil in oče Tvoj zedinil trojni rod: Ti dedič njih usod, svetlih in žalnih, si tudi vdanosti rodov zahvalnih! Najlepše kralj slovanske kraljevine, ocetni dedoval si slavni meč in žezlo in krono zemlje troedine; o, dal Ti Bog, da bi prejel še več: da sliči v slavi starišev usodi, le srečen bolj, kot sta bila, da bodi! Pomdzi Bog Ti, Veličanstvo ! Vodi nas sebi v čast, naš prvi kralj miru! Pod žezlom Tvojim blagoslov obrodi prosveti naši žlahtnega sadil: dobrota naj in pa lepota naša poslej sosedov naših srd preglaša ! Iva n M oh or o v. ■ •(Z'! VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. UJEDINITELJ Prav v času, ko je začelo iti delo po šolah po velikem šolskem odmoru svojo mirno pot, je prenehalo bili srce Njega, ki ni znal v skrbi za Svojo zemljo in Svoj narod, kaj je odmor. (). oktobra se je odigralo v Marseju s tragično smrtjo kralja, Aleksandra I. Ujedinitelja zadnje dejanje1 resnične ljudske drame: prerezana je bila zlata nit kraljevskega življenja, ki se je od rane mladosti verno idealu največji!) jugoslovanski!) duhov pelo na goro Slave preko muk in težkih udarcev usode s lieroizmom in z nezlomljivo vero v »mago Pravice in Resnice. Sin naše zemlje, kralj 'v/, kmečkega rodu, čigar vsa življenska pot je bila trnjeva, je z zgodovinskim aktom od I. decembra ll)IS proglasil kot regent v imenu Nj. Veličanstva kralja Petra I. ujedinjenjc Srbije z zen)ljan)i Slovencev. Hrvatov in Srbov. Tako je izpolnil stoletni sen izkrvavelega naroda ter se lotil z istim samozatajevanjem, s katerim nas je popeljal iz robstva v svobodo, težkega posla notranje ureditve in utrditve Svoje zemlje. Hotel je solnce in vedrimo na. jugoslovanske))) nebu, a slogo, bratstvo, ljubezen in zadovoljstvo v jugoslovanske») narodu. Globoko je oral njivo Svoje zemlje in skrbel v težki!) dueli za nas s pogumno odgovornostjo in moško preudarnostjo. M mira glava svmla na divanu, ošlra sablja svngde na megdanu. Gorko je želel, da l)i dočakal /reli, sladki plod Svojih naporov na eličncm, gospodarskem in političnem polju. On, ki je prvi razvil v carskem Skoplju zastavo svobode in je prvi popeljal v večni sneg našega Triglava belega orla, nas je razi rojene ujedinil in vodil s si-gnrno roko brod naše Jugoslavije skozi burjo nemirne današnjosti v lepšo bodočnost. Svoje delo je venčal kol knez miru. Evropsko politično n e bo se ni bolelo razjasnili in iudi okrog Jugoslavije ni bilo jasno. Teda j je Sl raža r našilt mej pristopil k novemu ležkemu poslu, da so nevarnost za svetovni mir čim bolj zmanjša in da se narodi sproste morečega sl rali n pred ponovnim svetovnim krvoprelil jem. V tem praven je potoval v Bukarešl, Carigrad in Solijo, kjer je dosegel tolike nspelie, da so narodi po pravici gledali v njem velikega zaščitnika miru. Da se la očnva in da se odkloni vse. kar bi moglo dati povod za kake pretresi ja je. se je napotil tudi v Pariz. Na lem polu je padel v Marseju obenem s francoskim ministrom zunanjih poslov k. Bartujem od roke onih, ki jim je do lega. da ne pride v Jugoslaviji do miru, in ki so gledali v vladarju Jugoslavije najmočnejšo zapreko svojih podlih ciljev. Gnusen je zločin, k"i so ga izvršili v marsejskem pristanišču na tleh Francoske, velike prijateljice našega naroda, nad vladarjem največjih vrlin in vitezom brez slralm, še gusnejši je, ker ni zadrhtela njihova roka uili pred tem, da se je vzdignila nad l jubečega soproga in nežnega očeta treh otrok. Toda morilci so se v svoji peklenski nakani prevarali. Država, za katero umre njen kralj, ni in ne bo prazna beseda. N jegov duh in Njegova izamisel živila v vsej naši domovini. Naš nesmrtni Vodnik živi v Svojem grobu nam vsem: tako onim, ki so Mii pomagali in Mu stali ob strani pri junaškem delu za naše osvobojen je in u jediiijenje, kakor tudi naši mladini, ki šc ni mogla svoje domovinski’ požrtvovalnosti pokazali pri ustvaril vi Jugoslavije; toda ona jo bo /vesla kraljevi oporoki čuvala in jo hote čuvati. Tako se glasi njena zakletev oh grohu Njega, ki je iz])ričal našo veliko Jugoslavijo s Svojo krvjo. Prepričani smo, da se nam ta velika narodna nesreča čudežno pretvori v blagoslov. I)a pride‘za tem našim velikim petkom naša velika nedelja, hočemo pod vodstvom Njegovega vzvišenega sina ili po polu. ki nam ga je jasno začrtal veliki Nesmrtnik. Čuvati hočemo etlin-stvo naroda in državno celino, ker smo uverjeni, tla je naša rešitev, naše življenje in naša bodočnost edino v edinstvu ter slogi islokrvnih bratov in v skupni, nedeljivi državi, v veliki kraljevini Jugoslaviji, kateri bo posvečeno vse naše delo. Slava kralju Mučeniku, slava kralju Aleksandru I. Ujedinitelju! Naj živi jugoslovanski kralj Peter II.. naj živi Njeno Veličanstvo kraljica-mali Mari ja in ves kraljevski dom Karadorilevičev! Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1934/35. I. Profesorski zbor. A) lzpremeinbe v šolskem letu 1934/35. a) N a z a v od so I) i I i p r e m e š č e 11 i : 1. Z odlokom m j nisi rstva prosvete Sn. In*. 26125 od 15. avgusta Iz državne realne gimnazije v Celju na lastno prošnjo prolesor Anion Gorup ler z državno realne gimnazije v Novem mestu profesor dr. Ferdo Kozak. Prvi je nastopil na zavodu službo 4. septembra 1954, drugi 1. septembra 1934. 2. Z odlokom ministrstva prosvete Sn. br. 45417 od 13. decembra 1914 na lastno prošnjo z državne realne gimnazije v Pančevu prole-sorica Branka Golubovič. Službo je nastopila 10. januarja 1911. 1. Z odlokom ministrstva prosvete Sn. br. 6162 od 20. februarja 1915 profesorica Kmilija Brane ter profesor Milan Ziegler, oba z državne realne gimnazije v Kranju. Prva je služila na zavodu kot dodeljena že od 22. marca 1953, drugi pa tudi kol dodeljen od S. le-bruarja (912. b) N a n o v o so bili posl a v I j e n i n a z a v o d u : 1. Z odlokom ministrstva prosvete Sn. br. 26759 od 20. avgusta 1914 prejšnja honorarna učitelja zavoda Rudolf Benulič ter Karel l)obovišek in diplomirana študenta filozofije Anton Klasinc ter Vladimir Potočnik. Službo so nastopili: Uudolf Benulič 27. avgusta 1914, Karel Dobovišek 10. avgusta 1914, Anton Klasinc 4. septembra 1914, Vladimir Potočnik 29. avgusta 1934. 2. Z odlokom ministrstva prosvete Sn. br. 26711 od 20. avgusta 1914 za začasnega učitelja telovadbe Miloš Miloševič. Službo je nastopil 18. septembra 1914. 1. Z odlokom ministrstva prosvete Sn. br. 16619 od 9. maja 1913 sla bila postavljena za suplenla diplomi rana študenta filozofije \ en-delin Legiša ter Svetka Matekovič. Službo sla nastopila 24. maja 1915. Ker pa je šlo šolsko leto že h koncu, nista prevzela pouka, temveč sla pomagala pri administrativnih poslih. c) I) o d e I j eni so bili z a v o d u n a s I u ž b o v a n j e : I. Z odlokom Sn. br. 14210 od 29. septembra 1914 Andrej Šarc, ki je bil kol diplomirani sludenl filozofije imenovan za suplenla na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani z odlol 53 bolezenski dopust za čas od 28. XI. do 28. I. 1955. Ta dopust mu je bil podaljšan do kraja šolskega leta z odlokom Sn. br. 4IS() od 18. februarju 1955. Profesorju dr. I\anu Grafenauerju je dovolila kralj, banska uprava v Ljubljani z odlokom IV -14280/ i od 9. novembra 1954 bolezenski dopust od 21). X. do 22. XII. 1954. Profesor Julij Krek jr dobil od kralj, banske uprave v Ljub- ljani z odlokom IV-5615/5 od 26. oktobra 1954 bolezenski dopust za čas od 26. X. do 26. XII. 1954. Ker pa je bil imenovani med tem že vložil prošnjo za upokojitev, ni več nastopil službe. Upokojen je bil z ukazom Sn. bi’. 47505 od 27. decembra 1954 ter razrešen službovanja 18. januarja 1955. Profesorju Karlu Kuncu je dovolila kralj, banska uprava v Ljubljani z odlokom IV -141 (»/2 od 16. februarja 1955 bolezenski dopust od II. I. do 20. 11. I()53. I čitel j telovadbe Ha jko Pirnat je imel bolniški dopust od 22. IT. do 4. III. Il)5"> ter od 8. III. do 51. III. I()53. Dovolila mu ga je kral j, banska uprava v Ljubljani z odlokom IV-7585/1 od 10. aprila l‘)55. Radi udeležbe pri smučarskem tečaju v okolici Sarajeva je odobrilo ministrstvo prosvete telovadnemu učitelju Milošu Miloševiču odsotnost s P. br. 2445 od 24. januarja 1955 za čas od 15. II. (h) 9. III. 1955. !) cd a 3 O a O rt 7^ 3 zlg- O'C Xi Druge obveznosti na istem ali kakem drugem zavodu Varuh fizikaloe. kemične in matematične zbirke Varuh knjižnice podporne zaloge Varuh učiteljske knjižnice A UIIIS9.II?JS lupajzuyf i 1 1 Vb VIII a cd Va 1 U9P91 BU lijfl 1 I— t-H 1 18 20 20 20 16 :edmeti z razredom oddelkom) ter s šte-ilom tedenskih ur, ki jih je učil 1 s Ia/5, Illabc 12 1 m Ide 6, IIb/3, lIIc/3, Vab 6 IIIc/4, Vlllab 8, g VIIIab/8 (M O Xi cd b L Cf) ”cd i> 1 Vab/10, um Vlllab 4, pp VIIIab/6 VIab/8, VIIIab/8 Ch.C ^ - C/) Datum poslednjega napredovanja ^ Ol T*H ^ 4.1. 1930 9. VH. 1930 l.X. 1932 l.X. 1932 I.X. 1932 l.X. 1932 trj -n CO . 03 03 tH tmidn 'is t-H CM Ol l t-H l t-H T—t 1 t-H 1 T-H 1 t-H cufuzo 1°J -H S K" £ t-" — 0) in 1-§S ■o vO lO 18 -+l t-H Ol 15 CO T-i Ol tH “9 cd —: ’Sls c/a E3 03 03 Ol CO co co GO 00 s 30 30 30 29 28 L'- Ol 1 — Ol »O Ol •-S cd i latinski, grški, stenografija i slovenski Glavna (a! vzporedna stroka r±4 C/) Grl* & >cn ^ i In C 1 i slovenski nemški ) — 1 latinski, grški 1 slovenski nemški i matemati fizika ) — i latinski, grški l slovenski latinski, grški i slovenski slovenski nemški cd -C cd -Q cd Xi cd Xi cd Xi cd a) bi a) b) 5 '5* -a >o >N cd 3 a u» _o a; Ui tH O C/) 0) «t-H O t R £ f R K m s ■"3 a Ime in priimek 1 Dr. Lokar Janko Dr. Grafenauer Ivan Dr. Arnejc Ivan Kunc Karel Lovše Anton Južnič Rudolf Gnjezda Franc Dr. Pregelj Ivan •»§ rH oi CO •O CD GO Učil 4 ure slovenske steno grafije na teden kot neobvezen predmet Poslovodja. 1 Varuh prirodo-| pisne zbirke i Učil 8 ur nemščine na teden kot neobvezen predmet Varuh zbirke za zemljepis in zgodovino Varuh dijaške j knjižnice a 1 l Vib VII b Via 1 1 1 U Vila 22 Ol Ol t— 20 t— t-H CO !8 22 18 03 t-H CD 1 IIab/10, VIIab/8, g Va/4 . Ol ? ►H f" bJj N GO ]> Tabcd/8, IId/3, VIab/4, lig 8ab/2 GO cd M 00 !> ^ cd „K* •-t 1—1 3 tlj 1 Ilc 5, n Vllab/6, Vlllab 6 sD pC s cd r* M r-*-> • o oi 2 >■ N bß N O ►3^3 sšci t> u S N v Ibce/6, IIcd/4, IVab/4, VIab/4, Vlllab, 4 7* cd cd oT HH ^ r',’> CM l ^ cd r-XI a :I> ze la:2, IIc/2, p Ie/2, IIabc/9, Vab/4 o 5 X> r-G cd pH in S co . 03 03 t-. 21. XI. 1933 • -h co >c s 17. IV. 1934 »O T- . • -+< co »6 2 • -H CO * t-H r*" CO '■O ^ 5. IX. 1933 30. III. 1933 ö CO t—i CO O 2 CO T/Al IV/1 Ol k" Ol K*" f>- K" J VI Ol »O Ol 26 O 2 03 1 26 Ol 00 Ol co 03 co co 03 1 »C CO >c tH co Ol 22 S T“i CC t-H Ol rH OJ O t-H 03 03 03 a) latinski, grški ! b) slovenski a) latinski, grški J b) slovenski cd" oo »i£ JT 5 £ Ü.3 'S c’3 G, _ Č*_, 'cd 2* 2 (/> .s^ >C/1 js S, I Id 2" i a) latinski, nemški b) - a) zgodovina, zemljepis b) - a) zgodovina, zemljepis I.) - a) verouk b) - a) zemljepis b) geologija in j petrografija, srbskolirv. j. J, a) prirodopis, zemljepis b) - a) slovenski, srbskohrvat., francoski b) - profesor C c R e R r S! profe- sorica E- o cr. 0> «H-. O ki CL P f Osana Josip Koletič Josip Kapus Franc Sivec Ivan Žitnik Alojzij Zalaznik Albin i Dr. Turk Ernest Dr. Zupan Alojzij 1 Golubovič- Branka j O >o 4) t_ (n M o 3 cd PQ Dr. Rupel Mirko 03 S d ol co T-H lO 16. 00 T-H 19. - - Opomba Dodeljen z drž. učitelj. šole v Ljubljani Dodeljena z drž. moške real. gimn. v Splitu Druge obveznosti na istem ali kakem drugem zavodu Varuh telovadnega orodja Varuh zbirke za risanje Varuh zbirke za petje a «iiisojnjs iupojzuy 1 I K" IV b 3 III a 0 l 1 cd napa] bh uon Ol (M 0 CM CO tH 0 01 o> O) 01 tH CM L— T—1 »O Predmeti z razredom (in oddelkom) ter s številom tedenskih ur, ki jih je učil v Iad/4, IIab/4, IIIabc/6. Vab/4, VIIab/4 t IIbc/4, lllabc/6, IVab/4. Vab/4, VIab/2 m VIIab/6, f VIIab/6, VIIIab/6 GO JZ cd 'r^ CO r" KH 7* if1 m Ibc/6, IIcd/6, YIab/6 m Ia/5, IIa/3, IIIab/6, IVab; 6 r Iabcde/10. Ilabcd S, ze Ibc/4 pe Iabcde/10, Ilabcd/S, zbor. pe/3 sd r>i m "čin 1^ sO ►5 _Q «h-* “’ fr Ib/3, Ilabcd/12 Datum : poslednjega napredovanja ^ čo 01 ^ 17. IV. 1934 28. XII. 1932 ►—1 CO EU co . 05 CM n 7. III. 1933 27. m. 1933 1—5 1—1 :o . 05 -H t-h 30. V. 1933 1 1 l!III(ill>[S tmftr/ojoj VIII vm IIIA 1X-i id a«« 'S C ,_E3 ns ^ 6l čm lO 1 CD Ol i—l CD t-H CO -O ^ >N ”5 | Ö CO rH CO CO -h l'- 10 05 -H -H 'd ■^ co L" 05 iO CD CD O rH (M Glavna (a) in vzporedna (b) stroka a) verouk b) - a) telovadba b) - a) matematika, lizika b) - a) slovenski, nemški b) - a) matematika, fizika b) - a) matematika, fizika b) - a) risanje b) — a) petje bi — a) francoski b) primerjalna slovnica rom. j a) francoski b) primerjalna književnost O C3 _Q >0 >N cd p a 75 N profesor učitelj veščin profesor t £ profe- sorica učitelj veščin l cd Ö |jiiARjdiid i>js|ii[)ü.m CO lH k>o oj ca' -Q ■o <*- CO -tH II. Neobvezni predmeti. Razen obveznih predmetov so se učili na zavodu v šolskem letu 1914/55 ti-le predmeti: 1. Češki jezik po I uro na teden za učence V.—VIII. razreda. Poučeval je dr. V. Burian, lektor češkega jezika na vseučilišču v I .j ubljani. 2. Nemški jezik v 2 tečajih, vsak tečaj v 2 oddelkih po 2 uri na leden za učence IV.— VI. razreda. Poučeval je profesor Alojzij /i I ni k. 5. Slovenska stenografija v 2 tečajih po 2 tedenski uri za učence l\.—VIII. razreda. Poučeval je profesor Josip Osana. 4. Petje v zboru po 5 me na teden za učence III. do VIII. razreda. Poučeval je učitelj laika Kramolc. III. Važnejši ministrski odloki. 1. Sn. br. 18955 od 25. junija 1954: Po § 8 Zakona o narodnih šolah od 26. XIl. 1929 traja pouk v narodnih šolah osem let, in to: v osnovni šoli štiri leta (I.—1\. razred) in v višji narodni šoli štiri leta (J.—IV. razred). Kadi tega smejo delati sprejemni izpit za vpis v I. razred gimnazije učenci višje narodne šole, ki so dovršili razred brez kake slabe ocene ter izpolnjujejo tudi druge zakonske pogoje za vpis v I. razred gimnazije. 2. Sn. br. 41571 od 28. novembra 1954: Da bi se dosegel glavni cilj pouka materinega jezika, namreč da bi si učenec, pridobil temeljno znanje tega jezika in bi ga zanesljivo obvladoval, morajo učenci srednjih in srednjih strokovnih šol delati popravne izpite iz srbskohrvatskega in slovenskega jezika ustno in pismeno. Pri ocenjevanju lakih učencev je ireba posebno gledali na njihovo pismenost, l a bodi odločilna pri odločitvi, ali se naj učenec pusti v višji razred. Popravni izpiti i/. drugih predmetov ostanejo i dalje samo ustni, ker si more učitelj pri ustnem izpraševanju ustvariti sodbo o pravem znanju učenca in o njegovi sposobnosti za daljnje napredovanje v tem predmetu. 5. Sn. br. 14510 od 20. aprila 1955: Pripravniki za višji tečajni izpit morajo pisati v Dravski banovini tudi nalogo iz srbskohrvatske književnosti. Pišejo jo lahko v srbskohrvatskem ali slovenskem j eziku. 4. Sn. br. 4I7S5 od 12. januarja I')’7): Za ponavljalee se smatrajo samo oni. učenci, ki so se učili do kraja šolskega leta in niso po članu 51. Zakona o srednjih šolah dovršili razreda s povoljnim uspehom. Razume se, da se ne more dovoliti izpis učencem proti sklepu šolskega leta, ko odločitev o končnem uspelm ni več dvomim. Isto velja za učence, k i izostanejo po § I*) Pravil o vedenju. 