M ZA 1OOO ŠILINGOV MORJA SRovenshn vestnHt vabi na tridnevni izlet na Jadran VESTNEK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Rb.b. LETNIK XH. CELOVEC, PETEK 12. SEPTEMBER 1986 ŠTEV. 37 (2293) Vrh neuvrščenih uspešne mMjučen Temeiinn nnčein poiitike neuvrščenost so ohdrioii svojo oMuninos! Zadnjo nedeljo se je v Harareju končaio 8. vrhunsko zasedanje neuvrščenih držav. Ta veiiki mednarodni „forum", ki združuje v svojem članstvu kar 101 državo iz vseh deiov sveta, je potrdi! svojo vtogo, ki jo igra v današnjem svetu. Kakor že na prejšnjih srečanjih, tako so vodiini predstavniki neuvrščenih držav tudi tokrat izpričati svojo pri-pravtjenost, da hočejo aktivno sodetovati pri obhkovanju usode člo-veštva, in to v duhu nače!, ki si jih je neuvrščeno gibanje že od vsega začetka zapisalo na svoj prapor: da morajo odnosi med narodi in državami izhajati iz politike miru, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. V tem smislu so neuvrščeni tudi na svojem osmem vrhu po živahnih razpravah sprejeti dokumente, ki bodo usmerjati njihove dejavnosti v prihodnjem obdobju. V teh dokumentih - med njimi sta posebno važni po-titična in ekonomska dektaracija - so izraziti nedvoumno podporo izvirnim načetom in citjem gibanja, kot so bita sprejeta na prvi konferenci v Beogradu. Obenem pa so v teh dokumentih tudi žeto neposredno in konkretno spregovoriti k posameznim najbotj perečim probtemom današnjega sveta, kar najbotje dokazuje, da je pohtika neuvrščenosti, prvič dektarirana teta 1961, svojo aktuat-nost ohranita vse do danes in da bo njen pomen obvetjat tudi v prihodnje. V pohtičnem detu sktepnega dokumenta so udeteženci z za- skrbljenostjo ugotoviti stopnjevanje oboroževalne tekme, ztasti jedrske. Neuvrščene države zato zahtevajo, naj vetike site ne upoštevajo samo lastnih nacionatnih interesov, temveč tudi življenjske interese vseh narodov sveta. Pozivajo jih, naj se pridružijo procesom, ki vodijo v razorožitev. Posebno pozornost so, kot je bito pričakovati, posvetiti afriškemu jugu. Politika apartheida je nevarna grožnja miru ne le v regiji, temveč širše, so ugotovili udeleženci neuvrščenega vrha, ki so hkrati ostro obsodili dejanja državnega terorizma in agresije, ki jih rasistični režim Pre-torije izvaja proti drugim državam na jugu črne celine. Zahtevati so takojšnje in celovite sankcije proti temu fašističnemu režimu. V očigted števitnih nevarnih žarišč in nemirov v svetu so neuvrščeni poudariti, da sta zavračanje intervencij in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav temeljni načeli neuvrščene politike. Pri tem pa so z zaskrbljenostjo ugotovili, da je vse več neuvrščenih držav izpostavljenih raznim vrstam pritiskov in vse pogostejšim grožnjam zaradi kolonialne politike, blokovskega tekmovanja, rivalstva velikih sil, teženj k oblikovanju vplivnih območij, pa tudi zaradi ohranjanja nepravične gospodarske ureditve. Zato bodo še naprej v duhu svoje usmeritve skušali vplivati na mednarodne dogodke in na reševanje perečih vprašanj. Sicer pa je po njihovem mnenju diatog, zlasti v okviru sistema Združenih narodov, ključ za odpravo splošne krize, ki je prizadela vsa področja mednarodnih odnosov. Da tudi znotraj gibanja neuvrščenih ne gre brez težav in medsebojnih trenj, ki so predvsem posledica pritiskov od zunaj, se je pokazalo zlasti pri izbiranju kandidatov za prihodnja srečanja. Tako so se končno sporazumeli za kompromisno rešitev, po kateri bo o kraju devetega vrha odločala ministrska konferenca, ki bo čez dve leti na Cipru, medtem ko bo v LR Koreji prihodnje leto izredni sestanek ministrov neuvrščenih držav, posvečen sodelovanju med deželami v razvoju. Zveza koroških partizanov vabi na odkritje spominske plošče I padlim partizanom in aktivistom beljaškega okraja, I v nedeljo, 14. septembra 1986 I I pod Arihovo pečjo. I i : I Zberemo se ob 9.00 uri pri Polancu na Čemernici, nato I ji gremo skupno peš pod Arihovvo peč, kjer bomo odkrili ji * ploščo. i I Po proslavi se zberemo na družabnem srečanju I pri Gabrijelu v Lešah. Odbor I * * + + „Mmv!jenje" podiinvijenih podjetij i ukiepi nesocialne potilihe ***************************************************************************************************:!::]::!: § : * * * Za skupno šoto - proti razdvajanju! Za skupno šoto - proti razdvajanju! § i ^ * Ce hočete, da bosta slovenski * jezik in slovenska kultura g doma na Koroškem, potem se § poslužite svoje pravice in pri- * javite otroke k dvojezičnemu § Pouku. g g Prijave so možne še v prihodnjih dneh Prijave so možne še v prihodnjih dneh K dvojezičnemu pouku ali pouku slovenščine lahko prijavimo vsakega otroka: začetnika, ki obiskuje prvi razred ljudske ali glavne šole, pa tudi šolarja, ki se v prejšnjih letih ni učil slovenščine. Tehnokratska vlada s člani, ki imajo sicer člansko knjižico socialistične stranke, ne pa tudi dovolj socialistične zavesti, je začela jesensko politično sezono s pravim udarcem na boben: Podržavljena podjetja VOEST, ki zdaj že nekaj let veljajo za največjega bolnika avstrijskega gospodarstva, je treba ozdraviti -zvoni iz vladnih krogov. V poletnih mesecih so se člani vlade s kanclerjem Vranitzkim in pristojnim ministrom za podržavljena podjetja Streicher-jem na čelu ter ob podpori gospodarskih strokovnjakov očitno zedinili za „šok-terapijo". Novi koncept za ozdravitev največjega avstrijskega industrijskega podjetja predvideva v prihodnjih treh letih ukinitev 10.000 delovnih mest. predvsem v jeklarskih središčih na Zgornjem Avstrijskem in na Štajerskem; prizadeta pa je tudi koroška podružnica v Borovljah, ki jo je še lani tako silovito branil in menda tudi rešii deželni glavar Wagner. Ta vrsta gospodarske politike, kije povsem nesocialna in se v ničemer ne razlikuje od ukrepov konservativnih vlad v ZR Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji, ki jih je svetovna gospodarska kriza v jeklarstvu prav tako prizadela kot Avstrijo, je le dosleden izraz sprememb, odkar je predsednik socialistične stranke Sinowatz odstopil kot kancler in predal vladne naloge gospodarskemu krilu SPO. PRERERiTE Predstavljamo 2. kandidata SJK dipl. inž. Domeja Štefana 3 Na začetku šolskega leta: Novi predpisi krepijo sodeiovanje med učitelji, starši in učenci. 4 Seminar ioških tamburašov vCrikvenici 5 Slikarski teden v Svečah 6 O dejavnosti deiovnega urada 8 Mednarodni šahovski turnir v Vogrčah SpofMum o )u:ni Tirotski ie star 40 !e! Kritične ocene in opozori/n na neizpo/n/ena r/o/oči/a fn-koimenovnnega ..paketa" ,s' tirani nenMke aa/cu/ucume .skapno.sii na ./užnern 7'i/'oiškem in z/a.sti vodstva famka/s-n/'e v/ar/a/cče i/miske .stranke, ponovne ohijnhc skorajšnje dokončne reditve v.se/i se odprti/; vprašanj s strani ;7aiiyaa-skik v/adnik krogov, po tadi zopetna oporoka izsdjeva/ne govorice dinamita - vse to je spremija/o nedavno 40. ok-/etnico podpisa avsfri/.s/:o-ifa/i/aMsi:ega sporazuma o Južni Tiroiski, ki sta ga podpisa/a takratna zunanjo ministra Gruker in De Gasperi. Južni /iro/ri krez dvoma upravičeno opozarjajo na zamudno ravnanje /takje pri reševanju vprašanj, ki so ki-ia najprej načeino dek/arirana v pariški pogodki in pozneje konkretizirana v „paketu". V minuiik štirik deset/et-jik je južnoiiro/ski prok/em vsake to/iko časa vedno znova zapos/ova/ predvsem oke neposredno prizadeti državi ter okčasno tako nevarno kremeni/ njene medsekojne odnose, da je zaposk/ tudi jorum Združenik