5. Sn. br. 18185 od 16. maja 1955: število lističev za izpraševanje narodne zgodovine pri višjem tečajnem izpitu znašaj najmanje 50. A ko je število pripravnikov večje od 25, tedaj se število lističev poveča najmanj za 5 brez ozira na število pripravnikov. IV. Šolski letopis. Popravni izpiti so .sc izvršili med 24. in 51. avgustom, višji tečajni izpit se je vršil v jesenskem roku 27., 28. in 51. avgusta, nižji tečajni izpit pa 27. avgusta. Vpisovanje sc je izvršilo I., 5.. 4. in 5. septembra. Vpisalo se je 1011 učencev, med temi IS! učenk. To je najvišje število učencev, kar jili je imel doslej zavod. Na nižjo skupino jih je odpadlo 7(>2 (144), na. višjo 2SS (42). li učenci so sc razdelili na 22 oddelkov. Skoro vsi oddelki so imeli večje število, kakor ga predpisuje zakon. K1 j111> (emu. da so sc- uporabili vsi za učilnice količkaj primerni prostori, so morali imeti učenci 3 oddelkov (I. I), I.e. II. d) popoldanski pouk. Šolsko leto se je pričelo s slovesno službo božjo 15. IX. Uasi so člani profesorskega zbora požrtvovalno učili po več ur na teden, kakor so po zakonu dolžni, vendar je bil pouk v nekaterih predmetih okrnjen, ker se je učiteljski zbor dopolnil šele proti koncu šolskega leta. Seje učiteljskega zbora so se vršile: 15. IX., 26. X., 19. XI.. 51. I., 12. III., 16. IV., 29. V., 15. VI., redne seje razrednih zborov so bile v vsakem polletju 5, izredne po potrebi. Strokovne seje glede zglednih predavanj so sc vršile za vsak nastop posebej. Seja za letne ocene za IV. in VIII. razred je bila 51. V., za ostale razrede so se vršile od S.—12. VI. P j vo polletje se je končalo 51. I., drugo sc je pričelo I. II. Ob koncu prvega polletja je znašal negativni uspeli 45-09% (v šolskem letu 1955/54—1-2.84%, v šolskem letu 1952/55—42.91%). Zavod kaže torej glede klasifikacije razveseljivo sliko, da ne pozna neopravičljivih skokov. Po ^ 54 Zakona o srednjih šolah je bilo oib sklepu I. polletja oddaljenih z zavoda v nižji skupini 26 učencev, v višji 2. Učenka ni bila nobena oddaljena. Glede pljuč je bil učiteljski zbor pregledan v dispanzerju za tuberkulozo po specijalislu dr. Prodanu 2t. in 28. IX., državna šolska poliklinika pa je pregledala zdravstveno stanje učencev v tein redu: 20. I M.—V lil. a in b, 21. III.—VII. b, 22. III.—VII. a in VI. b, 25. Ul.—V. b, 27. III.—V. a in VI. a, 28. Ul.— IV. b, 29. III.—IV.a, 50. III.— III. c, I. IV,—III. b, 5. IV.—II. d,4. IV.—111. a, 5. IV,—II. c, 10. IV.—I I. b, II. IV,—II. a, 12. IV.—Le, 15. IV.—I. d, 15. IV,—I.e, 17. IV.—La, 5. V.—I. b. 9. oktobra nas je vse pretresla grozna vest, da so plačanci tujih držav ubili v Marše ju našega spasitelja in mulo našo bodočnosti. Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra I. Ta strašna nesreča se je sporočila učencem 10. X. takoj ob začetku pouka, nakar sc je šola za listi dan zaprla. 15. oktobra se je javilo učencem, da je 12. oktobra zvečer na polu z Angleškega, kjer se je šolal, slopiI na svojo zemljo naš novi kralj Njegovo Veličanstvo Peter II. 15. oktobra je prisegel ves učiteljski zbor pred direktorjem svojemu novemu kralju vernost in zvestobo. 16. oktobra je imel zavod spominsko svečanost za blagopoko j n i m viteškim kraljem Aleksandrom I. Ujedinileljem, in sicer najprej za razrede III—Vlil. potem za razrede I—II. Svečanost se je vršila v domači kapeli. Spominska govora je imel direktor. Na dan pogreba, IS. oktobra, je prisostvoval zavod žalni sveti maši, po kateri se je prečitala učencem poslanica bana dr. Draga Marušiča jugoslovanski mladini. Nato so se učenci z učiteljskim zborom udeležili žalne manifestacije na Kongresnem trgu. 9. novembra je prisostvoval zavod v Križankah cerkvenemu «pravilu v 'komemoracijo za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. U jediniteljem. Življenje in delo blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. IJ j ecl i ni tel ja si je ogledal zavod v slikali v kinu Matica '20. XII., medlem ko je v istem kinu z žalostnim srcem sledil 16. XI. pogrebnim svečanostim. /a spomenik svojemu kralju Mučeniku v Ljubljani so darovali učenci Din učiteljski zbor pa Din 5409. 51. X. se je praznoval Jadranski dan. O pomenu slednje so govorili razredniki učencem v zadnjih dueli oktobra. 10. XI. se je praznoval dan miru s kratkim govorom in dveminiit-n i ni molkom. 12. XI. se je predavalo ob priliki „angleškega dneva" učencem višjega oddelka o podpori anglosaškega plemena Jugoslovanom, zlasti za časa svetovne vojne. Narodni praznik u jed i n jen ja, I. december, se je proslavil s službo božjo. Božične počilnice so trajale od 25. XII. do 10. I.. velikonočne pa od IS. aprila do zaključno 6. maja. Dan sv. Save se je proslavil 2(>. I., Strossmayerjev dan pa 4-. II. V času od 25. III. do 27. IV. so predavali učitelji slovenskega jezika v svojih razredih o pomenu ilirskega gibanja, pri čemer se je posebno poudarjala misel edinstva našega naroda, saj je bil krajni cilj ilirizma, da utre na čvrstem temelju duhovnega edinstva pol političnemu ujedinjenju našega naroda. Tako predstavlja ilirizem izhodno točko našega jugoslovanstva. 12. IV. je priredil zavod v ljubljanskem dramskem gledališču akademijo Naša beseda. Gledališče ji' bilo napolnjeno do zadnjega mesta ter je akademija sijajno uspela. Ponovili so jo 12. V. v Radiu 1 jubl j ana. 14. I\'. je priredil Podmladek Rdečega križa ljubljanskih srednjih [šol v dvorani Uniona akademijo, pri kateri je sodeloval tudi zavod. Razstavo Spomini na našega kralja Aleksandra I. Ujediniiclja. prirejeno v dneh ().—27. aprila v Jakopičevem paviljonu od kola jugoslovanskih sester, od društva Kneginja Zorka in Kluba Primork, si je ogledala večina zavodovih oddelkov. Podmladek jadranske straže l jubl janskih šol je priredil II. maja v dvorani Uniona akademijo. Naslednjega dne se je vršilo na Kongresnem trgu slovesno razvitje 41 praporov podmladkar jev. Celodneven izlet v razne kraje Dravske banovine je napravil zavod 22. maja. 24. maja je predaval učencem zdravnik dr. Prodan o tuberkulozi. K spovedi in sv. obhajilu so šli učenci 2". in 24. X. ter 2S. in 29. V., velikonočne duhovne vaje so pa opravili (>., 7., S., 9. IV. Privalili izpili so se izvršili v času od I.— n. VI. Redni pouk se je zaključil za učence IV. in Vlil. razreda 30. maja. za ostale razrede S. junija. Letna izpričevala so se razdelila učencem na Vidov dan po slav nosti, ki je imela sledeči spored: I. A. M ihanov ič-Bu n jani n: Lijepa naša domovina, /apel gimnazijski pevski zbor. — 2. Ivan Mažuranič: Ilir. Deklamiral Leopold Pavčnik. V. I). — 3. Pomen ilirizma za naše narodno prebujenje. Govor prolesorja dr. Mirka Bupla. — 4. Petar Preradovič: Zora puca. Deklamiral Vladimir Kos, VII. b. — 3. Valentin Vodnik: Ilirija oživljena. Deklamirala Bazilija Pregelj, V. a. -(). Josip Šiolcer-Shivenski: Zagorska pesma. Zapel gimnazijski pevski zbor. — 7. Jenko: Od Balkana do Triglava. Deklamiral Marijan (venkel, VII. a. — S. Klavirski trio (violina: Viktor Derganc, VII. b; violoncello: I'rane Lenart, VII. a; klavir: Jože Osana, V. a) dve 1 očki. — 9. Bože pravde. V. Narodna in državljanska vzgoja. V preteklem šolskem letu je l»il glavni cilj državljanske in narodne vzgoje, da dobi mladina zdravo podlago za razumevanje jugoslovanskih narodnih interesov in državljanskih dolžnosti. Prva dolžnost zahteva od vsakega državljana, da se zaveda velike važnosti narodnega in državnega edinstva za uspešen razvoj Jugoslavije v zunanje- in notranjepolitičnem oziru. Učencem se je česlo nudila možnost, da spoznavajo in razumejo vsebino našega edinstva, ki ni delo ene generacije niti posledica zgodovinskega slučaja, marveč delo neprekinjenih naporov živih sil jugoslovanskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je bilo l.relm pri pouku poudarjati, da postane mladina narodno zavedna in da bo znala vse skupne narodne ter ikulturnc pridobitve ne samo čuvali, marveč tudi obogatili v prepričanju, da je plemenit naeijonalizem glavna moralna podlaga plodo-nosnega državljanskega sodelovanja in da je domovinska ljubezen glavni vir narodnega napredka. Jugoslovanski nacijonalizem je zdrav in ne pozna omalovaževanja drugih narodov, še manj pozna nesirpnosl in zatiranje. Njegovo bistvo je spoznanje lastne vrednosti in v tej zavesti utemeljeni narodni ponos, ki ne zaliieva nadvlade, pase Iudi ne klanja nadvladi drugih. V takem narodnem duhu je šola slremela za tem, da vzbudi v mladih srcih zavest jugoslovanske skupnosti in pripadnosti k isti jugoslovanski družini ter čut najožjega krvnega in jezikovnega sorodstva. Kot Jugoslovanom ne sme bili mladini nič tuje, kar je jugoslovansko. Zato je nacijonalna vzgoja skušala usposobili mladino, da se bo lahko razumela in razgovorila z vsakim jugoslovanskim človekom, da bo vse, kar je naše, spoštovala in l jubila bolj kot vse tuje, kajli v dobi hude gospodarske krize, ki je zajela ves svet, more Jugoslovanom samo Jugoslavija nudili kruha in dela. le v veliki skupni jugoslovanski domov ini bo dobila mladina dovolj razmaha. Zato si mladina ne sme s kakim ozl vosrčnim pojmovanjem zapirali poli v široki jugoslovanski svel. ki je velik in boga j ler poln duševnih in prirodnih zakladov, ki so vsi naša skupna last. Državna in narodna vzgoja je navduševala mladino za to. da se ho počutila povsod doma in da bo zmožna služiti svoji državi na vseh postojankah, poleg tega pa je imela namen, da jo moralno in intelektualno pripravi za njene naloge. To je potrebno, da bo znala mladina pozneje z vzajemnim spoznavanjem in organiziranim delom krepiti duhovno skupnost, širiti in pospeševati jugoslovansko narodno misel ter sodelovati pri ustvarjanju duhovne in materijalne kulture jugoslovanskega naroda, obenem pa tla bo razumela obrambo njegovih pravic. Z narodno je bila združena tudi soeijalna vzgoja, ki je upoznavala mladino s sodobnimi gospodarskimi in socijalnimi vprašanji, predvsem z onimi naše države. Živimo v prehodni dobi gospodarske revolucije, v kateri se borijo med seboj tri velike ideje: na desni starorimska civilizacija z zavojevalnimi, imperijalističnimi cilji in /. individualističnim, gospodarskim sistemom, na levi komunizem s svojim načrtom o izvojevanju komunistično in centralistično urejene svetovne države z državnim gospodarskim sistemom. V sredini pa se giblje ideja iskrenega bratstva z vzajemnim, vsa soeijalna. stanovska ali razredna nasprotstva uravnavajočim zadružnim gospodarskim redom, ki odgovarja tudi gospodarski strukturi Jugoslavije ter združuje načelo individualizma in kolektivizma, /ato je šola vzbujala v učencih zanimanje za gospodarskosoeijalna vprašanja v duhu ideje zadružnega gospodarskega reda. VT. Poklonitveno potovanje dijakov na Oplenae. V počitniških dneh od 24. do 2S. aprila je priredil Ferijalni savez Di •a v ske banovine s sodelov anjem prosvetnega oddelka banske uprave poklonitveno potovanje sredn ješolske mladine na Oplenae. Potovanja se je pod vodstvom profesorjev Branke Golubovič. Dr. Ernsta Turka in Franca Cnjezde udeležilo 21 dijakov višje gimnazije, med njimi zastopniki Podružnice Feri jalnega save/a. Žara. in Podmladka Jadranske straže. Banovina je naklonila podporo 1500 Din. dijaška udruženja sama pa so prispevala večje ali manjše zneske. Klasično gimnazijo je v Beogradu sprejela pod svoj gostoljubni krov moška učiteljska šola. V četrtek, dne 2“. aprila, so si izletniki ogledali znamenitosti naše prestolice: dvor Nj. Vel. kralja, etnografski muzej in mineraloški zavod, parlament in ministrstva, Saborno cerkev in nove šole ter javne spomenike in zgodovinske priče na Kalimegdanu. Petek je bil posvečen romanju na Oplenae. kjer se je mladina v ljubezni in vdanosti poklonila nesmrtnim manom blagopoko j nega viteškega kralja Aleksandra I. (Tjedinitelja. Zopet in zopet se je vračala k njegovemu grobu, k jer je bila. prav kar položena skrin jica s podpisi in zaobljubo vernosti vseh slovenskih srednješolcev, prižigala <1 robne voščenke in prisegala zvestobo niegovi veliki oporoki. Prekrasna zadužbina beroja-mučenika, čudovita umetnina, obložena z dragocenim marmorjem in sijajnimi mozaiki ter napolnjena z zlatimi in srebrnimi venci, je napravila na vse obiskovalce neizbrisen vtis. Naslednji dan so se dijaki podali po novem mostu čez Savo peš v Zemun, si ogledali letališče, naprave in delo v hangarjih ter se popoldne z ladjo vrnili v Beograd. Nato so mladi romarji odšli še na Dedinje in Topčider, zvečer pa so odrinili proti Ljubljani vsi veseli in zadovoljni. Potovanje jim 1)0 ostalo v I raj nem in najlepšem spominu, saj so nanovo spoznali in vzljubili lep kos naše domovine. VII. Uclruženja. 1. Društvo Šola in dom je skušalo okrepili vezi med šolo in domom ter razpršili razne predsodke javnosti, ki ne vpliva jo ugodno niti na učni niti na vzgojni cilj šole. Priznali je treba, da je vedno manj staršev, ki bi se zanimali za. napredek svojih otrok samo lik pred sklepom šolskega leta. prav tako pa tudi man j onih, ki bi z lažjo prikrivali ravnanje svojih otrok v krivi veri, da jim s tem pomagajo. Razveseljivo je, da večina roditeljev gleda na pravo znanje in vzgojo otrok, ne pa zgol j na dobre rede, a,ko niso zasluženi. 