narodov. Čeprav se je v prizadevanja poktikov in dip/omafov večkrat vmeša/a tudi govorica dinamita, pa je de/ vprašanja vse do danes osfai neizveden - prepada med okfjukami in dejanji ni zamaši/ čas s svojim razvojem, niti ga niso mog/e premostiti še tako kojevito postavijene zakteve po samood-iočki in s tem po odcepitvi Južne 7'iro/ske od 7ta/ije. Toda ni /eprovokativno zadržanje /užnofiro/sAJ/; skrajnežev tisto, kar narekuje itakjanskim dejavnikom do-/očeno mero zadržanosti, ki meji včasik že na AJ/M/70va/-nost. krok/emat/ka Južne Tiro/sAe in njene avtonomije je v resnici mnogo ko/j zap/ctena, kot /zg/eda na prvi po-g/ed. /n to ne nazadnje tudi po krivdi togega vztrajanja nemške strani pri uve/jnv/jnnjn etnične proporčnosti, ki sega tako da/eč, da se npr. v itakjanskik ctroškik vrtcik na Južnem 77ro/skem ne smejo učiti nemščine, aii da so šo/-ska dvorišča prede/jena s poseknim ..narodnostnim " zidom, ki preprečuje skupno igranje nemškik in itakjanskik otrok... Ko se ok 4k-/etnicipariškepogodke spetg/asneje govori o neporavnanik do/govik /takje, južni Tirc/ci z vso upravičenostjo urgirajo čimprejšnjo izvedko preostakk do/očii ..paketa". .Seveda pa je treka upoštevati, da ima svoje upravičene pomisieke in svoje zakteve tudi itakjanska stran. Dokončna in predvsem zndovoijivn rešitev ko vsekakor doseg/jiva /e ok upoštevanju potrek in koristi vsek trek narodnostnik skupin - nemške, ita/ijanske in iadin-ske, /e tako ko res zagotov/jeno mirno sožitje troedine Južne 77ro/ske. Vodstvo južnotiroiske ijudske stranke je ok/etnico po-vezaio s posekno zakva/o Avstriji. To zakva/o si je Avstrija tudi dejansko zas/uži/a - njena podpora koju jnžnik Tiro/cev je zares edinstvena. Kavno zaradi tega pa je povsem na mestu tudi opozoriti na dejstvo, da je ravnanje tiste Avstrije z /nstnimi manjšinami kistveno drugačno: /Ve samo, da do danes še m izpo/n;7n vsek okveznost/, k/ j/k je prevze/a s podp/som državne pogodke pred več kot JO /et/, temveč /mamo oprav/t/, z/ast/ v primeru koroškik .S/ovence v, še z omejevanjem /n /zmčevnnjem ce/o t/st/k prav/c, ki smo jik prej že imek. Zdaj mora to strankino krilo oz. trenutna vlada dokazati, da je pripravljena lotiti se gospodarskih težav, zlasti v podržavljenih podjetjih, in da je tudi zmožna najti ustrezne rešitve. Po logiki kapitala ali današnjemu času bolj ustrezno povedano tržnega gospodarstva to pomeni, da morajo spet postati donosna, se pravi, da morajo prinesti dobičke. Prav tako v smislu te logike pa se morajo nujnostim dobičkanosno zasnovanega gospodarskega mišljenja razumljivo umakniti socialni problemi brezposelnosti. Medtem ko odgovorni člani vlade in vodstvo VOEST zatrjujejo, da je zdaj predloženi koncept edino zveličaven in da ni drugih alternativ, pa socialistična stranka s predsednikom Sinowtzem ter predstavniki sindikalne zveze in delavske zbornice obljubljajo, da se bodo potrudili, da bi ..olajšali" primere socialnih trdot, da si bodo prizadevali za naselitev novih podjetij v prizadetih področjih. Načelno se s predlaganim konceptom vendar strinjajo. Pa tudi opozicio-nalna ljudska stranka ni posebno izvirna: njeni zastopniki %pct enkrat ogrevajo svoja stara stališča o repri-vatizaciji podržavljenih podjetij in s tem razprodaji državnega imetja. Pri bližnjih deželnozborskih volitvah na Štajerskem socialistični stranki nedvomno grozi občutljiv poraz. Vendar si do državnozborskih volitev pomladi prihodnjega leta očitno misli pridobiti ugled v gospodarskih vprašanjih kompetentne stranke, ki se tudi ..nepopularnih ukrepov" ne boji ter si hoče kot takšna zagotoviti vsaj relativno večino v parlamentu. Vsekakor tvegana špekulacija, katere izid je povsem negotov. Gotovo je samo to, da je