1. roditeljski sestanek v minulem šolskem letu je bil 6. XI. Na njem je podal direktor številno zbranim starši'111 glavne smernice vzgojnega dela ter jim pojasnil šolsko delo z učne in administrativne strani. Po tem uvodnem sestanku so se vršili manjši sestanki, ki so jih sklicevali po potrebi razredni starešine za svoje razrede, da bi se dosegel z vzajemnim delom med šolo in domom lepši učni in vzgojni uspeh. Soci jalnim razmeram učencev ni moglo društvo na žalost posvečali (olike pozornosti, kakor bi bilo v današn jih časih potrebno, ker ni imelo gmotnih sredstev na razpolago. Kolikor se je moglo, je v tem pogledu vršila lo dolžnost na. zavodu Podporna zaloga, ki je podpirala revne in pridne učence razen z učnimi knjigami tudi z obleko, obutvijo in drugimi potrebščinami. Dasi so časi hudi. so starši učencev tudi letos na požrtvovalen način podprli Podporno zalogo (er ji omogočili delo. 2. Podmladek Rdečega križa se je v preteklem šolskem letu preo-snoval po določilih pravilnika, ki ga je predpisal Glavni odbor društva Pilečega križa na osnovi člena: >6. novih društvenih pravil, odobrenih od kraljevske vlade s štev. 806 z dne S. XII. I9i5. Prejšnji šolski odbor je predal arhiv in blagajno v redu novemu šolskemu odboru, ki ga tvori starešina šole g. direktor dr. Janko Lokar s starešinami včlanjenih razredov (12). e lanov je bilo okoli 100. V okrilju Podmladka se je zasnoval glasbeni trio (violina Viktor Derganc, VII. b, Violoncello Franc Lenart, \ll.a. klavir Jožko Osanu V. a), ki je nastopal ob raznih prilikah. Dohodkov je imel Podmladek 1286 Din, izdatkov 1214 Din. Za spomenik blagopokojnega viteškega kral ja Aleksandra I. I Ijedini tel ja je prispeval 500 Din. Stanje blagajne koncem leia je I4072-I1) Din. 3. Podmladek Jadranske straže je pokazal v letošnjem letu prav živahno in plodovito delovanje, seznanjajoč svoje člane z narodnim in državnim ter kulturnim in gospodarskim programom Jadranske straže. Otvoriiveni občni /l>or sc jo vršil 29. septembra I()5-t ob prav številni udeležbi članstva. Žalostno je odjeknila v sreili vseli Jadranskih stražarjev strašna vesi o gnusnem marsejskem zločinu, čigar žrtev je postal naš veliki kralj Aleksander 1., gospodar Jadrana in Jugoslavije. Pri pogrebnik sveča nosiili v Zagrebu je zastopal Podmladek pod-načelnik Osredkar Marko, VIII.a. v Beogradu pa načelnik Aljančič Peter, VIII. b, (er sla nato na žalnem sestanku članov oba poročala o kraljevem, pogrebu, glavni poverjenik pa je govoril o veličini heroične smrli vladarjeve. Društvene posle je pod nadzorstvom glavnega poverjenika p rol’. Franca Gnjezde vodil sledeči odbor: načelnik Aljančič Peler, Vlil. b; pod načelnik Osredkar Marko. Vlll.a; tajnik Čermelj Samo, VI. a: blagajnik Schorn Günter. VI. a. ter št' lile odborniki: Ljubič Bogomir, VII. b; Žolger Danilo. Vll.a; Verbajs Marijan, VI. I), in Stojkovič Marija. V. a. Odbor je imel 9 rednih sej. na katerih je razpravIj;iI o tekočih zadevah in vsem drugem, kar naj bi koristilo poživitvi in okrepitvi jadranske misli. Sestankov z deklamacijam in predavanji je bilo 6. Vsi SO bili poučni in zanimivi ler dobro obiskani. Dve predavanji so spremljale (udi skioptične slike. Prvo, z naslovom ..Naša obala4*, je imel g. Vi,klor Pirnat, referent pri banski upravi. Predavatelj je s svojo živo in loplo besedo navdušil in si pridobil srca vseh poslušalcev, ki so mu hkralu /. iskreno zalivalo izrazili tudi prošnjo, naj jih še kdaj obišče. Drugo skioplično predavanji' je imel Jeraša Ivan, Vil.b: Slovenska zemlja pod tujo oblastjo. Dalje so predavali: Robida Jana. V. a: Jadran — biser Jugoslavije. — Osredkar Marko. Vlll.a: Božič v Dubrovniku. — Prof. Kr. Gnjezda: Umetnostni spomeniki SpliIa. — Propagandni teden Jadranske straže v Ljubljani. Za deklamaciji' in recitacije sla lepo poskrbela Pavčnik Leopold. V. b. in Pengov Anton, VI. a. Podmladek je naročen na večje število listov, ki vsi služijo širjenju jadranske miselnosti in jih člani s pridom čitajo. Knjižnica se lepo razvija in je narasla na 50 zvezkov. Tudi letos se je razprodalo precejšnje število razglednic in društvenih znakov. Za zg radbo dijaškega počitniškega doma ob Jadranu je Podmladek prispeval 500 Din. Ob koncu šolskega leta izkazuje Podmladek 550 članov, društvena imovina pa 2500 Din. ki je kol izletni sklad naložena v Poštni hranilnici. V poedinih razredih so se razredne poverjenice in poverjeniki odlikovali z zgledno vnemo pri nabiranju članov. Petošolci in osmošolci so pristopili vsi. Naj bi jih posnemali tudi ostali razredi! Veličasten in nepozaben praznik smo slavili 12. maja. ko so bilo v I jubljani -tl Podmladkom JS slovesno izročene društvene zastave. Našemu praporu je kumovala preblag, gospa Marija. Pirkmajerjeva. soproga, g. pomočnika bana dr. Otmarja Pirkma jerja, tor Podmladku naklonila darilo 200 Din. za kar se ji odbor iskreno zahvaljuje. Tako smo dobili svoj prapor, pod katerim nas bo družila ljubezen do našega Jadrana ter neomajna volja za njegov napredek in blagor države. Čuvajmo naše morje! — Čuvajmo Jugoslavijo! 4. Podružnica Ferijalnega saveza. Delo l\S jo bilo doslej pojmovano in uvaževano le v toliko, v 'kolikor je odbor preskrbel (■lanom razne ugodnosti. Letos pa je odbor, ki je bil izvoljen na rednem obenem zboru oktobra t()"4., pondai'il. da F. S. ni organizacija, ki so ji mar le gmotne koristi elanov, ampak da je drušlvo, ki propagira tudi svojo idejo, namreč počitniško potovanje. Sad lega sklepa so bili članski sestanki, na katerih so predavali: Kozak Miklavž. VII. a, o blagopoko j nem viteškem kral ju Aleksandru I. TTjedinitel ju, Šerko France. VTII.a. o Križni jami. Claesener Jurij, Vil. a, o organizaci ji F. S. Vsi članski sestanki so bili zrlo dobro obiskani. Poslovne zadeve so se reševale na 6 sejali. Upravni odbor je l)il sestavljen tako-le: predsednik: Serko France, VIII. a; blagajnik: Kozak Miklavž. VII.a: tajnik: Claesener Jurij, VII. a, (sredi leta ga je na njegovo željo zamenjal Sever Marijan, VI. b); ostali odborniki: Selan Josip. Vlil. b, Platovše.k Vil jem. VII. b,Tavčar Ljerka, V. a, Hueli Dušan, V. a. Božič Cvetko. ITT. a. e lanov je bilo letos 204 (letos je odpadla od naše organizacije uršulinska šola. ki je ustanovila lastno (podružnico). Dohodkov je bilo Din 729060. Nadzorstvo nad podružnico ji' vršil prof. dr. Ernest Turk. 5. Srednješolska organizacija Žar je tudi v šestem letu obstoja delovala v duhu svojega narodnega in kulturnega programa, spričo letošnjih izrednih razmer seveda v omejenem obsegu. Društvo je vodil sledeči odbor: predsednik Pivk Dragotin, Vlil. b. podpredsednica Bergant Silva, VIT. a, ta jnik Abram Miloš. Vlil. a. blagajničarka Čermelj Vlasta, Vlil. a, voditel j sestankov Cregorač Ignaci j, VTTT. a. Poklonitvenega potovanja na Oplenac sla sc kot zastopnika društva udeležila predsednik in tajnik. Odborove seje in sestanki z razgovori in razpravami so se vršili vsak mesec ter smo slišali tale predavanja: Slovenske gorice (Fašalek Janez, VIII. b), Vtisi iz Češkoslovaške republiki*. Masarykov nauk. ITradčani — praška Akropola (Pivk Dragotin, VIII. b). Humanistična izobrazba in sodobna mladina (Crden Avguštin, VIII. b), Dijak in društvo (prof. Cnjezda). Društvo vestno zbira literarne prispevki* in namerava, kar bo godnega, objaviti potem, ko razpeča dosedanje publikacije. Ako se pojavijo mlade in sveže moči, je upati, da bo Žar zažarel v novem žaru. Društveno denarno premoženje v Poštni hranilnici znaša ">000 Din. Organizacijo je tudi letos vodil prof. Franc Cnjezda. 6. Treznostni krožek. Letos je število članov poskočilo. Celo med dijaki višjih razredov je našla treznostmi misel več pristašev nego lani. Nobenega člana ni bilo iz VIII. a in h, II.d in I. d, vendar so se včasih tudi dijaki iz obeh teh razredov udeležili naših prireditev. Včlanjenih je bilo SH učencev in fö učenk. Vodil je krožek prof. Albin Zalaznik, predsednik pa je bil Pengov Anton iz VI. a. Prvi sestanek sc je vršil dne 2"i. XI. I')’i4. zadnji dne 17. V. I9>">. X največjo vnemo se je trudila za uspešno delovanje krožka Mobilia Jana, V. a, ki je vršila tudi posle ta jnice. Njej gre hvala, da ni zanimanje za sestanke nikoli opešalo in da nas je vsaka prireditev presenetila s pestrim sporedom. Dne 2\ novembra smo se sešli, da se spomnimo blagopokojnega kralja mučenika Aleksandra J. Za recitacijo (Rant Marijana, V. a) in deklamacijo (Dietz Son ja, II. a) je stopila na oder Robida Jana in nam govorila spominski govor. Na-stopile so še Kapus Ružiča, Levanič Eleonora (obe II. a) in Vrhovec Nada. IV. a. vse tri z deklamacijami. Osami Josip, V a, je s Chopinovo žalno koračnico prireditev zaključil. Dne 2. aprila je zopet govorila Robida; Pengov Anton, VI. a in Černe Metka, l.a, sta pa recitirala in deklamirala. Na poslednjem sestanku je podala Robida Jana pregledno poročilo o delu Mladih junakov. Po Pengovovi recilaciji so Osana Josip, V. a, Derganc Viktor, VII. b. in Lenart Franc, VII. a. zaigrali llaidnov trio d-dur z glasbeno globino in ljubeznijo, radi katerih smo vsako napoved n jihovega nastopa pozdravljali z radostnim pričakovanjem. VIII. Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani. Zdravstveno stanje dijaštva v šolskem letu 1934/~5 je bilo razmeroma dobro, kakor kažejo zdravniški pregledi na šoli. Pregledani so bili vsi razredi in se kažejo že uspehi rednega vsakoletnega pregledovanja. Samo en primer pljučnega obolenja je bil tak. da. je bilo potrebno zavodsko zdravljenje in da je bilo treba učenca začasno odstraniti iz šole radi nevarnosti kontaktne infekcije. Izmed ostalih dijakov so bili slabotnejši poslani tudi na protituberkulozni dispanzer v svrho specialističnega in rentgenološkega pregleda; to je bilo potrebno deloma radi točne ugotovitve dijagnoze, deloma zato, da ostanejo pod nadzorstvom, dokler ne mine nevarnost. Iz istega razloga se naroča jo pozneje vsaj enkrat, po potrebi tudi večkrat na leto na kontrolni pregled. Med starši in dijaštvom je še veliko premalo razumevanja za te preglede. Ne smemo pozabiti, da doživi le malo otrok puberteto, ne da bi bili okuženi s tuberkulozo. Slabe socijalne in higijenske razmere, večkratna nespecifična obolenja dihalnih organov, prehlajenje, influenca, ki zmanjšujejo odporno silo organizma, tvorijo ugodna tla začetnemu specifičnemu obolenju. Medtem ko krepak organizem obvlada infekci jo iz lastne moči, je pri man j odpornih potrebno, da jim pomagamo na ta ali oni način. Mnogokrat je dovol j, da se uravna živl jenje po določenih higi jenskih pravilih, ki obsega jo v splošnem zadosten počitek, bivanje na svežem zraku in zadostno, mešano hrano. Včasih pa je poleg tega treba zdravil, ki jih določi zdravnik po natančnem pregledu. Vsej lej skrbi sr odtegujejo dijaki, ki omalovažujejo s peci jal ne preglede. S tem škodujejo svojemu telesnemu razvoju, ker zavlačujejo ozdravljenje, in morda celo povzročijo poslabšanje zdravstvenega stanja. Kolike važnosti so čim natančnejši pregledi prsnih organov, dokazuje dejstvo, da se v mnogih mestih in državah rentgenološko pregledajo vsi dijaki brez izjeme, tako zdravi kot ogroženi. Pri nas je to zaenkrat še nemogoče. Zalo je tembolj potrebno, da prihajajo tisti, ki n so potrebni in jili za to določi zdravnik, s pravilnim razumevanjem k pregledom, da izvršujejo zdravnikove odredbe in ne zamujajo kontrolnih pregledov. Starši pa. naj podpirajo zdravnikovo delo s lem, da sc zanimajo za izid pregleda in da navajajo svoje otroke na vestno izvajanje danili navodil. Pojasnila dobiva jo starši na polikliniki vsak torek dopoldne pri zdravniku, ki vrši preglede. V šolsk eni letu 1934/55 je bilo precej začelnili, tako zvanili Iii-lusnih obolenj dihalnega seslava. kar je brez dvoma v zvezi z epidemijo liripe, ki je vladala spomladi. Zdravstv. svetn. I)r. A. Simone. IX. Stanje šolskih zbirk in knjižnic. Na kraju šolskega leta 1034/35 je bilo stanje gimnazijskih knjižnic in zbirk sledeče: 1. Učiteljska knjižnica šteje 4175 dela, in sicer a) slovenskih 584; h) srbskohrvatskih 251; c) nemških 2325; č) romanskih 126; d) grških iti latinskih 887. Prirastek tokom lota: 28 dol. 2. Dijaška knjižnica: 5555 dol, in sicer a) slovenskih 2280, b) srbskohrvatskih 1085, c) nemških 2000, č) francoskih 120, d) v drugih jezikih 50. Pri preureditvi v letošnjem letn se je zaradi izločitve morabnih knjig (|>o obliki in vsebini) zbirka »manjšala za 621 knjigo. 3. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Zemljevidi: priraslek 14, sedanje stanje 172. Slike in serije slik: 338. Storeoskopske »like: 54. Projekcijsko slike: 10. Relijefi: 6. Globi in aparati: 7. Minerali in okamenine: 70. Antlanti: 13. Knjige: II. 4. Prirodopisna zbirka: a) sliko 221; b) modeli: pravi: 185, shematični 12; c) aparati: 8; č) preparati: v tekočini 176, suhi 36, mikroskopski 184, nagačene živali 224, drugi 440; d) kemikalijo: 30; o) minerali: 446, kamenine 327, okamenine 12; f) herbariji: 4 (nepopolni); g) strokovno knjigo 19. Prirastek: 31 slika, 1 preparat v tekočini, I suh preparat. I nagačena žival. 5. Zbirka za liziko, kemijo iu matematiko: a) slike: stenske 22, za stereoskop 37, za projekcijski aparat 40; b) modeli 21; c) aparati 645; č) preparati: suhi 25, mikroskopski 17, kemikalije 228. Prirastek: II aparatov, 71 komad različnega .delovnega orodju. Iladi ne- rabnosti aparatov se je njih zbirka zmanjšala za 99. 6. Zbirka učil za petje in glasbo: a) posvetno pesmi, narodne iu umetno: 119 številk z 2211 partitur in 1543 glasovi; b) cerkvene pesmi: 181 številka z 2688 partiturami in 2729 glasovi; c) instrumentalno skladbe: za salonski orkester 9 številk, za veliki orkester 7 številk: č) instrumenti: orgle s podiilom iu z dvojnim ma-nualom. harmonij, klavir, kontrabas in (7 notnih pultov. Prirastek v minulem šolskem letu: 192 litografirani partituri, in sicer 117 partitur desetih posvetnih pesmi s 133 glasovi in 75 partitur one cerkveno pesmi. 7. Knjižnica Podporne zaloge ima 2355 dol, in sicer: a) slovenskih 1146: b) srbskohrvatskih 283; c) nemških 503; č) romanskih 423. število dol so jo torej znižalo v preteklem letu za 226. V minulem šolskem letu jo imela Podporna zaloga dohodkov Din 9776‘75, izdatkov Din 60I2‘50. Njena denarna imovina jo znašala ob sklepu lota 11477*22 Din. X. Šolske lične knjige. Za verouk. I. ra/red: Katoliški katekizem. Izdaja 1. 1930. (tudi za 11. iti lil. razred). Le-vičnik, Zgodbe sv. pisaia, I. del. Izdaja 1. 1931. II. razred: l.evičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona, II. del. Izdaja 1. 1932. III. razred: Stroj, f.iturgika, 3. izdaja. IV. razred: Mlakar, Katoliški verouk za IV. razried srednjih in meščanskih šol. V. razred: Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga, Resničnost katoliške vere. 2. izdaja. VI. razred: Pečjak, Katoliški verouk. II. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VII. razred: Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga. Življenje po katoliški veri. 2. izdaja. VIII. razred: Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja. Za slovenski jezik. I. razred: Bajee-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica I. 11. razred: Bajcc-Kolarič-Rupel-Sovre-šolar, Slovenska čitanka in slovnica II. III. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Bajee-Kolarič-Rnpel-Sovrč-Šolar, Slovenska čitanka III. IV. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja. Wester, Slovenska čitanka IV. V. razred: Breznik, Slovenska slovnica. I r. Poljanec, Istorija srpskolmatskog književnog' jezika. Vodnik, Narodne pjesme. Andia žeželj. Antologija novije jugoslovanske lirike. VI. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Rupel, Protestantski pisci XVI. stoletja (šolska izdaja). Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Odbrana dela iz slovenske književnosti. Vodnik, Pregled hrvatskosrpske književnosti n ogledima. Demeter, Teu ta. Kostič, Pera Scgcdinac. VII. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer. Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Odbrana dela iz slovenske književnosti. Popovič, Jugoslovenska književnost. Živanovic, Primeri nove književnosti I—II. Popovič. Tvrdica. Mažnranič. Smrt Smail-age Čengiča. senoa. Seljačka bunn. Vlil. razred: Breznik. Slovenska slovnica. Grafenauer. Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Odbrana delo iz slovenski' književnosti. Živanovič. Primeri nove književnosti TI. Popovič. Jugoslovenska književnost. Andra /o/clj. Aniologija novije jugoslovenske lirike. III IV razred razred razred razred Za srbskohrvatski jezik. Rupel, Srbskohrvatska vadnica 1. Rupel, Srbskohrvatska vadnica II. Rupel, Srbskohrvatska vadnica lil. Rupel, Srbskohrvatska vadnica IV. Za francoski jezik. 