taka vrsta gospodarske politike nesocialistična, pa tudi nesocialna. frater Ptide Ms do Mernika v juinotirotskem vpmšnniu? Štiridesetletnica podpisa avstrijskoita-iijanskega sporazuma o Južni Tirotski obeta, da ho morda res prišio do premika tudi giede izpotnitve zadnjih dotoči) „pa-kcta". Podtajnik v predsedstvu itatijanske viade Amato je v TV-dikusiji z južnotirotskim dežetnim giavarjem Mag-nagom nakazat možnost rešitve južnoti-rotskega prohtema že do konca oktobra. Prihodnji teden sta predvidena dva pomembna sestanka: v ponedetjek se bo v tnnsbrucku sestat kontaktni komite, v petek pa naj bi bit Magnago sprejet pri vtadi v Rimu, medtem ko naj bi 30. septembra prišet zunanji minister Andreotti v Bočen. Covora pa je tudi o možnosti srečanja zunanjih ministrov Avstrije in ttatije -menda četo na Koroškem. Portret: Štefan Domej Drugi kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov Mag. Štefan Domej. drugi kandidat SJK... . . . se je osredotoči) predvsem na pridetovanje koruze. ..Ustvariti moramo dobre zveze med slovenskimi kmeti, Zadružno zvezo in Skupnostjo južnokoroških kmetov. Na tej podlagi bomo lahko razvijali slovensko kmečko politiko, od spodaj navzgor. Kot glavni cilj pa imam pred očmi, da razvijemo servisno službo, oz. nasveto-valno službo za naše kmete!" To je med drugim povedal drugi kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov, dipl. inž. Šefan Domej, ko sva se razgovarjala o volitvah v kmetijsko zbornico 16. novembra, o nalogah slovenske kmečke politike in seveda o njegovi osebni življenjski poti. Vsi trije vodilni kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov W. Zwitter, Št. Domej in Foltej Kargl, ki predstavljajo sodelovanje Zilje, Roža in Podjune, so iz mlajše generacije. Dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol v Podjuni je najmlajši izmed njih. Uvrščamo ga danes lahko med polkmete. Od svoje mladosti naprej je bil tesno povezan z očetovo kmetijo. Od treh bratov - dva sta obiskovala gimnazijo - se je največ bavil s kmetijstvom. Ljudsko šolo je obiskoval v Vogrčah, glavno šolo v Pliberku, v devetem šolskem letu pa je obiskoval kmetijsko šolo v Gold-brunnhofu. Prav tako pa je še obiskoval slovensko kmetijsko šolo v Podravljah. Zgodaj se mu je rodila želja po nadaljnjem kmetijskem izobraževanju. Videl je kako sovrstniki na vasi večinoma obiskujejo gimnazije in si pridobivajo višjo izobrazbo. Celo proti izrecni volji staršev se je vpisal v študij kmetijstva v Ljubljani. Po šestletnem študiju živinoreje in kmetijstva, poleg katerega je pomagal tudi na domači kmetiji, je avgu- sta 1982 zaključil študij agronomije z diplomskim delom o prašičereji na Koroškem. Na podlagi podatkov, ki mu jih je med drugim dala na razpolago Koroška kmetijska zbornica je analiziral razvoj prašičereje na Koroškem v letih 1945 do 1982. * Trenutno ima že več kot eno leto v najemu domačo kmetijo, ki jo obdeluje skupaj z materjo Matejo in očetom Ignacem Domejem, p. d. Zgoncem, ki ga vsi poznajo kot dosedanjega zastopnika slovenskih kmetov v koroški kmetijski zbornici. Kmetija je usmerjena predvsem na rejo svinj (včlanjeni so v krožek za vzrejo pujskov v Pliberku), medtem ko se je reja goveje živine na kmetiji iz objektivnih razlogov skoraj docela opustila. Osredotočeni so tudi na pridelovanje koruze in ječmena. Z najetimi polji vred obsega kmetija nad 20 ha kmetijske orne zemlje in okoli 20 ha gozdov. Ker pa imajo izredne pogoje za pridelovanje koruze, je možna ugodna strojna obdelava, kar omogoča Štefanu Domeju še ..stransko" glavno zaposlitev. Prašičereja pa je bolj v skrbi staršev. Prav tako pa ga zanimajo še posebej take možnosti kmetovanja, ki dovoljuje kmetom na južnem Koroškem