1. razred: Južnič: Francoska vadnica 1. II. razred: Južnič: Francoska vadnica II. III. razred: Južnič: Francoska vadnica III. IV. razred: Južnič: Francoska vadnica IV. Zasebno čtivo: I. Perrault, Contes de Ičes, 2. Livres roses pour les enfants, 3. Duruy, Biograph ies d’hommes cčlebres. Francoska vadnica V. Craininaire fran^aise. Zasebno čtivo: I. I.e Sage, Gil Blas (Laurens, Chefs d’oeuvre a 1‘usagie de la jeunesse), 2. J.Sa.ndeau, La Roehe aux Mondlos (I laelietle, Bibliotheque d’education et de recreation). Francosko vadnica V. del (čitanka I. del), Craininaire fran^aise. Zasebno čtivo: A. Daudet: Le petit Chosc, Leti res de inon moulin. Pr. Merimee: Colomba. VII. razred: J. Adaniovič: Francuska čitanka za više razrede srednjih škola (7. iz-danje.) Južnič: Craininaire fran^aise. Zasebno čtivo: V. Hugo: llornani. Augicr: T.e gendro de M. Poirier. Sandeau: Mile de In Seigliere (roman). P. Loti: Pecheiir d’lslande. Maupassant: Contes choisis potir la jeunesse. V. razred: Južnič Južnič: VI. razred: Južnič; Južnič: Za nemški jezik. Vlil. razred: Pinter, Njeniačkn čitanka za Vlil. razred srednjih učilištu, 3. izdaja. Za latinski jezik. razred: Sovre-Tomc, Latinska vadnica za 1. razred, razred: Pipenbachcr, Latinska vadnica, II. del, 3. izdaja. Slovnica kakor v I. raznedu. razred: Pipenbachcr, T,at inska vadnica, II. del, 3. izdaja. Slovnica kakor v I. razredu. Sovre: Lanx satura. razred: Sovre, Lanx satura. Slovnica kakor v I. razredu. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika I. in II. dio. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika, 11. dio. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika I. i II. dio. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika 1. i II. dio. IV. V. VI. VII. VIII. Za grški jezik. III. razred: Bradač, Grška vadnica. Bradač-Osana, Grška slovnica. IV. razred: Kakor v III. razredu. V. razred: Južnič, Grška čitanka. Slovnica kakor v 111. razredu. VI. ra/red: Majnarič, Izbor i/. llonierove llijade i Odiseje. Južnič, Grška čitanka kakor v V. razredu. Slovnica kakor v III. razredu. VII. razred: Kuzmič, Platonova obrana Sokratova i Kriton. Musič, l/almmi govori Demostenovi. Slovnica kakor v III. razredu. VIII. razred: Kuzmič, Platonova obrana kakor v VII. razredu. Kuzmič, Platonov 1'edon. Kuzmič, Sofoklova Antigona. Musič, Odabrani djelovi iz Aristotela. Slovnica kakor v Ul. razredu. Za zgodovino. II. razred: Vasilj Popovič, Zgodovina starega veka za II. razred gimnazij. Stanojevič, llistorijski atlas, ur. razred: Mclik-Orožcn, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. Atlas kakor v II. razredu. IV. razred: Melik-Orožen. Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev, II. Atlas kakor v II. razredu. V. razred: linčar, Obča zgodovina za V. razred srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. IV. razred: Bučar. Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol. izdaja i. Stari Marko pripoveduje vnukom o kralju Petru 1. Osvoboditelju. (Pretvorba po sestavku i/. čitanke.) Domače naloge: I. Kako si divji mož. gradi hišo. (Razširitev po Župančičevem „Divjem možu“.) 2. Na svečnico (bogojavl jcnje) pri službi božji. (Doživljaj.) 3. Pri nabiranju rastlin. (Doživljaj.) Sabina Šonc in dr. Ivan Grafenauer. 1.1) razred. Šolske naloge: I. Spominska svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Ujediniteljem. 2. Kaznovana prevzetnost. (Obnova. Kraljevič Marko pripoveduje.) 3. Moja najljubša zabava v prostem času (Prost spis.) 4. Peterček pri kralju Matjažu. (Po šolskem berilu.) 5. Najlepši dan v mojem življenju. (Doživljaj.) Domače naloge: I. Na Miklavžev večer. (Prost spis.) 2. Pismo staršem. (Skrbi in težave prvošolca.) 3. č uvajmo naše morje! (Ob priliki razvitja praporov pod-mladkarjev Jadranske straže.) Julij Krek in Rudolf Benulič. I. c razred. šolske naloge: I. Iz življenja kralja Aleksandra. (Obnovitev.) 2. Brodnik. (Prosto po pesmi.) 3. Zakaj se veselim božiča? (Prost spis.) 4. Peter, Blaž, Andrej, smuk pod breg in vsi juhej! (Zimska slika.) 5. Priplula je pomlad z. neba, nesoč nam košček raja. (Medved — Pomladna slika.) Julij Krek, Karel Dobovišek, Vladimir Potočnik. Domače naloge: l. Slava Viteškemu kralju Aleksandru 1. Ujediuitelju — Živel kralj Peter 11. (Domoljubno razmišljanje.) 2. Zakaj ljubim svojo domovino Jugoslavijo? (Domoljubno razmišljanje.) 3. Kako sem občutil bolečino krivične kazni? (Prost spis). Karel Dobovišek in Vladimir Poločnik. 1. d razred. šolske naloge: I. Nezgoda na cesti. (Doživljaj.) 2. Kaznovana nepreudarnost. (Obnovitev.) 3. Legenda o Ježuščku. (Pretvorba po šolskem berilu.) 4. Dedek je pripovedoval o deveti deželi. (Prost spis.) 3. Moja prva kazein. (Doživljaj.) 6. Berač Malha. (Po F. S. l inžgarju.) Domače naloge: I. Pred božičnimi izložbami. (Prost spis.) 2. V šole naj gre! (Pismo prijatelju.) 3. Kaj vem o naši lepi domovini? (Prost spis.) Alfonz Gspan. Šolske naloge: 1. Narek iz pravopisa. 2. Plemenita žrtev pogumnega brodnika. (Prosto po pesmi.) 3. Po domovih gorko in svetlo, svetlo in gorko tudi v mojem srcu. (Božična ubranost.) 4. Gora, polje in log, snežena odeja vsenaokrog. (Zimska slika.) 5. Sin piše materi pismo. (Prost spis.) Domače naloge: (. Slava Viteškemu kralju Aleksandru T. IJjedinitelju — Živel kralj Peter 11. (Domoljubno razmišljanje.) 2. C) domoljubju in narodnem edinstvu. (Prosto po Strossmayerju.) 5. Česa se v družbi odraslih najbolj sramujem. (Prost spis.) Vladimir Potočnik. II. a razred. .Šolske naloge: I. Kako je Molka izmodrilo? (Pretvorba po Kersnikovi povesti. -Molek pripoveduje.) 2. Pred vsemi sveti. (Prost spis.) 3. Nad prepadom. (Skr-čitev šolskega berila.) 4. Opišite svoj najljubši predmet! (Opis. — Naslov po izberi.) 5. Kako je zjutraj pri nas doma? (Oris.) 6. Pripovedka o treh ptičkah. (Oznaka Slovenske krajine. — Po šolskem berilu.) Domače naloge: I. Na ptičji svatbi. (Prost spis.) 2. Bogovi na Olimpu. (Posnetek iz učne knjige.) 3. Savi. (Domoljubno. — Pretvorba Gregorčičeve pesmi „Soči“.) II. b razred. šolske naloge: I. a) Bridko sporočilo. (Doživljaj.) b) Žalni dnevi. (Slika.) 2. Kozel pred sodniki. (Skrčena obnovitev šolskega berila.) 3. Votla in gozd. (Pretvorba. Vse v zavisnem govoru.) 4. Opišite svoj najljubši predmet! (Opis. —• Naslov po izberi.) 5. Ob zimskih večerih. (Oris.) 6. Memenlo mori! (ločna obnovitev Prešernovega soneta.) Domače naloge: I. božično pismo sirotam (siromakom). (Priložnostno.) 2. Naše mesto. (Opis v obliki pisma.) 3. Pel minul pred odhodom vlaka. (Opis življenja na postaji.) II. e razred. Šolske naloge: I. Jesen na deželi in v mestu. (Prost spis.) 2. Kri me je rešila. (Skrčena obnova po J. Jalnu.) 3. Užaljena ljubezen. (Po Cankarjevi črtici „Suhe hruške“.) 4. Kaj je Jurc spoznal v tujini? (Domoljubno razmišljanje ob šolskem berilu.) 5. Kočurica in njeno jagnje. (Pretvorba. — Vse v zavisnem govoru.) Domače naloge: I. Iz mojega lovskega dnevnika. (Doživljaj.) 2. Ob oknu slonim. (Oris.) 3. a) Pred koncem šolskega leta. (Zahvalno pismo staršem.) b) Lepa si, pomlad zelena! (Prost spis.) Alfonz Gspan. II. d razred. šolske naloge: 1. Kralj Matjaž. (Po O. Župančičevi pesmi.) 2. Krokar in lisica. (Obnova v razširjeni obliki.) 3. Volk in lisica. (Obnova v skrčeni obliki.) 4. Na klancu za vasjo. (Zimski prizor.) 5. a) Materi za god. (Pismo.); b) Moji prvi vtisi v srednji šoli. (Opis.) 6. Moja domovina. (Premišljevanje.) Domače naloge: I. Kako mi je bilo na vernih duš dan. (Govorite o občutkih glede na umrlega kralja.) 2. Kako sem praznoval sveti večer. (Opis v obliki pisma.) Dr. l'Crdo Kozak. Šolske naloge: I. Slava mu! (Spominsko, rodoljubno.) 2. Moji prvi šolski spomini (Pripovedovanje naslonjeno na šiivo Finžgarjeve povesti „študent nuj bo“!) 3. Na zasneženem bregu. (Oris.) 4. Srbska gostoljubnost. (Po sestavkih v čitanki.) 5. Kako bi počitnice rad porabi! za spoznavanje jugoslovanske domovine. (Prost spis.) Domači nalogi: 1. Spravljanje sadja. (Oris po vzorcu Jurčičeve „Trgatve“.) 2. Kako si ljudstvo predstavlja pesoglavec. (Označitev po narodnih pravljicah.) Dr. Ivan Pregelj in dr. Ivan Grafenauer. III. h razred. Šolske naloge: 1. Slava mu! (Spominsko, rodoljubno.) 2. Naše mesto v jutrnjih urah. (Oris.) 3. Srbska in turška vojska na Kosovem. (Oris po čitanki.) 4. Stro-jar Janez Gregorič. (Oris značaja po Detelovi povesti „Hudi časi“.) 5. Visoko se dvigajo naše gore. (S. Jenko. Popotni spomini in načrti.) Domači nalogi: t. Spravljanje turščiee. (Oris.) 2. Kdor drugemu dobro stori, sebi spravlja. (Nar. pregovor. Prost spis.) Dr. Ivan Pregelj in dr. Ivan Grafenauer. III. c razred. šolske naloge: I. Bridka žalost me je prešinila. (Prost spis ob smrti Nj. Veli- čanstva.) 2. Bliža se božič. (Pismo staršem.) 3. Srbski vojak v balkanski vojski. (Oris po snoveh iz slovenske čitanke.) 4. Ključavničar Jaka. (Oris značaja po Finžgarjevi povesti „študent naj bo“.) 5. Lepa naša domovina. (Spomini s potovanja. Prost spis.) Domače naloge: I. Spravljanje zelja. (Oris.) 2. Kdor drugemu jamo koplje, sani vanjo pade. (Nar. pregovor. Prost spis.) Dr. Mirko Rupel in dr. Ivan Grafenauer. IV. a razred. Šolske naloge: Prešernov „Orglar“ (Vsebina in pomen te pesmi.) 2. Česa se rad(a) spominjam. (Opis.) 3. Jutro v mestu. (Opis v obliki pisma.) 4. Pozimi v naravi. (Doživljaj.) 5. Kaj jo pripovedovalo staro ozidje. (Opis.) 6. Kaj vem o naši zemlji. (Domovinsko premišljevanje.) Domači nalogi: Pred letošnjim praznikom mrtvih. (Po občutju z ozirom na pokojnega vladarja.) 2. Kako so zidali sosedovo hišo. (Opis.) IV. h razred. šolske naloge: l. Nočna potnica. (Slika te pesmi in njen značaj.) 2. Kaj sem doživel v letošnjih počitnicah. (Opis.) 3. Nedeljski dan. (Opis v obliki pisma). 4. Zopet sneg! (Razpoloženjska slika.) 5. Povest starega klobuka ((Opis.) 6. Kam bi rad pohitel. (Domovinsko premišljevanje.) Domači nalogi: Na njegovem grobu. (Čuvstven oris o priliki vladarjeve smrti.) 2. Kako so postavili naš most. (Opis.) Šolske naloge: 1. Lepa Vidu. (Vsebina in: .pomen.) 2. a) Kako je šla Gojkova /ena v smrt. (Slika i/. narodne pesmi „Zidanje Skadra“); l>) Za mano ostani, o mesto — z veselo te dušo pustim. (Premišl jevunje.) 3. Moja mati. (I,ist iz dnevnika.) 4. Moja najljubša knjiga. (Poskus oznake.) 5. Nauki zgodovine. (Domovinsko premišljevanje.) Domači nalogi: I. Ob veliki gomili. (čuvstveni oris o priliki vladarjeve smrti.) 2. Zimski izlet. (Razpoloženjska slika.) V. b razred. šolske naloge: I. Prvine epskega pesništva. (Razprava.) 2. Lik kraljeviča Marka. (Posnet po kolu narodnih pesmi o Kraljeviču Marku.) 3. Ilodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. (Opis.) 4. Naša družina. (Poskus oznake.) 5. Svoboda — vir življenja. (Domovinsko premišljevanje.) Domači nalogi: I. Žalni dan. (Opis o priliki kraljeve smrti.) 2. Zimski šport pri nas. (Razprava.) Dr. Ferdo Kozak. VI. a razred. Šolske naloge: 1. Shakespcarejov Julij Cezar. (Označba.) 2. Jugoslovanska nacijo-nalna drama. (Označba.) 3. Naši pradedje. (Označba starih Slovanov.) 4. O. kaj je z vami, vi mejniki naši: Celovec, Gorica, Trst? (Rodoljubno.) 5. V enem imenu: mati, smo si vsi brati! (Prigodno, mirovno.) Domači nalogi: I. čuvajmo Mu Jugoslavijo! (Rodoljubno, prigodno.) 2. Prosvetne razmere pri Slovencih v srednjem veku. (Pregledno. Strnjeno.) VI. b razred. Šolske naloge: I. Kaska. (Označba po Shakespearejevem „Juliju Cezarju“.) 2. Slovanski bratje. (Razgled po slovanskem svetu.) 3. Značilnosti naeijonalne drame. (Označba.) 4. Kaj pa ob našem morju: Zadar, Reka, Pulj? (Rodoljubno.) 5. Mati — steber miru. (Prigodno, mirovno.) Domači nalogi: 1. čuvajmo Mu Jugoslavijo! (Rodoljubno, prigodno.) 2. Prosvetne razmere pri Srbih in Hrvatih v srednjem veku. (Pregledno, strnjeno.) Dr. Ivan Pregelj. VII. a razred. šolske naloge: I. a) Pomen poljedelstva v naši državi. (Razprava.) b) Tim napreduje. Kaj pa človeško srce? — Stritar. (Razprava.) 2. Zasluge Dositeja Obra- doviča. (Razprava.) 3. Največ svi pod nebom sini dužni j es n domovini. ____________ Vitezovič. (Razprava.) 4. Prešernov Sonetni venec. (Razprava.) 3. Snov in zgradba v Jurčičevem Juriju Kozjaku. (Razprava.) Domači nalogi: I. Čuvajmo Jugoslavijo! (Prost spis.) 2. List iz dnevnika. (Prosto.) VII. 1) razred. šolske naloge: I. a) Temelji našega narodnega blagostanju. (Razprava.) b) Dobre in slabe struni moderne tehnike. (Razprava.) 2. Zasluge Vuka Stefanoviča Karadžiča. (Razprava.) 3. Domovina, vedno mislim nate. (Prost spis.) 4. Pre- šcrnov Sonetni vencc, (Razprava.) 5. Odliko in napake prve Jurčičeve povesti. (Razprava.) Domači nalogi: Kakor v VII. a razredu. Dr. Mirko Rupel. Vlil. a razred. Šolske naloge: 1. Stritar, osrednji človek v slovstvu sedemdesetih let. (Razprava.) 2. Realizem in Jugoslovani. (Slovstvena označba.) 3. a) Gregorčič in Aškerc. (Primera); b) Misel in delt). (Razmišljanje po sami dispoziciji.) 4. Pospeševalni momenti v razvoju jugoslovanskega slovstvu. (Pregled.) 5. Naši največji. (Revija.) Domači nalogi: I. Čuvajmo Jugoslavijo! (Rodoljubno, prigodno.) 2. Odhajamo! (Misli v zadnjem šolskem polletju. Strnjeno.) VIII. b razred. šolske naloge: I. Stritarjevo svetovno naziranje. (Slovstvena razprava.) 2. Romantika in realizem v jugoslovanskem slovstvu. (Slovstvena označba.) 3. a) Značaj Aškerčeve balade. (Označba); b) Novi človek. (Razmišljanje po dani dispoziciji.) 4. Zaviralni momenti v jugoslovanskem slovstvu. (Pregledno.) 5. Kaj so dali Jugoslovani velikemu svetu? (Pregled.) Domači nalogi: I. čuvajmo Jugoslavijo! (Rodoljubno, prigodno.) 2. Odhajamo! (Misli v zadnjem šolskem polletju.) Dr. Ivan Pregelj. b) Iz srbsko li r v a t s k e g a j c z i k a. šolske naloge. I. n razred. 1. Kako sudi silni lav. (Prepričavunje.) 2. šetnja kroz grad zimi. (Popis.) 3. Moja otadžbina. (Razmišljanje.) Marija Tavčar. I. b razred. I. Naša bašta. (Opis.) 2. Pred odlazak u školu. (U vezi sa štivom.) 3. Moja bakiea. (Po štivu.) I. c razred. 1. Nuša kuča. (Opis.) 2. a) Naše selo. (Opis.) b) Naš grad. (Opis.) 3. Moj ded. (Preinačenje.) Rudolf Benu lit. 1. d razred. 1. Jesen. (Pitanja i odgovori.) 2. Zima. (Opis.) 3. Vukovi i ovce. (Ovca priča.) I.e razred. t. Jesen. (Pitanja i odgovori.) 2. Starac i medved. (Prepričavanje.) 3. Majinim i mačka. (Majinim priča.) Dr. Mirko Rupel. 1. Kako treba da sc vlada m? (Razmišljanje.) 2. Kraljevič Marko. (Prepričevanje.) 3. Materine suze. (Prepričevanje.) Branka Golubovič. II. I) razred. I. Rak pripoveda kako je nudmiidrio vranu. (Obnavljanje.) 2. Slava kod Srba. (Po fitivu.) 3. Nočni ]>utnik. (Obnavljanje. Rastko pripoveda.) II. c razred. I. Kakve radosti i neugodnosti nam donosi jesen. (U vezi sa štivom.) 2. Zečeva ženidba. (Obnavljanje. Mladoženju zec pripoveda.) 3. Konj priča kako je isplatio kurjaka. (Po štivu.) II. d razred. I. Pred kisu. (Opis u vezi sa štivom.) 2. Moje prvo putovanjo železnicam. (Doživljaj — u vezi sa štivom.) 3. Posramljcna čavka. (Obnavljanje. Čavka pripoveda.) Rudolf Benulič. III. n razred. 1. Kukavica i čvorak. (Prepričavonje.) 2. Smrt inajke Jugoviča. (Prepričevanje narodne pesnic.) 3. Prava se muka ne da sakriti. (Prepričati i izvesti pouku.) Branika Golubovič. III. b razred. 1. Magarac u lavljoj koži. (Magarac priča.) 2. Karadorde na Tičaru. (Prema štivu.) 3. Kriv toranj. (Dunderin priča.) III. c razred. t. Magarac u lavljoj koži. (Ispričajte opširnije.) 2. O Crnogorcinia. (Prema štivu.) 3. Dunderin i deta. (Dunderin priča.) IV. a razred. 