izkoriščanje hribovskih travnikov na sodoben in gospodarski način. Zato ni slučaj, da se od letos vigredi naprej skupaj z dobrim prijateljem skuša uveljaviti kot ovčje-rejec. Nabavila sta si 60 plemenskih ovc Jezersko-Solčavske pasme, kije oplemenjena z Romanovsko. Omenjena pasma iz Slovenije je zelo plodna, ima veliko jagnjet na gnezdo in leto. Trenutno se pasejo na najeti kmetiji v Nonči vasi, zagrajene pa so s posebno električno ograjo za ovce. Štefan Domej sam označuje to „panogo" svojega kmetovanja kot hobi, ki pa bo ime! morda zanimive rezultate tudi za druge kmete. Od pomladi prejšnjega leta naprej je Štefan Domej zaposlen pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, kjer je v Rožanski cesti odgovoren predvsem za trgovino s kmetijskimi artikli. Skrbeti mora za nakup mineralnih gnojil, krmil, žita, zaščitnih sredstev in drugih proizvodov, ki jih po južnem Koroškem prodajajo krajevne zadruge. Pri nekaterih proizvodih je v zadnjem času uspelo povišati promet. Zaveda pa se tudi tega, da se na trgovskem področju sproti še kaj uči. Ena izmed njegovih izhodiščnih misli je ta, da je v teh razmerah prav gotovo treba delovati od baze navzgor. Morda bo kdo dejal, da je to preprosta misel, toda zaradi tega ni nič manj resnična in pravilna. Štefan Domej meni, da jo je treba upoštevati pri izgrajevanju organiziranih vezi med kmeti in zadrugami, na njih pa postopoma izgrajevati npr. izobraževalno dejavnost. V ta namen bi bil potreben med drugim tudi poseben izobraževalni tečaj za polkmete in druge kmete s stransko zaposlitvijo, tečaj, ki bi ga morali priznati kot poklicno izobrazbo. Za ohranjevanje narodnostne identitete južnokoroškega kmeta pa je poleg izobrazbe v domačem jeziku potrebna tudi kmetijska politika, ki bo ohranila naše vasi, pravi Domej. „Tu moramo biti samoiniciativni, poleg tega pa se moramo naučiti načrtnega timskega (skupinskega) dela in v družbenem življenju biti stalno prisotni." v. w. Šo!arji brskati po arhivih in vaseh 6. Mladinski raziskovalni tabor „Kanaiska doiina 86" zaključen Na javni predstavitvi izsledkov so se zbrali v Žabnicah prejšnji petek številni domačini, novinarji, raziskovalci in družbeni delavci. Kar so mladi raziskovalci pripravili s svojimi mentorji v pičlih dveh tednih, je bilo zares presenetljivo. Vsaka skupina - bilo jih je sedem - je ..tapecirala" stene predavalnice z grafikami, statistikami, slikami, tako da so se obiskovalci lahko informirali o vaških strukturah, o arhitekturi hiš, jezikovni pripadnosti in še o marsičem. Za uvod je pripravila video-skupina film o vseh skupinah, kjer so šolarji in študentje navdušeno pripovedovali o svojem konkretnem delu. V strnjenih poročilih - v slovenščini in italijanščini -so predstavili svoje raziskovalne dosežke. Slišali smo, da so brskali po starih farnih in občinskih arhivih, katastrskih mapah, iskali fosile, lovih miši, intervjuvali prebivalce Žabnic, Ovčje vasi ter Ukev. Najbolj so ohranile slovenski značaj Ukve, ki so bolj „tradicio-nalna" vas s pretežno kmečkim prebivalstvom, Ovčja vas, ki je „odprtejša", pa se italijanizira. Jezikovna skupina, ki je bila zastdpana na taboru prvič, je npr. posnela pesem, jo nato napisala v notah in odkrila, da je isto pesem napisal pred približno 150 leti že Matija Ziljski. Pa še nekaj je odkrila jezikovna skupina: zunaj cerkva in pokopališč slovenščina skorajda nima mesta. Socialna struktura vasi se z odseljevanjem 6.MLADINSKI RAZISKOVALNI TABgR^^^ SKA DOLINAH 80 avtohtonega in priseljevanjem tujega prebivalstva močno spreminja in s tem zgublja slovenščina svojo bazo. Zadnji del večera - video posnetek žegnanja - pa na občuten način prikazuje problem, ki velja za vse prebivalce