1. Povrutuk u život. (Slika — Lazarevič „Prvi put s ocein na jutrenje“.) 2. Pismo drugu-drugarici. 3. Proleče. (Opis.) IV. b razred. I. Pred ikonom. (Slika — Lazarevič „Prvi put s oceni na jutrenje“.) 2. Moj najmiliji školski izlet. (Razmišljanje.) 3. Moji roditelji. (Razmišljanje.) Branka Golubovič. c) Iz n c hi š k e g a jezik a. VII. a razred. šolske naloge: I. Hermanns Besuch bei der Familie des Kaufmanns. (Nach Goethes bürgerlichem Epos „Hermann und Dorothea“.) 2. Die Bnmnenszenc in Goethes „Hermann und Dorothea“. (Schilderung.) 3. Iliion wird als Sieger vom Kaiser Karl empfangen. (Nach Wielands „Oberon“.) 4. Aus dem „Abenteuerlichen Simplizius Siinplicissimus“. (Gedrängte Inhaltsangabe mit Vermeidung der direkten Rede.) Domači nalogi: 1. Welche Beobachtungen können wir in den ersten Morgenstunden in einer Stadt machen? (Ein Bild aus dem städtischen Leben.) 2. Am Tage der Austeilung der Semostralausweise. (Betrachtung am Semesterschlusse.) VII. b razred. Šolske naloge: I. Wie schildert Hermanns Mutter den Brand des Städtchens zur Zeit ihrer Vermahlung? (Nach Goethes bürgerlichem Kpos „Hermann und Dorothea“.) 2. Was für eine Schwiegertochter wünscht sich der Wirt zum goldenen Löwen? (Nach Goethes „Hermann und Dorothea“.) 3. Iliion wird als Sieger vom Kaiser Karl empfangen. (Nach Wielands „Oberon“.) 4. Die Jagd im Odenwalde und ihr Ende. (Eine Schilderung nach dem Nibelungenlied.) Domači nalogi: Kakor v VIL a razredu. Vlil. a razred. Šolske naloge: 1. Die Lage der kriegführenden Parteien vor dem Eintritt Johannas in die Handlung. (Im Anschluß an Schillers romantische Tragödie „Die Jungfrau von Orleans“.) 2. Teil kehrt als Erreter des Landes zurück. (Nach Schillers Schauspiel „Wilhelm Teil“.) 3. Übersetzung aus Scheffels Roman „Ekkehard“. (Lesebuch, Seite 152, /.eile 27—33 und Seile 153, /eile 11—29.) Domači nalogi: I. Das Vergnügen ist ein kühlender Schatten, in dem der Wanderer wohl ausruhen, aber nicht liegen bleiben soll. (Begründung.) 2. Ans Vaterland, ans teure, schließ dich an, das halte fest mit deinem ganzen Herzen! (Schiller, Wilhelm Tell, 11.. I.| (Abhandlung.) VIII. b razred. šolske naloge: 1. Die Jungfrau von Orleans vor ihrem König Karl VII. (Nach Schillers romantischer Tragödie „Die Jungfrau von Orleans“.) 2. Geibels „Zi-geunerbube im Norden“ und Goethes „Mignon“. (Ein Vergleich.) 3. Übersetzung aus Paul I leyses Novelle „Der verlorene Sohn“. (Lesebuch, Seite 168, Zeile 18—36.) Domači nalogi: I. Nutzen und Schaden der Klüsse. (Abhandlung.) 2. Vorgetan und nachbedacht hat manchen in groß Leid gebracht. (Erklärung des Spruches.) Alojzij Žitnik. XII. Popravni in razredni izpiti. i. V avgustovem roku l‘J54. a) Izdelali so: I. a razred : l'ink Marija, Kržišnik Veronika, Vrhovec Marija, Zajc Marija. I. b razred: Bolko Boris, Grbec Ladislav', llolmann Edvard, Hren Mirko. Kovačič Ervin. Merjasec Krane. Pečenko Boris, Rauberger Donat, Slokar Janez. I. c razred: Artač Ivan, Jörg Viktor, Košir Stanislav, Šmit Jožef, Vodopivec Milenko. I. d razred: Arzenšek Štefan, Böhm Adolf, Gcnussi Ciril, Globokar Vladimir, Javornik Anton, Jazbinšek Zdravko, Kogoj Radovan, Krečič Tihomir, Kve- der Jožef, Lipar Marijan, Miškot Rudolf, Oblak Stanko, Podlipcc Slavko, Škofič Statiko, škrl Pavel, Štolfa Ludovik, Švigelj Stanislav, Urbančič Vladimir, Želi- Viktor. f. e razred: Arhar Viktor, Dolničar Stanko, Gabrovšek Ladislav, Habjan Vincenc. Potočnik Jožef, Prelesnik Janez, Slivnik Maks, Zajc Ivan. II. a razred : Krek Uroš, Babnik Frančiška, Poznič Nada. Prelec Bernarda, Rupar Štefanija. IT. b razred: Česnik Ivan, Klemen Ignacij, Korbar Josip, Korošec, lila/, Lovrenčič Jožef, Marin Edvard, Rabzelj Justin, Rus Ludovik, Širca Franc, Traven Stanislav, Vesel Miljutin, Žvan Benjamin. II. c razred: Grabnar Roris, Juvan Radoslav, l.adstiitter Dragotin, Oblak Stanislav, Potnik Srečko, Selan Franc, Zajc Marijan, Zakotnik Anton. II. d. razred: Drinovec Jožef, Kremžar Franc, Leskovšek Valentin, Škrbec Ivan, Zavašnik Ladislav. III. a razred: Jerič Božidar, Klavs Vladimir, Kovač Dušan, Morala Rajko, Mlinar Marijan, Prepeluh Marko, Strojnik Aleš, Štucin Julijan. Dolenc Darinka, Gomzi Frančiška, Zajec Angela. III. b razred: Dolčič Emil, Jereb Jernej, Skarza Franc, Smolič Janez, štrukelj Anton, Žagar Jakob. III. c razred: Batagelj Slavimir, Fink Božidar, Pucihar Josip (razr. izp.), Zajc Alojzij. V. a razred: Rode Dominik. V. b razred: Bauer Kami, Lampret Stanislav, Sever Marijan. VI. a razred: Ahčan Rudolf. Blaj Anton, Debevc Stanislav, Claescnor Jurij, Lenart Franc, Modic Milan, Tomazin Ladislav, Bergant Silva. VI. b razred: Lenarčič Stanislav. Malavašič Anton, Radov Niko (priv.), Selič Jožef. VII. a razred: Benedik Božidar, Kranjec liginacij. Marinšek Anton, Osredkar Marko, Pliberšek Franc, Rotar Ivo, Rajšp Ladislava. VIL b razred: Auersperg Krnil, Lah Aleksander, Pogačnik Anton. b) Izdelali niso: La razred: Lichtoneggcr Hilda. L c razred: Božič Stanislav, Merklin Jožef, Mlakar Franc, Praprotnik Janez, Robida Viktor. I.d razred: Antičevič Jurij, Drolc Milojko, Gorjan Marijan, I le bei 11 Marijan, Podgoršek Anion. II. a razred: Strojnik Roman, Vrhunec Marko (razr. izp.), Hostnik Stanislava, Žertuš Darinka. TLI) razred: Butina Anton. Onušič Franc, Pogačnik Jurij, Stanovnik Budolf, Ši-inenko Martin. II. c razred: Hribar Jožcl, Jenko Vilibald, Kunaver Beno. Žitnik Stanislav. II. d razred: Mavec Marijan (razr. izp.). Miklavčič Milan, Novak Ivan, Pri- stovnik Hinko. III.a razred: Lajovic Bojan, Anžič Milica, Bednar Julijana. III. b razred : Mokorel Janez, Pavček Peter, Slovša Alojzij. III.c razred: Garibaldi Franc, Jezeršek Ivan, Makovec Bajko, Mrevlje Franc, Paljevec Cvetko, Pelc Marijan, šinon Ivan, Tiran Jožef. A. a razred: Breskvar Anton (priv.). V. b r a z r e d : Brancelj Jožef. VI. b razred: Drevenšek Viljem, Pečan Bogomil. VII.b razred: Jeraša Ivan. 2. V junijskem roku 1935. a) Izdelali so: 11.1) razred: Volčič Franc (razr. izp.). IV. a razred: Čižinun Frane, Fink Božidar, Končar Darko, Košak Josip, Kovač Dušan, Meden Franc, Menila Rajko, Potočnik Mihael, Prepeluh Marko, Pucihar Josip, Antičevič Marija, Dolenc Darinka, Dolgan Koza, Hrovatin Jela. IV. b razred: Bö h m Oskar, Boljka Stanislav, Jeras Ciril, Jereb Jernej, Kink Stanislav, Kos Janez, Puntar Jožef, Rihtier Franc, ScIIak Bogomir, Skarza Franc, Tomažič Alfred, Tori Savo, Uršič Marijan, Vider Miroslav, Zajec Alojzij, Žagar Jakob, Žakelj Vinko. Žemlič Štefan. VIII. a razred : Gregorač Ignac, Kranjec Ignac, Kotar Ivo. VIII.b razred: Gašperšič Franc, Kregar Aleksij. b) Popravni izpit ima: 11. b razred: Ncčemar Miloš (razr. izp.; i/, prirodopisa). c) Izdelali niso: I. b razred: Zalar Anton (razr. izp.). I.C razred : ISajee Marijan, (razr. iz]).). IV. a razred: Jerič Božidar, Mlinar Marijan (razr. izp.). IV. b razred: Cvirn Ignacij, Prpar Andrej, štrukelj Anton. VIII. b razred: Lah Aleksander. XIII. Tečajni izpiti. A) Nižji tečajni izpit. 1. S e ]> t e m b r s ki r o k 1934. Dovršil je izpit v a-oddelku Kogl Dušan, v b-oddelku Cerjak Ivan in Pust Jožef. 2. Junijski r o k P)-!!. Oproščeni so bili ustnega izpita na osnovi čl. 2 Pravil v a-oddelku: Grošelj Vid. Metli kov ič Aleksander, Ramovš Primož, Graselli Nevenka, žužek Meta: v b-oddelku: Jazbec Alojzij, Kvas Jožef, Melik Vasilij, Pibernik Avguštin, Plevel Ciril. Porovne Franc. Ostali pripravniki so delali pismeni izpit 12. VI. Naloga iz. slovenskega jezika se je glasila: Kaj vabi tujca k nam (Razprava glede na jugoslovanska tuj- skoprometna središča). Ustni izpit se je vršil: iz slovenskega jezika v a-oddelku 14. VI., v b-oddelku 15. VI.; iz narodne zgodovine ter zemljepisa Jugoslavije v a-oddelku P>. VI., v b-oddelku 17. VI.; iz latinskega jezika v a-oddelku 17. VI., v b-oddelku IS. VI.; iz matematike v a-oddelku IS. VI.. v b-oddelku l‘>. VI. Uspeli je bil sledeči: a) izpit so napravili: v a-oddelku: Borštnar Janez. Rožič Jernej, Bricelj Ivo, Čižman Franc. Fink lložidar, Gosar Jože. Grafenauer Radogost, Gregorač 1'rane, Javornik Rogomir. Klavs Vladimir, Končar Darko, Kovač Dušan, Meden Franc, Novak Stanislav. Potočnik Mihael. Praprotnik Alojzij. Prepeluh Marko, Pucihar Anton. Pucihar Josip. Rupel Slavko. Žugel 1’rane, Rabič Helena. Rožič Marta. Dejak Ida, Gomzi Franja, Gorce Larisa. Grafenauer Rlagiea. Zajec Angela. Hrovatin Jela, Jakulin Zdenka. Schweiger Živka, Stanovnik Ana, Verbič Julijana; v b-oddelku: ßobar Franc, Bolo Alojzij, Boljka Stanislav, Dnhrovič Franc, Jeras Ciril, Jereb Jernej, Kenda Josip, Killer Alfred, Kink Stanislav, Komar Milan, Kos Janc/., Kru-šič Ivan, Ostronič Alojzij, Pavlič Drugo, Puhar Jožef, Puntar Jožef, Rihter Franc, Savinšek Anton, Schiffrer Marijan, Skarza Franc, Smolič Janez, Starc Ivan, Topina Edvard, Tori Savo, Trpin Rudolf, Verderber Franc, Vider Miroslav, Vovk Božidar, Zajc Alojzij, Zaviršck Franc, Žagar Jakob, Žomlič Štefan. b) Popravni iz|)il imajo: v a-oddelku: Frjavcc Silvo (matematika), Hrovatin Borut (matematika), Košak Josip (latinski jezik), Pirc Zvonko (matematika), Strojnik Aleš (matematika), Antičevič Marija (matematika), Dolenc Darinka (matematika), Dolgan Roza (matematika); v b-oddelku: Holmi Oskar (latinski jezik), Scllak Bogomir (narodna zgodovina in zemljeipis Jugoslavije), Tomažič Alfred (matematika), Uršič Marijan (matematika), Zakrajšek Jožef (latinski jezik), Žakelj Vinko (matematika). c) Na leto dni so je odklonil v a-oddelku Merala Bajko. B) Višji tečajni izpit. 1. S e p t e m brski rok (934. Dovršili so izpit: Bolcijan Martin. Cerar Ciril, Gašperlin Anton, Koch Danilo, Lapajne Milan, Niklsbacher Ferdinand. Škofič Franc, Pavlovič Marija. 2. Junijski rok 1935. Izpitni odbor: predsednik dr. Franc Sturm, profesor vseučilišča v Ljubljani; podpredsednik direktor dr. Janko Lokar; člani: za srbskohrvatskosloven.sikj jezik profesor dr. Ivan Pregelj, za nemški jezik profesor Alojzij Žitnik, za latinski jezik profesor Anton Lovše, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor dr. Ernest Turk. Pripravnikov jo bilo v a-oddelku 41, med temi 5 učenk (I privatisfka), v b-oddelku 30. Pismeni izpit se jo vršil: 12. VI., 13. VI., 14. VI., 15. VI. Za naloge so dobili pripravniki: a) iz srbskohrvatskoslovienskega jezika: Ilirija prstan Fvropini bo! (Utemeljitev v smislu jugoslovanske državnosti in prosvete); b) iz srbskolirvatske književnosti: Srbska narodna junaška pesem. (Snovna in stilistična označba); c) iz nemškega jezika: Fr. W. Foerster, Jugendlehre, Merlin und Leipzig, 1921: stran 412 od vrste: „Das Verlängern nach Selbständigkeit“.,, dostavka, ki se končuje z besedami: „. .. oder jedem übermütigen Geschwätz bestimmen läfli.“ č) iz latinskega jezika: prevod iz Cornelius Tacitus, Ab excessu Anglisti 1 ib. II., cp. 9—11: flumen Visurgis — circumiectain traxere. Od klasičnih jezikov so si izbrali vsi pripravniki latinski jezik. Ustni izpit se je vršil 17., IS., 19., 21., 212., 24., 25., 2(>. VI. Uspeh sc priobči v Izvestju za šolsko leto !935/3(>. XIV. Statistika učencev. I. Štev. učencev: vpisanih vzač. šol leta vpisanih naknadno novincev ... ponavljalcev R a z r e d 230 4 215 2r> ‘290 4 269 175 40 1 215 1 204 12 111. 117:! 1 9!l 1!) 148 1 128 21 IV. 1!) 110 l(i 9(1 3 14 VI. VII. 70 4 72 ( Vlil. m 1050185 12' 980180 826 vseh vpisanih 240154 204 17(1 40 21(1 118 •11 149 91 19| 110 80 10 61 80 117 1002186 Zavod so med letom zapustili 21 2.'i 19 20 584 1.) radi odhoda v druge šole 2.) radi oddaljitve ali izključitve 3.) radi odpusta po §54 4.) radi drugih vzrokov 3 3 12 12' 7' 23° KI2 Število učencev kon cem leta 219 52 271 157 39 19(1 112 31 143 «8 19 107 -.9 18 77 51 10 (11 72 80 04 09 1004183 II. Uspeli učencev n) koncem šol. 1. 19r»3/34 (po razredih) odličnih . . . prav dobrih dobrih Razred so dovršili . Razreda niso dovršili 10 54 13 105 18 18 67 123 107 44 41 208 7' 51 101 34 3(1 4 1(1 47 72 135 40 O 19 71 9(1 37 d 1 22 7 21 2 55 19 74 14= 3 17 10 58 - 6 13 20 31 lil !) 13 22 2| 33 8325 24355 421” 747137 10418 Skupaj 211 48 259 137 38 175 113 20 133 09 22 91 54 10 G4 09 9 4 78 73 4 77 30 4 34 911155 l>) v juniju šol. 1. 1934/55 (po oddelkih) odličnih . prav dobrih dobrih 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII a 0. 3 »•S2 a 1) <1 e a b c d a 1) c a >' a l> a h a 1) a l> -a 'Tl ■X > m 55 1212 11" ! 7 0 10 9 l(i|lO 4 !l 25 3 <) 17 0“ 1815 12" 3 15 15 3 22 7 15 3’ 12" 10’ 4 5 27 4 <> •1 4' 12* 175 3 0 17 1Ö5 ll6 12* 4 11 13 3' 188 0» 8 11 <1 3' l(i3 to2 5 <. 19 9° 13» 133 ri 10 11 1042-253*1 30841 10-30 25-20 30-68 Razred so dovršili 28-8 33 25 38 29 3619 33 32 22 3121 30 09 33 'f 26 3317 28 27« 28 29* 33 355 28 005127 66-24 Popravni izpit imajo 19'" 9 15 14 24 12’ 12 10 15 96 10 l:; 154 21 5' 8 H' 0 3U 3 23338 23 21 Razredni izpit po § 52 imajo 1 ' — — - — — - - — 1 1' — — - — 32 0.30 Razred ponavljajo 4 4 to 9 4 5 53 7 5 0 64 5 7 3' 0 — •j — 3 3' 1 — — 9113 9-00 Izgube pravico do šo- lanja po § 53 — — 1 3 — 1 - 4 22 1 — — — - 122 119 Skupaj 52' 52 49 57 01 5319 53 47 43 4(i31 51 16 53” 54 3818 39 2s111 33 4(>8 40 385 31 I004's- 100- Više ležeča številka zaznamuje število učenk. XV. Redovanje učencev. A. Redni učenci. I. a razred. Rii/rn-tliij stilr<'šiiiii: Sabina Šonc, suplenlka. ii) Izdelale so: 1. Brečko Zlutija z Zidanega mosta. 16. 2. Č «'r n e Marjeta iz Ljubljane. 5. Černe Terezija iz Most pri Ljubljani. 17. 4. č i ž in a n M i r j e m a iz Ljubljane. is. 5. Dietz Marija iz Ljubljane. I‘>. (>. Fajdiga Aliča iz Ljubljane. 2». 7. Felber Lea iz Ljubijane. 21. S. Korenčan Cirila i/ Horjula. 22. 9. K roč Marija i» Ljubljane. 2". 10. Kremžar Liza iz Dravelj. 24. 11. Kronegger Alojzija s čmuč. 25. 12. Majcen Živka iz Ljubljane. 15. Malovrh Koza z Glinec pri Viču. 2t>. 14. Marinček Martina iz Ljubljane. 27. 15. M r a k F r u n č iška iz Litij«-. 2H. Drugi e a iz Mari N a c Ii I i g a bora. Novak A n a iz Preloke. Osa n a Marija iz Ljubljane. Podgoru ik Zdenka iz Ljubljane. P u Ii a r A n a iz Dolskega. Ii o v š e k I’i j a iz Ljubljane. Slokar Nada iz Ljubljane. Stergar Milica iz Škofljice. Svetina Marija iz Žirovnice. Š k r a I) a r D a n i c a iz Nove vasi pri Ma riboni. Velikonja I v a n a iz Škofje Loke. Z a j c J a d r a n k a iz L jubljane. Župančič Jasna iz Ljubljane. I>) Popravni izpit imajo: 1. An Žič Irena iz Sncbrij (iz francoskega jezika). 2. Baloh Nada iz Ljubljano (iz latinskega jezika). 5. Briški Stanislava iz Vasi pri Fari (iz latinskega jezika). 4. Fakin Marija iz Ribnice (iz latinskega jezika). 5. Gajšek Zdenka iz Ljubljane (iz fran- coskega jezika in zemljepisa). 6. Habe Ivana z Vrhnike (iz matematike). 7. Janko Ivana iz Ljubljane (iz latinskega jezika in zemljepisa). H. Krečič Vojka i/. Ljubljane (iz zemljepisa). 0. Kunčič Vida iz Ljubljane (iz zemljepisa). 10. Lavrič Dragica iz Rogaške Slatine (iz matematike). 11. Peitler Irena iz Ljubljane (iz. latinskega jezika in zemljepisa). Pl i vel ič Jolanda iz Ljubljane (i/ latinskega jezika in matematike). Svetel Alenčica iz Ljubljane, (iz latinskega jezika). 14. Šinkovec. Dimitru z Viča (iz latinskeg i jeziku in matematike), štrukelj Pavla iz Štrukljeve vasi | ri Logatcu (iz zemljepisa). Tavčar Katarina iz Zabreznice (iz matematike). Trnin Noemi iz Podgore uri Gorici, Italija (iz srbskohrvatskega in matematike). Uranič Zorka iz Ljubljane (iz m n tik e). Vrbovec Mariin iz Šujice (iz skegu jezika). 12 15 15 lt> 17 IS l<> jezik in 11< Lili' c) Izdelale niso: 1. Grisogono Katarina iz Ljubljane. 2. Kos Ana iz Ljubljane. 5. Marinšek Ivami iz Ljubljane. 4. Poljšak Jožefa iz Pelrušnjo vasi pri Liliji. č) Neocenjena: Kremžar Ana iz Ljubljane. * Debeli tisk pomenja odličen, razprti lisk prav dober uspeli. I. 1> razred: Razredni starešina: Anton Klasinc, suplent. n) Izdelali so: 1. Berlec Anton i/. Srednje vasi pri Kam- niku. 2. Gajski Jo/el' s Ponikve pri Brežicah. 3. Go i' š i č I v a n i/. Malo vasi pri Gro- supljem. 4. Cerniok Stanislav i/. Dolenjega Lo- gatca. 5. Hočevar Ivan iz Velikih Lašč. 6. Il om o v ec Frančišek z Verda. 7. Kanduč Stanislav i/. Velikih Lipljen pri Turjaku, s. Kršin a n c Jane/, s Pšate. ‘). Kogej Miloš iz Krškega. K). Kogoj Stanislav z Vrhnike. 11. Kosovinc Tvan iz Ijubljanc. 12. Kotlušeek Jožef z Velike Sle- vice. I\ Kovač Ciril iz Male Ligojne pri Vrhniki. 14. Krenčič Rudolf iz Gorič pri Preddvoru. I">. Mele Ivan iz Ljubljane. h) Popravni (. Golobič Jožef iz Štrekljevcn pri Semiču (iz srb.skolirvutskega jezika). 2. Gor«* Anton iz Male Loke pri Višnji gori (iz srbskoh rvatskega jezika). 3. Korošec Stanislav iz Ljubljane (iz srb-skoli rvatskega jezika). 4. Musar Ciril iz Roštanja ob Savi (iz srbskohr\atskega in latinskega jezika). I(). M ii r n i k B o ž. i d a r iz Lesc. 17. Ogrin Janez iz Ljubljane. is. Ok ropar Ivan z H rega pri Litiji. I‘>. Ožbolt Bojan iz Logatca. 20. Pezdirc Bogomir iz Ljubljane. 21. P i r c Mirko iz Ljubljane. 22. P r a p r o t n i k Janez iz Ljubljane. 23. Sivec Jožef iz Petkovca pri Rov- tah. 24. Smolinskv Radko iz Dravelj pri Ljub- ljani. 25. Stropnik Jožef iz Družinirja pri Šo- štanju. 26. & t o j s Vladi m i r iz Sevnice. 27. Urbas Karel iz Lilije. 2S. Vcrdclj Ivan iz Šmartnega uri Velenju. 2(). W e i s s A l e k s a n d e r iz Pri’dgrad i ob Kolpi. 50. Zaplata Franc iz Gradca pri Liliji. 51. Zupančič Ivan iz Ljubiiane. 52. Zaira r Alojzi i iz Stare Loke. 35. žel Anton od Sv. Arne v Slov. goricah. izpit imajo: 5. Osolnik Rajko iz Zaloga pri Kamniku (iz slovenskega in latinskega jezika), h. Poženel Miran iz Ljubljane (iz matematike). 7. Videiiič Franc iz Stepanje \ asi pri Ljubljani (iz srbskoh rvatskega jezika). S. Vreček Janez i/. Ljubljane (iz latinskega jezika). '). Zajc Anton iz Žimaric pri Sodražici (iz latinskega jezika). c) Izdelali niso: Bernik Stanislav iz Ljubljane. 5. Lackcr Jurij iz črneč nad Dravogra- llmeljak Fmil iz Maribora. dom. Jakše Anton iz Ljubljane. (>. Levstek Ivan z Gore pri Sodražici. Kuralt Stanislav iz Zg. Senice pri Med- 7. Rejc Roman iz. Ljubljane. vodah. S. šile Ludovik iz Sajevca pri Ribnici. Vilar Marijan iz Doba. I. «• razred. Razredni starešina: Ivan Sajevic, učitelj veščin, a) Izdelali so: 1. Arnež I vun iz Ljubljane. 7. Jagodic A n t o n iz Ljubljane. 2. Belič Metod iz Ljubljane. S. Jalovec Maksim iz. Ljubljane. 3. Bergant Ivan iz Ljubljane. ‘>. Jerneje Dimitrij iz Ljubljane. 4. Ferjančič Bogdan iz Ljubljane. 10. Kastelic Milan iz Zg. šiške pri Ljnb- 5. Garibaldi Marijan iz I lotedrščicc. Ijani. (). Grmek Ferdinand iz Ljubljane. II. Novak Jakob iz Ljubljane. 12, n. 14. 15. 16. 17. 4. 6. Pom1 Boris iz, I.jubljane. liodič Miroslav i/ Križišču, Savšku hanovina. Kus Jožef i/. Ljubljane. Semenič Marijan iz Ljubljane. Sešek Jožef iz Ljubljane. Štepce Boris iz Slovenske Bistrice. IS. š I ra n c a r M a r i j a n iz 19. lubor Ludovik iz Ljubljane 20. T o in a ž i č L u <1 o v i k i/, 21. Vene Stojan iz Mokronoga. 22. Zajičck Jožef i/. Ljubljane. 2>. Zupan C iril s ( rile pri Preva 24. / a g a r I! a d o v a n iz ('el j a. j" I>1j; Žumer Jožef iz Ljubljane, b) Popravni izpit imajo: Bajc Alojzij iz Gmajne pri Krškem (i/, srbskolirvatskcga in latinskega jezika). Belič Srečko iz Ljubljane (iz srbskoii rvatskega jezika). Brenk Anton iz Dravelj pri Ljubljani (iz latinskega jezika in zemljepisa). Debeljak Anton iz Srednje vusi pri Naklem (iz srbskolirvatskcga in latinskega jezika). Janež Albin iz Cllobeli pri Sodražici (iz srbskolirvatskcga in latinskega jezika). Mcvlja Kazimir iz Ljubljane (iz latinskega jezika). Pečan Franc iz liožne doline pri Ljubljani (iz prirodopisa). S. Pogačar Janko iz Ljubljane (iz lalin- skega jezika in prirodopisu). 9. Potrpin Murlin s Selu pri Št. Juriju pod Kumom (iz srbskolirvatskcga jezika). 10. liožancc Malija iz. Ljubljane (iz pri- rodopisa). 11. Šinkovec l il iz Ljubljane (i/ mntciiiu- I ike). 12. Verovšek Giril iz Ljubijniic (iz srbsko- lirvatskega in latinskega jezika). I>. Zupanc Anton z Gliucc pri Liubljani (iz srbskolirvatskcga in latinskega jezika). 14. Žckar Martin s Sela pri Mostali (iz latinskega jezika). Ir>. Žonta Bogomil iz Ljubljane (iz latinskega jezika). c) Izdelali niso: Bradeško Stanislav iz Ljubljane. 5. Mavec Ivan iz Vi.šire gore. Godujavec Ivan s Sela pri Mostah. 6. Mohar Stanislav izMiTst pri Ljubljani Habjan Andrej iz Mosl pri Ljubljani. Nograšck Vladimir iz Ljubljane. Miner Karel iz Budine pri Ptuju. s liaezvnski Marijan iz Kočevja. 9. Villtclič Anion iz Ljuljljanc. a ne. 1. Ambrožič Leopold iz Suš ja 2. A n d r c j č i č Ig o r iz I ‘v De rnič Janko iz. Mojstrane. 4. Dolenec Zmagoslav iz. šent Vida. Fcrkolj Lmil s Studcnca-lga. 6. Glavan Franc s Studencn-fga. 7. Godec Viktor iz Ljubljane. 5. (iosar Peter iz Ljubljane. 9. Hartman Dušan iz Ljubljane. 10. Hauptman Anton iz Stične. 11. Hebcin Marijan iz Kobarida, 12. Hojs Franc iz Ljubljane. Ir Ilc Alojzij iz Dolnjih Lazov. 14. lavornik Marijan iz Velikih Lašč. 15. K a m u š i č I) i m i I r i j iz Ljubljane Ki. Korcu Franc iz Žužemberka. I~. Korpar Vladimir iz. Osluševec. Is. Kostel e c M a r k o iz Šent Ruperta I'). Kotar Valentin s Čateža. 20. Kragelj Miroslav iz. Ljubljane. "is. Zajec Feliks I. d razred. liazredni starešina: Alfonz Gspan, siipleul. a) Izdelali so: 21 sjeka. Savska ba- Kiirent Valentin iz Osi<4 ■10 v i na. 22. Medved Stanislav iz. Gabrja. 2\ Mohorič Marijan iz Ljubljane. 24. Musler Josip iz Križevcev. 2,5. Pokorn Danilo iz ( VI ja. 2(>. Pol anec Ludovik iz Slovenske L ist rit « 27. liiliar Filip iz Verda. 25. I! u s V o j a u iz Gornje Itadgonc. 29. Sedej Ferdinand iz Ljubljane. "ir. S i m o n c t i Ilc u r i k iz Podgorc 11 a lija. "iI. I r I n i k Aleksander iz Ljubljane. >'!. Urbanc Peler iz Olšcvka. ■>■>. U Hi a u č i č F ra n c iz. Zn fare. ■>4. Uršič Stanislav iz. Pač. Avstrija. 'ir5. Voršič Dragomir iz Maribora. V>. VVciss Jožef iz Loke. "7. Za j ec ložel' iz ('Všiijic. iz SpodiljegaKašI jega. h) Popravni I. Berce Boris iz Starih Slemen (iz slovenskega in latinskega jezika). J. Cerar Franc i/ Doblič (i/. latinskega jezika in matematike). i. (odeli i Anton s Kodeljevega (iz matematik e). 4. Gorjan Marijan iz Ljubljane (iz latinskega jezika). f>. Ilauschild Anton iz liyslric, okr. To-plicc-Sanov, Osi. (iz lalinskega jezika). (). Kaiser Marijan i/ Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike). 7. Klasinc Tugomer z Viča (i/. prirodopisa). izpit imajo: H. Kostnapfel Janko iz Ljubljane (iz la tinskega jezika). ‘J. Per Jernej iz Sinje Gorioe (iz latiu skega jezika in matematike). 10. Sešek Aleksander iz Ljubljane (iz la tinskega jezika). 11. Skušek Ivan iz Trebnjega (iz latin- skega jezika). 12. Šinkovce Marijan iz Ljubljane (iz la tinskega jezika). H. I unipn:j Franc iz Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike). 14. Vrhunc Janez iz Ljubljane (iz mate- matike). c) Izdelali niso: 1. Marn Julij iz Šmarja. 4. Uršič Ivan iz Zagreba, Savska bnno 2. Mešek Ivan iz Kranja. vina. ■5. Tepina Marijan iz Ljubljane. 5. Vrtovec Marijan iz Ljubljane. L e razred. Razredni starešina: Vladimir Potočnik, snplent. a) Izdelali so: I. Bogataj Mihael iz Ljubljane. Brandsteter Marijan iz Ljubljane. ~i. Dolinar Mihael iz Dobrave. 4. Drobnič Janez iz Ljubljane. r>. Lnmin Borivoj iz Ljubljane. (>. (iermovnik Vinko iz Vodic. 7. Grum Franc iz Slap. s. Hribar Viktor iz Ljubljane. 0. Hübscher Krane iz Ljubljane. 10. Kerševan Dušan z Ježice. 11. Kolarič Stanislav od Sv. Miklavža. 12. K o I e n c J ;i n e z z Mirne. I \ Koritnik Marijan z C robci neg i. h) Popravni 1. liida Jožici iz Polja pri Kamniku (iz matematike). 2. Bilbau Valentin iz Dobruše pri Kam- niku (iz prirodopisa). \ Bračko Stanislav iz Ljubljane (iz matematike). 4. Capuder Gabrijel iz Maribora (iz la- tinskega jezika). 5. Cerar Krnnčišek iz Ljubljane (iz pri- rodopisa). (>. Drobnič Maksimilijan iz Ribnice (iz latinskega jezika in matematike). 7. Gartner Kerdinand iz Zlatega polja (iz latinskega jezika), s. Golob Janez z Jesenic (iz latinskega jezika in matematike). Gregoršanec Vinko iz Mrtvice pri Krškem (i/. latinskega jezika). 14. Križaj Miroslav iz I oplic. 13. Lazar Matija iz Krope. 16. Lcnaršič Ivan i/. Vnanje Gorice. 17. Marinko Peter iz Ljubljane. 15. M r a v 1 j e Vi n k o z brezoviee. I'). Petelin Stanko iz Preserja. 20. Potočnik Ciril iz. Mekinj. 21. Prebil VI a d i m i r iz I .juhijanc. 22. Ramovš C.oj mir iz Murske Sobote. 2’. Remic Bogomil s Pšenične Police. 24. Sobočan hrane iz bučkovcev. 2r>. V o d o p i \ c c Valenti n i/. sl. Vida. 2(>. Vrečar K rane iz Dohrunj. izpit imajo: 10. Jenko Janez iz Vodic (iz matematike). 11. Jerman Andrej iz Radomlja (iz latin- skega jezika in matematike). 12. Kastelic Anton iz Martinje vasi pri Li- liji (iz prirodopisa). I\ Kavčič Janko iz Dol. Logatca (iz srb-skolirvatskega jezika in prirodopisa). 14. Krašovec Vincenc iz lievč pri Laškem (iz; matematike). 15. Mejač Janez iz Motnika (iz srbsko- hrvatskega jezika in zemljepisa). 16. Mlakar Kranči.šck iz žažara (iz lalin- skega jezika). 17. Nanut Anton iz Ljubljane (iz srbsko- hrvatskega in latinskega jezika). IS. Pirnat Miroslav iz Spodnjih Jarš (iz latinskega jezika). 10. JO. 21. Pogorelec Frančišek iz Podtabora (iz latinskega je/.ika in prirodopisa). Potočar Martin i/. Mirne peči (iz latinskega jezika in matematike). Štempihar Miloš iz Ljubljane (iz matematike). 24. Troha Milan, iz Rabnega polja (iz matematike). Zabukovec Ivan iz Ljubljane (iz talinskega jezika in matematike). /rime Rudolf s Studencu (iz prirodopisa). c) Izdelali niso: 1. Čepon Alojzij iz Horjula. 2. Kosmač Anton iz Gorenje vasi. 5. Krenos Franc iz Loke. 'lejkal 4. Ravnikar Koman iz Ljubljane. 5. liozmun Rudolf iz /gornjih Bitenj (>. Škulj Jožef z Viča. Milan iz Ljubljane. H.a razred. Razredni starešina: «) 1. Artač Ivan iz Notranjih goric. 2. Grašek Peter iz Ljubljano. 5. Jerše Aleš iz Ljubljane. 4. Paškulin Jvan iz Gorice, Italija. 5. I’ c t r o v č i č Ladislav iz I. i t i je. 6. Šilc Jožef iz Tacna. 7. Vršeč Danimir iz Žirov. S. Breznik Ana iz Ihana. 9. Bucik Veronika iz Ljubljane. 10. Cerar Danica iz /gornjih Domžal. 11. Diet/, Sonja iz Ljubljane. 12. Dörfler Leopoldina iz Bjolovara, Sav- ska banovina. H. Cirilin Marija z Malega Lipoglava. 14. Hostnik Stanislavu iz I ,jul>- ljane. 15. Jerinu M a r i j a z Vrhnike. 10. Juvan Vera iz Ljubljane. 17. Kapus Ružiča iz Ljubljane. 18. Koletič Murija iz Podgore. 10. K n h a r 15 I a ž e n k a od Devici' Marije v Polju. h) Popravni 1. Anžič Ivan iz Ljubljane (iz matema- tike). 2. Grbec Anton iz Rodice (iz matema- tike). i. Jakoš Jožef iz Dobrunj (iz latinskega jezika). 4. Šiffrer Savo iz Žirovnice (iz prirodo- pisa). 5. Zakrajšek Rado iz Ljubljane (iz pri- rodopisa). 6. Deržaj Zdenka iz Ljubljane (iz pri- rodopisa in matematike). Zorisluvu Pretnar, suplenlkn. Izdelali so: 20. L e s s in a n n Kriku iz Wörishol iui. Nemčija. 21. Levanič Kleonoru iz Maribora. 22. Majcen Vidosavu iz Ljubljane. 25. M a ii o r k I i o iz Maribora. 24. Ma vec Pavla s Stmlenca-lga. 25. Može Marija iz Ljubljane. 26. Mrak Murija iz Litije. 27. Pirman Sabina iz Ljubljane. 28. P i r n at Z I a ta iz Ljubljane. 20. P o d g o r n i k M a j d a iz (ioriee, Italija. 30. Rojc Vida iz RadomIju. 51. S k r e m M i I e n a i/. Žužemberka. 52. Svetina Marija iz Zapuž, Italija. 55. šuklje Marija iz Ljubljane. 54. V e r 1) i č R u ž a iz Ljubi ja nie. 55. Verdenik Kristina iz Majšperka. 56. /e loz n i k a r I v a n a iz Lečniku pri Gorici, Italija. izpit imajo: 7. Kink Marija iz Litijie (iz prirodopisa). 8. Hubad Marija iz Litije (iz zgodovine in prirodopisu). Kržišnik Veromika iz. Gorij (iz prirodopisa). 10. Škof Zdenka iz št. Janža (iz matematike). 11. Šturm Jožefa iz Ljubljane (iz matematiko). 12. Zajec Marija iz Ljubljano (iz matematike). c) Izdelali niso: 1. Prelesnik Janko z Viča. 3. Christof Zlatka iz Ljubljane. 2. smoli Anton iz Domžal. 4. Kolar Helena iz Ljubljane. 5. Vrhovec Marija iz Verda. Razredni starešina: Josip Osami, profesor. a) Izdelali so: 4. 5. (). S. 9. 10. 11. 12. n. u. r>. A rko B r a n k o iz ilibnice. Babič Miloš iz Postojne, Italija. Bo lili ar Dušan iz Zg. šiške pri I ,j ■ 11 > I j . Letonja l.udovik iz Ljubljane (iz zemljepisa in prirodopisa). (>. 8. 10. 11. I.oeser Henrik z Dunaja, Avstrija (iz francoskega jezika in prirodopisa). Kauberger Donat iz Ljubljane (i/. srb-skolirv atskega jezika in zgodovine). Schein Jožef iz Selc nad Škofjo Loko (iz matematike). Spiller Ludovik iz Vodmata pri Ljubljani (iz srbskohrvatskega jezika). Vidmar Boris iz Ljubljane (iz zgodovine in prirodopisa). Žagar Stanislav s Pance (iz srbskohrvatskega jezika iu prirodopisa). c) Izdelali niso: Grbec Ladislav iz /uvodne pri Celju. Hren Bogomir i/. Verdu pri Vrhniki. Lavtižar Stanislav iz Ljubljane. Merjasec Frane iz Zg. Pirnič. s. Vidmar r>. Ocvirk Vasilij iz Medvod. (>. Schoss Franc iz Sladojevcev, Savska banovina. 7. Slokar Janez iz Ljubljane. •I' iz Ljubljane. II. c razred. Razredni starešina: Srečko Baučer, profesor, a) Izdelali so: S. Avsec Vin c e n c i j iz Knežje liji ve. Cimermanu Stanislav iz Male vasi. Frantar Jožef iz Dobrega polja. Gregorič Alojzij iz Nadleska. Gregorin Alojzij i/. Ilumiu | e n k o | o ž c I iz Mavčič. Jenko Vilibald iz Krašnje pri Kamniku. J e re t i n a J n n e / iz Raholč. 9. Jevnikar Janez z Vrhovega. 10. J u d n i č S t a n i s 1 a v iz Goren je Straže. 11. Kastelic Jože iz Dednega Dola. 12. K a v č i č S t a n i s 1 a v iz I ,jubljane. Ii. Kimovec Franc iz Glin j. 14. K o p r i v o c F r a 11 č i š e k z I jesnegn Brda. 15. Lenič Jernej s Turjaka. 16. Mencinger Miloš iz Radovljice. IT. M c r a I n M a r i j a 11 i/ Ljubljane. 18. M i k I a v č i č M i l a n iz /.gornje šiške. 10. I’e t c k Jane/ i/, Raholč. 20. Praznik A n t o n i/. Dvorske vasi. 21. Puntar Borut i/. Ljubljane. 22. I! e b e r š a k I' r a n c iz k lak. 23. Š e r e e I j Al o j z i j /. ( .'oni j ega polja. 24. š k o I M i k I a \ /. z Vrzdenea. 2~>. Šinit Jožef iz Tlak. 2(>. Š 1 n I a r I’ a v e I i/ Radovljici'. 27. V i (I m a r J o ž. e I z lire/ja. 2K. Vodopivec Milenko od Sv. Tomaža, Italija. 2‘). Vovk Krane iz Dolenje vasi. 50. Vrečar 1'rane iz Sneberij. "i I. Zrn e A n I o n S I '2. Že r o v n i ja ne. iz l.n'porja. a n i s I a v iz I,j uli- li) Popravili i/.pil imajo: Bartolj Alojzij iz Novega mesta (iz srbskolirvatskega in latinskega jezika). Grebenc Franc iz Podpeči (iz prirodopisa). Hribar Jožef z Bizovika pri Ljubljani (iz srbskolirvatskega in latinskega jezika). Kosmač 1'rane iz Ljubljane (iz prirodopisa). 10. ra S. «). 'n ‘ . . Zaje Ivan z Viča pri Ljubljani (iz In i inskega jezika in matematike). Kozjak Anton iz Zgornje Pesnico (i/ latinskega jezika). Kurnik Marijan iz Zgornje šiške (iz latinskega jezika). Kveder Jožef iz Ljubljane (iz srbskolirvatskega in latinskega jezika). Miškot Rudolf iz Ljubljane (iz srbskolirvatskega in latinskega jezika). Urbančič Vladimir iz Gorenjega Logatca (iz latinskega jezika). c) Izdelali niso: 1. Bidovec Alojzij iz Kranja. \ Kogoj Radovan iz 2. Javornik Anton iz Velikih Lašč. minu, Italija. 4. Krečič Tihomir iz Ljubljane. r>. Stojan Vladimir z Bleda. Podmelca pri 101- II. (I razred. Razredni starešina: Milan Ziegler, profesor, a) Izdelali so: 1. Berčič Vladimir iz Ljubljane. 2. Bezič Srečko iz Groliot, Primorska banovina. 5. B o r i n Os k a r iz Šegove vasi. 4. lin jas Dragutin iz Šibenika, Primorska banovina. 5. (ir o z n i k L r a n c iz Višnje gore. 6. Herman Jožef iz Gradca pri Litiji. 7. Jurca Alojzij z Vrhnike. S. Lesjak Srečko iz Trbovelj. 0. Leskovic Dušan iz Most. 22. V a r d j a n V e I b) Popravni 1. Balantič Franc iz Kamnika (iz latin- skega jezika). 2. IVI i č Janez iz Ljubljane (iz, matema- tike). "i. Dintinjana Zvonimir iz ( olja (iz latinskega jezika in matematike). 4 Jenčič Anton iz Ptuja (iz matematike). 10. Malnar Miroslav iz Ljubljane. 11. M e t e I k o S t a n i s I a v iz I Jubljanc 12. Ovsec Ivan iz Ljubljano, ti. Pevec, Jakob iz Ljubljani'. 14. Prpar l.onjamin iz Ljubljane. 15. Rus Frančišek iz Ljubljane. Ki. Senegačnik Jurij iz Most. 17. Silvester Martin iz. Ljubljane. IS. Starc. 1‘rane iz Velikih Lašč. P). Škrjanec Milan iz Ljubljane. 20. Štolfa Ludovik iz Krašnje. 21. Tiselj Dominik z Rašice, i m i r i/, Ljubljane. izpit imajo: 5. Kozamernik Bratomil z Viča (i/ latin skega jezika), t». Lipar Marijan iz Ljubljano (iz latin skega jezika in zemljepisa.) 7. Lipar Stanko iz Ljubljano (iz srbsko hrvatskega in latinskega jezika). 8. Marincelj Josip iz. Kočevja (iz latin- 12. Šimnovec Slavko i/. Ljubljane (iz srb- skega jezika). 9. Mastnak Anton iz Ljubljane (iz latin- I skega jezika in matematike). 10. Mihelčič Alfonz iz Ihana (iz srbsko- 1 hrvatskega jezika iu matematike). 11. Šegula Jožef iz Slavščine (iz latinskega | jezika). c) Izdelali 1 Jurjec Franc iz Bistrice pri Litiji. 4. 2. Novak Bogomil z Vranskega. 5. 3. Oblak Stanko iz Grabna pri Kočevju. 6. Ujčič Milan iz skohrvatskega in latinskega jezika). 5. Tepina Janez z Jesenic (iz latinskega jezika in matematike). t. Verbič Krane iz Gornje Radgone (iz srbskohrvatskega iu francoskega jezika). >. Zupančič Mirko iz Ljubljane (iz srbskohrvatskega in latinskega jezika). niso: Pucihar Franc iz Ljubljane. Skvarča Marijan s Št. Jošta nad Vrhniko. Rovinja, Italija. III. a razred. Razredni starešina: Emilija Brane, profesorica, a) Izdelali so: 1. Bezlaj Danijel iz Ljubljane. 2. Božič Cvetko iz Ljubljane. 3. Černeha Ivan iz Trsta, Italija. 4. J e r e b B oris iz Maribora. 5. Kahne Stanko iz Ljubljane. 6. Krek Uroš iz Ljubljane. 7. Osim Rudolf i/. Maribora. 8. Pezdir Miroslav iz Ljubljane. 9. Smole Janko iz Ljubljane. 10. Stanovnik Janez iz Ljubljane, tl. Anžič Milica iz Ljubljane. 12. Bednar Julijana iz Ljubljane. 13. C i m p e r š e k M a r j e t a iz Sevnice. 14. (' a d e ž V i k t o r i i a iz Ljubl jane. 13. čenčič Viljemina iz Selc. 16. Demšar Meta iz Ljubljane. IT. F r a n k Albi n a iz Lukovice. IS. Gogala Danica iz Ljubljane. 19. II r e h o r i č M a r i j a iz Ljubljane. 20. 1 v a n č i č N e d a iz Ljubljane. 21. Likovič Martina iz Ljubljane. 22. Lobe Imelda s Turjaka. 23. M a v e c T e rezi j a iz Podlipovice. 24. R ii s M a r i j a i/. Novega mesta. 23. Š t e b i Andreja iz Ljubljane. 26. štrancar Bernarda iz Ljubljane. 27. T e r s e g 1 a v D o 1 o r e s iz I jub- I j a ne. 28. Trtnik Olga iz Ljubljane. 29. Velikonj a M a r i j a iz Ljubljane. 30. Vrbovšek Neža iz Sotenskega. 31. Zdešar Marija iz Ljubljane. b) Popravni izpit imajo: 1. Potočnik Gabrijel iz Ljubljane (iz la- tinskega jezika). 2. Šarabon Mitja iz Ljubljane (iz matema- tike). 3. Urbanc Anion s Klanca (iz latinskega jezika). 4. Jalen Ana iz Ljubljane (iz matematike). 5. Jandl Ana iz Ljutomera (iz matema- tike'). 6. Rotar Frančiška iz Podsmreke (iz ma- tematike). 7. Rovšek Tea iz Zagreba. Savska bano- vina (iz latinskega jezika). 8. Stritar Zora iz Ptuja (iz latinskega je- zika). 9. Veit Olga iz Doba (iz latinskega jezika in matematike). e) Izdelali niso: 1. Cankar Maksimilijan iz Dobrunj. 2. Škrbec Ivan iz Dola pri Borovnici. 3. Erjavec Gabrijela iz Cerknice. 4. Poznič Nada iz Ljubljane. 3. Prelec Bernarda iz Ljubljane. 6. Rupar Štefanija iz Ptuja. Ra/redni starešinu: Dušan Ilinic, «uplent. a) Izdelali so: 1. Jiaslie Pavel i/. Ljubgojne. 2. Berce Alojzij i/. rad rama. 3. Brecelj Anton iz Ljubljane. 4. Breznik Alojzij iz Rahole. 5. Gvenkel Franc z Ljubnega. 6. Čepon Ir a ne iz Horjula. 7. Česnik Ivan iz Novega mesta. 8. čop Dušan i/. Sp. Gorij pri Bledu. 9. Drinovec Jožef iz Lazov pri Borovnici. 10. Erjavec Bogdan iz Ljubljane. 11. Lsili Matija od Sv. Ožbalta. 12. Gorjup Zvonimir od Sv. Petra pri Ljubljani. 13. Grošelj Stanislav iz Ljubljane. 14. Hrastelj 1'ranc iz Stenice. 15. Jevševar Božidar z Vrhovega. 16. Kisovar Alojzij iz Žreč. 17. Klemen Ignacij iz Vnanjih goric. IS. Korošec Blaž iz Doba. I'). k o s t c 1 e c Avguštin iz Št. Ruperta. 20. K o v a č A n t o n iz Loga. 21. Kremžar 1'ranc iz Ljubljane. 22. L e n a s s i Marijan z Glinec pri I, j ulil ja ni. 25. Leskovšek Valentin iz Ljubljane. 24. Lovrenčič Jožef i/. Podnarta. 25. Makovec Rajko iz Notranjih goric. 26. Mrevlje 1'ranc z Glinec pri Ljubljani. 27. Natlačen Marko iz Ljubljane. 28. Nosan Anton iz Drulovke. 20. Oražen Rafael i/. Kanarskega. >0. Osa na Zdenko iz Ljubljane. 51. Perne Anton iz Loma. 52. Rus Ludovik i/ Ljubljano. 55. šlular Jožef iz Radovljico. 54. Trošt Stojan od Sv. Križa nad Vipavo. 55. Zabavnik Ivan s Studenoa-Tgu. h) Popravni izpit imajo: 1. Capuder Danilo iz Maribora (iz fran- coskega jezika). 2. čenčič Radivoj iz Selc (iz latinskega in grškega jezika). 5. Kežar Ivan iz Ljubljano (iz latinskega in grškega jezika). 4. Kompare Anton iz Mengša (iz franco- skega jezika). 5. Logar Franc iz Ljubljane (iz matema- tiko). 6. Oblak Andrej iz Škofji1 Loko (iz la- tinskega in grškega jezika). 7. Praprotnik Marijan iz Kropo (iz latin- skega jezika in matematike). 8. Širca Franc iz Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike). 0. Zakrajšek Jožef iz Novo vasi (iz francoskega jezika). 10. Zavašnik Ladislav z Viča (iz francoskega jezika in matematike). c) Izdelali niso: 1. Dolrnovič Alojzij iz Ljubljane. 5. Korbar Josip iz Našic, Savska banov. 2. Engolsborger Janko iz Tržiča. 4. Rožanec Jožef iz Ljubija,ne. 5. Traven Stanislav s Ptujske goro. III. c ra/,rod. Razredni starešina: Karel Dobovišek, suplent. a) Izdelali so: 1. Bančič Anton iz. Ljubljane. 2. Bizovičar Marijan iz Ljubljano 3. I) ii b r o v i č v\ I f o n z iz Most I , j ubija ni. 4. F a j d i g a P a v o 1 iz sku banovina. 5. Garibaldi Franc iz Ljubljane. 6. Grabnar Boris iz Ljubljano. 7. Horvat Dušan iz Škofjo Loke. 8. Jelenič Pori voj iz Biidinščine pri turu. Savska banovina. pri Zagreba, Sav- Zh 0, J e r m a u J a k o b iz Most pri Kain- n i k u. 10. Joisse Stanislav iz Ljnbl jnne. 11. Klemenčič Jožol' iz 1 .jiibljano. 12. K rušič Mila u iz Ljubljano. 15. 1 ,ok n r M i 1 oš iz. 1. j n b 1 jnno. 14. Marinček Josip iz 1, jubljane. 15. Mihelčič i Miloš iz Selc pri Kranju. 16. () 1 > o r č A n 1 o n iz K ržišoa, srez Krško. 17. P e č j a k S m i 1 j n n iz Tržiča. 18. I’ ol a k A n t o n iz ši. Vidu pri Stični. 19. Smerkolj Anton i/. Št. Ožbalta, srez Kamnik. 20. Š ni o n 1 v a n i/ Zagorja. 1>) Popravni 1. Belič C ‘i ril i/, Ljubljane (i/ srbsko- hrvatskega jeziku). 2. Bizjak Marijan iz Ljubljane (iz grške- ga jezika). 5. Drčar Valentin iz Ljubljane (iz matematike). 4. Glavan Anton iz Dolnjega Križu pri Novem mestu (iz latinskega jezika). 5. Kovačič Ivan z Vrhnike (iz latinske- ga jeziku). 6. Kukoviča Ivan iz /gornjega Kašljega (iz srbskolirvatskega in latinskega jezika). 7. Legat Marijan iz Begunj pri Radov- ljici (iz matematike). 21. Tršar Marijan iz Toplic pri Novem mestu. 22. V e č e r i n K u d o I I' iz Most pri Ljubljani. izpit imajo: 8. Oblo k Stanislav iz črniič (iz sloven- skega in .latinskega jeziku). 9. Paljevec ( veiko iz Most pri Ljubljani (iz. matematike). 10. Potnik Srečko i/ Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jeziku). 11. Romškar Anton z Brezovice (iz fran- coskega jeziku). 12. Sfiligoj Dušan iz Ljubljane (iz fran- coskega in grškega jeziku), n. Žugiel Marijan iz štopanje vasi pri Ljubljani (iz. srbskolirvatskega in grškega jezika). c) Izdelali niso: 1. Gorjan Leopold iz Ljubljane. 2. Gradišek Vladimir iz Ljubljano. 3. Jezeršek Janez iz. Ljubljano. 4. Kovič Stanislav iz Most pri Ljubljani. 5. Pavlič Pavel iz. Ljubljane. 6. Solun Franc iz Ljubljane. 7. Tomažič Stanislav iz Ljubljane. 8. Vesel Milj uti n s Selu .pri Ljubljani. 9. Vižintin Ivan iz Ljubljane. 10. Zakotnik Anton iz Kosez pri Ljub- ljani. 11. Žakelj Anton iz Horjulu pri Ljub- ljuni. IV. a razred. Razredni starešina: Rudolf Južnič, profesor, a) Izdelali so: 1. Bor.štnar Janez, iz Srednjih Jarš. 2. Boži č J e r u e j iz Pliberka, Av- sl lija. 3. Bricelj Ivo iz Ljubljane. 4. Frjavec. Silvester iz Radovljice. 5. Gosar Jožo iz Ljubljane. 6. (i ra I e n n u o r R a d o gost iz Ljub- ljane. 7. Gregorač Frane iz Tacna. 8. Grošelj Vid iz Ljubljane. 9. Hrovatin Borut iz Ljubljane. 10. Javornik Bogomir z grada Boštunju. 11. Klavs Vludimir iz Metlove. Avstrija. 12. Moflikovič Aleksander iz Ljubljano. H. Novak S t a n i s I a v iz škofje Loke. 14. O s a n a Ivo iz Ljubljano. 15. Pirc Zvonko i/. Ljubljano. 16. Praprotnik Alojzij iz Most. 17. Pucihar Anton iz Ljubljane. 18. Ramovš Primož iz Ljubljano. 19. Rupel Slavko iz Ljubljano. 20. Strojnik Aleš iz Ljubljano. 21. / u ge I F ra n c iz Stepanje vusi. 22. Božič M a r t u iz Št. Lenarta v Slov. (iorieah. 25. Dej uk Idu iz Ljubljane. 24. Gomzi Frančiška iz Sevnice. 25. Goreč Larisa iz Ljubljano. 26. Grafenauer Blagica iz Ljubljane. 27. G r a s s o 1 1 i Nov o n k a iz I jub- ljune. 28. J a k n I i n Z d o n k a iz Ljubljane. 29. Schweiger Marija iz Seničioe pri Med- vodah. 50. Stanovnik Ana iz I j u 1)1 j čl no. 51. V o r b i č J u I i j n n u s Stare Vrhniko. 52. Zajec Angelu iz Ljubljane. 55. žužek Motil iz Ljubljano. I>) Popravni izpit imajo: 1. Čižman Franc i/. Tacna (i/ francoskega jezika). 2. Fink Božidar iz Litije (iz inateinalike). 3. Jerič Božidar iz Zgornje šiške (iz francoskega jezika). 4. Končar Darko iz Pliberka, Avstrija (iz matematike). 5. Košak Josip iz Dolenjskih Toplic (iz latinskega jezika). 6. Kovač Dušan z Jesenic (iz matema- tike). 7. Meden Franc iz Cerknice (iz matema- tike;). 8. Morala Rajko iz Kočevja (izv matema- tike). 9. Potočnik Mihael iz Ljubljane (iz matematike). 10. Prepeluh Marko iz Ljubljano (iz ma- tematike). 11. Pucihar Josip iz Ljubljane (iz zgodo- vine). 12. Antičevič Marija iz Trsta, Italija (iz matematike). I". Dolenc Darinka iz Št. Vida pri Stični (iz matematike). 14. Dolgan Koza iz l)olnjega Zemona, Ita- lija (iz. matematike). 15. Hrovatin Jela iz Ljubljane (iz zgodo- vine). c) Izdelali niso: t. Erjavec. Jožef iz Ljubljane. 3. liatista Evelina s Studencev pri Ma- 2. Štucin Julijan iz Ljubljane. riboni. ■t. Kalan Vekoslava iz Ljubljane. 5. Vrhovec Nada iz Sp. šiške. IV. I) razred. Razredni starešina: dr. Ferdo Kozak, profesor, a) Izdelali so: 1. Bebar Franc iz Kala. 2. Bole Alo jzi j iz I lotu n j pri Ponikvah. 3. Dubrovič Franc iz Voumata pri Ljub- ljani. 4. Jazbec Alojzij iz Drožanj pri Sevnici. 5. Kenda Josip iz Žužemberka. 6. Killer Alfred iz Hrastnika. 7. Komar Milan iz Ljubljane. 8. Krušič Ivan z Dobrave pri Komendi. 9. K v a s Jožef iz Zaloga pri Cerkljah. 10. Melik Vasilij iz Ljubljane. 11. O s t r o n i č Alojzij z Vin ice. 12. Pavlič Drago iz Ljubljane. 13. Pibernik Avguštin iz Suhadol pri Ko- mendi. 14. Pl e ve 1 Ciril iz Zaloga pri Cer- kljah. b) Popravni t. Böhm Oskar iz Grahovega pri Cerknici (iz grškega jezika). 2. Boljka Stanislav iz Poženika pri Cer- kljah (iz matematiko). 3. Cvirn Ignac z Jezerskega pri Kranju (iz matematike). 4. Jeras Ciril iz Ljubljane (iz matema- tike). 5. Jereb lerne j iz Ljubljane (iz mate- matike). 6. Kink Stanislav iz Štor pri Celju (iz matematike). 15. P oirov!n e Franc izi Ciin pri Cerkljah. 16. Puhar Jožef iz Dolskega. t7. Savinšek Anton z Jesenic. 18. Schiffrer Marijan iz Most pri Žirov- nici. 19. Smolič Janez iz Artmanje vasi. 20. Stare Ivan iz Ljubljane. 21. Tepina F d v a r d iz L jubljane. 22. Trpin liudoll iz Drage pri Stični. 23. Verderbe r Franc iz Jelševnika pri Črnomlju. 24. Vovk Božidar iz škofje Loke. 25. Zakrajšek Jožef iz. Velikih Lašč. 26. Zavirše.k Franc iz Zgornje Slivnice pri I .jnbljami. izpit imajo: 7. Kos Janez iz Stare vasi (iz. matema- tike). 8. Prpar Andrej iz Ljubljane (iz grškega jezika). 9. Puntar Jožef iz Ljubljane (i/. zgodo- vine). 10. Ililiter Frane iz Mostara, Primorska banovina (iz matematike). 11. Sellak Bogomir iz Ljubljane (iz la- tinskega jezika). 12. Skarza Franc s Studenca-Tga (iz fran- coskega jezika). 13. Štrukelj Anton s Studenca-Igu (iz f ra n coskega j e/, i k u). 14. Tomažič Alfred i/. Domžal (iz mate- matiko). 15. Tori Savo i/. Trbovelj (iz matematike). 16. Uršič Marijan z Glinec pri Viču (iz grškega jezika). 1 17. Vider Miroslav i/. Tržiča (iz fran- coskega jezika). c) Izdelali 1. Batagelj Slavimir iz Strnišča pri Ptuju. -J 2. Dolčič Krnil iz /gornje Zadobrove. 3. Hren l'ranc iz Zvornika, Drinska ba- ' novina. ( 7. Kozane Iva 18. Zajc Alojzij i/. Žimarc (iz matematike). 19. Žagar Jakob iz Iške vasi (iz fran- coskega jezika). 20. Žakelj Vinko od Sv. Jošta pri Vrh- niki (iz matematike). 21. Žemlič Štefan iz Lipovcev pri Murski Soboti (iz zgodovine). niso: L Kadunc Franc i/, Zdenske vasi pri Dobrepoljah. '. Klemen Stanislav z Bele pri Špitaliču, i. Kocmur Alojzij iz Most pri Ljubljani, n iz l.ož.a. V. a razred. Razredni starešina:Franc Gnjozda, profesor, a) Izdelali so: I. Arko Vojslav iz liibnico. J. Goreč Dimitrij iz Ljubljane. 3. Gosar Pavel iz Ljubljane. 4. Kerč Boris iz Ljubljane. 5. K o n vali n k a V o j a n iz I )olenj- skili Toplic. (>. Lampič Franc s črmič pri Ljubljani. 7. Lavrenčič Vladislav iz Ljubljane. 8. Osana Jožef iz Ljubljane. 9. Petrič Franc z Vidma pri Breži- cah. 10. Pirš Miroslav iz Ljubljane, tl. Poženel M a r i j a n s Sela pri I . j ubi jali i. 12. R ö s s m a n M n I e j iz Vevč pri 1 j lihljani. (3. R u e h Dušan iz Ljubljane. 14. Steklasa Josip iz Domžal. 15. Škulj Alojzij iz Kaplanovega pri Ko- čevju. 16. Žugel Anton iz Stepanje vasi pri Ljub Ijaui. 17. Cvahte Simona iz Ljubljane. 18. Jerše Ana iz Ljubljane. 19. Knez Milena iz Celja. 20. Komar Marija iz Ljubljane. 21. Krištof Verena i/ Ljubljane. 22. Marinček Marija i/. ("crkelj ob Krki. 23. Mazovec Marija iz Ljubljane. 24. Ozimic Metka iz Ljubljane. 25. Pint a r M a r i j a iz Cerknice. 26. Pregelj Bazilija iz Kranja. 27. I! a n 1 M a r i j a iz Ljubljane. 28. Rogač Ana iz Ljubljane. 29. I? us Mi 1 e n a z Bleda. 30. Snoj Ivana iz Ljubljane. 31. St o j k o v i č M a •• i j a iz Ljubljane. 32. I n v č ar L j *■ r k u iz Središča. 33. Ujčič Marija iz Žminja pri Pazinu, Italija. h) Popravni izpit imajo: 1. Pirc Ivan iz Kaknja pri Zenici. Drinska 3. Štritof Peter iz Ljubljane (iz prirodo- banovina (iz matematike). pisa). 2. Rogi Dušan iz Prage, Č eškoslovaška (iz 4 Robida Jana iz Ljubljane (iz prirodo- matematike). pisa). V. I) razred. Razredni starešina: Karel Kunc, profesor, a) Izdelali so: 1. Baloh Anton z Bleda. 3. Danko Albin iz Rajhetiburga. 2. Cerjak Ivan iz Zagreba, Savska 4. C reif Ivan od Sv. Marjete na banovina. Dravskem polju. 13. 14. 13. 16. Hladnik Bogdan iz Zagorja <>1) Savi. Jakop Krane i/. Zbilj pri Ljubljani. Kalan Peter i/ 1’evna pri Kranju. Kopač Ivan i/. št. Jakoba ob Savi. Koritnik Ivan i/, Prevoj pri Kamniku. Kralj Jane/, iz Srednjih Jarš pri Kamniku. L e n a r e i e I) r a g o t i n i/. Nove vasi pri l.ogateu. Maček Leopold i/. Spodnje Zadobrove pri Ljubljani. M a h n i č M i r k o i/. Bohinjske Bistrice. M i h e 1 e i e 1* r a n e z brega | ri C VI j ii. M r v a r I v a n iz Žužemberka. Ogorelec Ivan iz Ljubljane. 2S. Žabkar Ivan 17. Pnvčnik Leopold iz Kveleetha, Ame- rika. 18. Pavlič Ivo iz Ljubljane. 19. Pavlin Jožef z Martinovega hriba pri I ,(>gateii. 120. Rozman Dušan iz Ljubljano. 21. Sadravee Ciril s Huma pri Ptuju. 22. Seher Anton iz Borovelj, Avstrija. 23. Suhadole Anion i/, (ia.brja pri Ljub- ljani. 24. Šimenc Anton iz Zgornjega Brnika pri Kranju. 25. š t r ii b e I j Frane z Rudnika pri Ljubljani. 26. S ii| ;\'t er š i č IJ<’ r a n c iz Žerovnice pri Logatcu. 27. Zupančič Pavel z Tga pri Ljubljani, i/. Mikot pri Krškem. b) Popravni izpit imajo: t. Amalietti Vitomir iz Maribora (iz matematike). 2. Brenk Jožef iz Dravelj (iz matema- 3. Grčar Bojan iz Starega trga pri Ložu (iz matematike). 4. Jermol Adolf iz Ljubljane (iz franco- skega jezika). 5. Jcrše Karel i/. 'Trstu (iz matematike). 6. Matjašič Milan iz Ljubljane (iz inate- mnt ike). 7. Mejač f ranc iz Zaloga pri Ljubljani (iz zgodovine). H. Pust Jožef iz Dolenje vasi pri Kočevju (iz latinskega jezika). c) Izdelala nista: 1. Bnmet Danijel iz Ljubnega ob Savinji. 2. Globočnik Martin s Poženka pri K ran ju. č) Neocenjen je ostal: Končan Leopold iz Polhovega Gradca. VI. n razred. Razredni starešina: Albin Zalaznik, profesor, a) Izdelali so: t. Čermelj Samo iz Trsta, Italija. 2. T ra n k A n t o n iz Vnanjih goric. 3. G r u in I r a n e iz Zgornje šiške. 4. Južnič Gojmir iz Novega mesta. 5. Kalin Angel iz Ljubljane. 6. Lavrič Ciril iz Žabnice. 7. L e v s t e k Jožef iz Prigorice. 8. Log a r J a n e z iz Most. 9. M a r i n A n t o n z Mirne. 10. Pengov Anton iz Ljubljane. 11. Petrič Danijel iz Ljubljane. 12. Prodnik Karel s K redarjevega pri Kamnik u. 13. Rode Dominik od I). Marije v Polju. Schorn Giinter i/. Ljubljane. 15. š a I e b a r I1' r a u c iz Ljubljane. 16. Tominec Leopold iz Št. Rupertu. 17. U n k J n že r iz Zg. šiške. IS. Vcrovše.k Anton iz Ljubljane. 19. 15 a Ii o v e c M a r i j a iz Ljubljane. 20. lia n j a i M a r i j a iz Medvod. 21. Derganc. Martina iz Ljubljane. 22. Hočevar Marica iz Ljubljane. 23. | a z b e e L r i d a iz Most. 24. Ložar Julijana iz Ljubljane. 25. M a t ko St a nisi a v n iz Ljubljane, 26. R u d e ž A il m n iz Trsla, Italija. 27. Rueli Marija iz Ljubljane. 14. b) Neocenjena je: Hribar Ksenija i/. Ljubljane. VI. I) razred. Razredni starešina: [van Sivec, profesor, a) Izdelali so: 1. Bauer Karel od l'are. 2. I! e m k o V 1 a d i m i r i/. K i škega. 3. ('egi a r L u d o v i k iz Metlike. 4. Grčar A loj/ i j iz Dragomlju. 5. Grom Pavel s Stare Vrhnike. (i. Horvat Valentin i/. IVrovega. 7. Jerman Janez z. ISrda pri Kamniku. S. Kambič Bogomir iz Kloštra. Kancilja Mihael iz. Suhadol. 10. Ker e Anton iz. Gradcu. .Avstrija. 11. Kobal Ivan iz Gabrijel pri K rškem. 12. K o c jan S t a n i s I a v iz. Dolen je vasi pri Č rnomlju. 13. K o c m u r S e b a s t i j a n i/. Most pri Ljubljani. 2S. / o r in a n Viki 14. Kolar Anton iz Podboča. 13. Kovač Anton s Pakega. K). Lampič Stanislav s črnile. 17. Mahnič Jožef iz Bohinjske Bistrice. 18. Orehek roma/, iz Dobovci j pri Dom- žalah. 19. Oslronič Janez z Vinice. 20. Per Krane z Drtije. 21. Pezdir Alojzij iz. Vnanjih goric. 22. I! e n č e I j M i I o j k o iz Sovodenj pri ('elju. 23. Rupnik Antou z Mlač pri Konjicah. 24. Slivnik Herbert iz. Gradca, Avstrija. 2"). Tabor Martin iz Ljubljane. 20. Topolovec Miran iz Ljubljane. 27. AVatzke Jurij iz Ljubljane, o r z. Velesovega. I>) Popravni izpit imata: I. Lampret Stanislav iz. Stične (iz. Litin- 2. Verbujs Marijan iz Ljubljane (iz nia-skega jezika). tematike). c) Izdelali niso: I. Jager Valentin iz št. Vida mil Ljub- 2. Podobnikar Ivan iz Brezja pri Dobrovi. Ijuno. 3. Sever Marijan iz. Novega mesta. VII. a razred. Razredni starešina: dr. Mirko Rupel, profesor, a) Izdelali so: 1. Ahčan Rudolf iz Zagorja. 2. Cvenkel Marijan iz. Ljubljane. 3. Debevc Stanislav iz Ljubljane. 4. Dražil L m e r i k iz Ljubljane. 5. I) u h o v n i k Alojzi j iz Medvod. 6. Klajnik Janez s Hrasta pri Vi- nici. 7. IIerz.de Gregor iz. Beljaka, Avstrija. S. J a k u 1 i n M a r i j a n iz Ljubljane. 'K J e I o e n i k A I e k s a n d e r iz št. Vida nad Ljubljano. 10. K o z a k Miki a v ž iz Ljubljane. 11. Krištof K ra n p iz Ljubljane. 12. K u n c Drago iz Novega mesta. 13. Lenart K ra n c iz Ljubljane. 14. M i k o I i e L d v a r d iz Sodražice. 13. Pipan Anton iz. Vižmarij. 10. Remškar Ivan z Brezovice. 17. Robi d a Valenti n iz. Št. Vida nad Ljubljano. IS. Tomazin Ladislav iz Tržiča. I‘X V a v peti č K e I i k s iz Šutne ) ri Kamniku. 20. Verbič 1 van iz Ljubljane. 21. Wurzbach Josip iz Ljubljane. 22. Žolger Danilo iz. Makol. 23. Gnjezda Olga iz Radgone. Avstrija. 24. Grafenauer Dobrovlasta iz Ljubljane. 23. Klopčič Karolina iz Ljubljane. 26. O zimi č M a r i j a i/ Ljubljane. 2“. Pegan Nives iz Ljubljane. 25. T n r k II e r ni i u a iz Ljubljane. b) Popravni izpit imajo: 1. Blaj Anton iz Gradca. Avstrija (iz mn- 3. Luseliiitzky Dušan iz Ljubljane (iz. ma- tematike). tematike). 2. Glaesener Jurij iz. Medije (iz. materna- 4. Malavašič Anton z Vrhnike (iz mate- tike). malike). 5. Modic Milan iz Volčjega (i/, srbsko- 7. Walla Viljem iz Ljubljane (iz mutcina- hrvatskoslovenskegu jeziku). tike). 6. Prelog Franc z Vrhnike (iz nemškega 8. Vider Murija iz Tržiča (iz matematike). jezika). c) Izdelala ni: Hcrgunt Silvu iz Ljubljane. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. Vil. 1» razred. Razredni starešina: Alojzij Žitnik, profesor, a) Izdelali so: Bajuk Stanislav iz Drašič. 18. čerček Mnrijun iz Ljubljane. Černe Franc iz Kranjske gore. 19. Debevec Franc z Lazov pri liorovnici. 20. Derganc Viktor iz Ljubljane. 2f. Dolinšek Ivan iz lierma v Istri, Italija. 22. Hribar Frančišek z Ciinee pri 25. Ljubljani. 24. Hrovatin Ivan i/. Borovnice. 25. Jan Ivan iz Škal. 26. Jeraša Ivan z Rečicie pri Bledu. 27. Klnuž Leopold iz Frama. 28. Klemenčič Frančišek iz Dola. 29. Kos Vladimir z Vidma ob Savi. 50. Kovič Jožef iz Kresnic pri Litiji. 31. Kozjek Franc iz Zbilj. 52. Kranjec Frančišek iz Repenj. 53. Mully Miran iz Ljubljane. Ocepek Maksimilijan iz Dobrave pri Kamniku. Ogrinec Jožef z Zlatega repu. Pečar A 1,1) i n iz Nudgorice. P e r h a v c Leon iz Ljubljane. Plutovšek Viljem iz Ljubnega. Plošec Vlad im ir iz Sore. Potočnik Pavel iz Železnikov. Kukovec Karel iz Ljubljane. Remse Bogdan iz Prihove. Rupel j Miroslav iz Ljubljane. S o j e r F r a n c iz Kozurij. Sturc Franc iz Stop. Strašek Stanislav iz Zibike. Trdau Anton i/ Zadolja. Varl Janez iz Tržiču. Vrliu.no Zdravko i/, Vodmata pri Ljubljani. b) Popravni izpit imajo: 1. Ivanc Stanislav iz Srobotnika (iz srb- skohrvatskoslovenskega jezika). 2. Kristan Ivan iz Ljubljane (iz srbsko- hrvatskoslovenskega jezika). 3. Ljubič Bogomir iz Dragomeru (i/. mu- temntike). 4. Makovec Viktor iz Krušč (iz matema- tike). 5. Pelan Jožef iz Št. Vidu pri Vipuvi (iz matematiko). 6. Vrinile Junez iz Litijo (iz matematike). c) Izdelal ni: Seme Branislav od Sv. Ivana pri Trstu, Itali ja. VIII. n razred. Razredni starešina: Anton Lovše, profesor, a) Izdelali so: 1. Abram Miloš iz Novega mesta. (>. (rogala Evgen iz Ljubljane. 2. Arh Josip iz Ljubljane. 7. Grum Leopold iz Spodnjega Kašljega. 5. Benedik Božidar iz žt. Vidu nud Ljub- 8. Malik Anton iz Clainoča, Vrbuska ba- Ijano. novina. 4. Cunder Josip iz Stožic. 9. J ti r c a Maksimilijan iz Petkovca. 5. Dolenec Franc iz Horjula. 10. Južnič Marijan iz Novega mestu. 11. Kogoj Jožef iz Ilirije, Italija. 12. Križaj 1’c t e r i/, Most pri Ljub- ljnui. 13. Lajovic Vid iz Št. Vida pri Lukovici. 14. Lobe Henrik iz Zagradca. 15. Logar Valentin i/, Horjula. 16. Osredkar Marko i/ Ljubljane. 17. P a v I o v č i č Milan/ Brezovice. 18. Pavlovčič Roman od Št. Lenarta pri I .aškein. 19. Planinšek Gvidon iz Trbovelj. 20. Pliberšek Franc z Glinee ipri l jub- * Ijnni. 21. Rojnik Alojzij iz Spodnjega Grušov- Ija pri (olju. 22. S a ni e c Igor iz Prsta. Italija. 25. Sclnveigcr Villrid iz Ljubljane. 24. So j e r V 1 a d i m i r iz Podbukovja pri I.iliji. 25. š e r k o I1' r a n c iz Novega mesta. 26. Trdin Mihael iz Zgornjih Lok pri Kamniku. 27. Virant Miroslav z Bohinjske Bele. 2S. Vodopivec Ivan z Viča pri Ljubljani. 29. V o I b a n g K a r e 1 iz Sera val,le, Italija. 50. Zarnik Nikola j iz Ljubljane. 51. Čermelj Vlasta iz Trsta, Italija. 52. Pavlovič Otilija od Št. Lenarta pri I ,aškem. 55. Rajšp Ladislava iz Gorice, Italija. 54. Z a v o d n i k M arija z Clinec pri 1 ,jubljani. b) Popravni izpit imajo: I. Gregorač Ignacij iz Ljubljane (iz hi- 2. Kranjec Ignacij z Velike Poljane (i/ tinskega jezika). nemškega jezika). 5. Rotar Ivo iz l.itije (i/ grškega jezika). VIII. 1> razred. Razredni starešina: Anton Gorup, profesor. a) Izdelali so: 1. Alja n č i e P e t e r i/ Kovorja. 16. Miklič Cii'il i/ št. Lovrenca na Do- ■) Auersperg Fmil iz Ljubljane. lenjskem. \ F a š a 1 e k J a n e z iz Lnstomercev. 17. M od ec Jožef od Fare pri Logatcu. 4. Germovnik Franc iz Vodic. 18. Novina Karel iz Kandije pri Novem 5. Grafenauer Bogoslav iz Ljubljano. mest u. 6. G r d e n A v g u š t i n iz Št. Vida pri 19. Pivk Dragotin iz Ljubljane. Stični. 20. Pogačnik Anton iz Kamnika. ~ Gros Henrik s Krke pri Litiji. 21. Selan Josip iz Ljubljane. s. Hlad Janez iz Dupelj pri Vipavi, oo Soklič Anton s Sela pri Bledu. Ttnlija. 25. Stare Viktor izi Bohinjske Če- <). Hočevar Anton iz Mokronoga. šnjice. 10. Ivanuša Pavel iz Mozirja. 24. Suhadolc Vincenc iz Šujice pri Do- II. Kovič Ivan iz Postojne. Ttnlija. brovi. 12. Križaj Janez iz Toplic pri Za- 25. štrancar Anton iz Ljubljane. gorju. 26. Tu r k Radovan iz Mihelja, lta- 15. Lemut Janez z Vrhpolja pri Vi- •'.i11- . .. . pavi. Ttalija. °7 Žakelj Ciril iz Stane vasi pri /ireli. 14. Marinič Franc z Bleda. 28. Žakelj Vladimir iz Stare vasi pri /i- 15. Mejač Jožef iz Zaloga pri Ljubljani. reli. b) Popravni izpit imajo: I. Gašperšič Frančišek iz Pekla pri Treb- 2. Kregar Aleksij iz Ljubljane (iz grške-njem (iz latinskega jezika). ga jezika). i. I ah Aleksander iz Gorice, Italija (iz latinskega jezika). B. Privatni učenci. I. razred. Drnovšek Janez iz Zu v in pri Zagorju (dober uspeli). Nolimul hruiiičišek i/ Zagorju (prav dober uspeli). Šoverkar liogomil i/, Podkraja pri Zagorju (dober uspeli). III. razred. VViii(11 Vaclav iz Ljubljane (dober uspeli). V. razred. •Snoj Ivan i/. Tacna pri Ljubljani (popravni izpit iz prirodopisa). VII. razred. Golob Danilo iz (Iraliovega, ltailija (dober uspeli). Kos Vojteh iz Vidmu pri Krškem (slab uspeli). Založnik Vinko iz Zibike (slab uspeli). Vlil. razred. Stadler Eda iz Ljubljane (prav dober uspeli). XVI. Naredbe učencem. 1. Vedenje o počitnicah. Učenci se opozarjajo, Din. Za dovoljenje izpita znaša pristojbina Zii vsak predmet v kolkih Din 10'—. Za razredni izpit se vlaga samo s 5 Din kolkovana prošnja. 3. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta. Vpisovanje se bode vršilo za I. razr. 5. septembra za učence, ki so napravili v juliju s-prejemni izpit, in za 'ponavljavce, za II. razr. 4. septembra, za lil. in IV. razr. 5. septembra, za V., VI., VII. in VIII. razred 2. septembra. Vpisovalo se ho od 8.—12. in 15.—18. ure, predpoldne učenci z začetnimi črtkami A—M, popoldne z N—Ž. Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno. Navedeni roki veljajo tudi za učence, ki bi se hoteli vpisati s tujih zavodov. Kdor hi ne prišel ob roku k vpisu, se bo brezpogojno zavrnil in bo moral v smislu $ 55. Zakona o srednjih šolah vložili prošnjo za vpis, o kateri bo sklepal učiteljski zbor, odnosno ministrstvo prosvete. Brez izpričevala in potrdil, ki so potrebna radi šolnine, je vpis nemogoč. Pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, pri vpisu v Vil. razred starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred odločuje ministrstvo prosvete, ako nima učenec več kot '2 leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti sc- morajo vložili pri ravnateljstvu do 10. julija, kolkovati jili je Ireba s 5-— Din in jim priložiti zadnje letno izpričevalo. Vsebina. Ivan Mohorov: Posvetilo Nj. Vel. krnlju Petru II. . ................. Viteški kralj Aleksander I. Ujedinilelj........................................... I. Profesorski zbor........................................................... II. Neobvezni predmeti......................................................... III. Važnejši ministrski odloki.................................................. IV. Šolski letopis .............................................................. V. Narodna in državljanska v/goja .............................................. VI. Poklonitveno potovanje dijakov na Oplenac ................................... Vil. Udrnženja................................................... VIII. Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani................................ IX. Stanje šolskih zbirk in knjižnic............................................. X. Šolske učne knjige........................................................... XI. Pismene naloge .............................................................. XII. Popravni iu razredni izpiti.................................................. XIII. Tečajni izpiti.............................................................. XIV. Statistika učencev.......................................... XV. lledovanje učencev............................................................ XVI. Naredbe učencem.............................................................. Slike: Nj. Veličanstvo viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj. Nj. Veličanstvo kralj Peter II. Ču vaj mo J ii gos la vi jo! .