Kanalske doline: bolečino izkoreninjenosti na domačih tleh. VidaObid Predsednik KPA Muhri: Boj za eten 7 je važna vseavstrijska natoga Na tradicionalnem prazniku Volkswille, ki je bil minulo soboto in nedeljo v Beljaku, se je predsednik KPA Franz Muhri v svojem govoru bavil tudi z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in njenih pravic. Dejal je, da so zadnja prizadevanja za poslabšanje dvojezičnega šolstva izraz plazečega se političnega razvoja v desno, šol--ski model, ki ga je pripravila pedagoška komisija treh strank, pa pomeni novo kapitulacijo vodstev SPO in OVP pred pritiskom nemškonacionalnih sil, KHD in FPO, kajti namesto izboljšanja skupnega pouka vsebuje ta koncept nadaljnji korak k poslabšanju, k narodnostni cepitvi in delitvi. „V skupnem boju za enakopravnost slovenske manjšine in za izpolnitev člena 7 državne pogodbe vidimo pomembno vseavstrijsko nalogo, važen del splošnega demokratičnega boja," je poudaril Muhri. Zahteval je izgradnjo dvojezičnega šolstva ter popolno in vsestransko enakopravnost slovenske manjšine, „ker odnos do tega vprašanja je bistveno merilo demokracije." Sociatno poročilo 1985: Nova tehnoiosija spreminja pogoje na delovnem trgu Pred nekaj teni je socialni minister Alfred Dallinger predstavil javnosti ..socialno poročilo 1985". V uvodnih besedah poročila - ki vsekakor obsega skoraj 500 strani - je Dallinger opozoril na dejstvo, da dandanes ne moremo večdočiti socialne politike in njenih problemov od gospodarske in družbene politike nasploh. Tako je na primer pokazala ravno politika na delovnem trgu, da gospodarski razvoj in ugodna konjunktura nista več jamstvo za zaposlitev; podatki iz leta 1985 to dejstvo potrjujejo. Lani se je sicer na eni strani zaradi ugodne konjunkture povečalo število zaposlenih, na drugi strani pa se je kljub temu zvišalo tudi število brezposelnih - leta 1985 jih je v avstrijskem poprečju menda bilo 4,8 odstotka. Da poprečje brezposelnosti v drugih deželah-čl.anicah OECD znaša 11 odstotkov, nas pri tem nikakor ne tolaži, saj to dejstvo ne pomaga tistim, kijih prizadene brezposelnost. Omenjenih 4,8 odstotka brezposelnosti tudi ne dovoljuje politikom, da bi se ..spočili", še manj pa, da bi se ovenčali v lovorjem. Vedno večje je število brezposelnih mladostnikov, vedno več je dolgotrajno brezposelnih in vedno več žensk ne najde primerne zaposlitve -vsa ta dejstva pa nikakor niso pomirljiva, nasprotno, kažejo nam, da strukturnim ozadjem brezposelnosti ne bomo kos s sredstvi konjunkture, z ugodnim razvojem na gospodarskem področju. V tej zvezi igrajo posebno vlogo tudi nove tehnologije: Dallinger med Zamenjava na ambasadi SFRJ na Dunaju Bivši jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naheržnik, ki je po odhodu s Koroške deloval v zunanjem ministrstvu v Beogradu, je bil zdaj imenovan za novega prvega svetnika poslaništva SFRJ na Dunaju. Uradno je nastopil novo službeno mesto v okviru sprejema, ki je bil v torek na poslaništvu, kjer se je obenem poslovil dosedanji prvi svetnik poslaništva Velimir Slana. Tovarišu Naberžniku, ki smo ga v času njegovega konzularnega delovanja na Koroškem spoznali kot iskrenega prijatelja koroških Slovencev in ki tudi med bivanjem v Beogradu nikdar ni prekinil vezi z našimi kraji in ljudmi, želimo veliko uspeha na novem službenem položaju. Prepričani smo, da bomo pri njem kot izvrstnem poznavalcu naše problematike vedno našli razumevanje za naše težnje in potrebe. drugim opozarja na dejstvo, da nove tehnologije ne dajejo prav samo prerokom „!epega novega delovnega sveta". Nove tehnologije sicer res pomagajo osvobajati človeka nevarnega, umazanega in enoličnega dela (ki ga lahko prevzamejo že stroji), vendar pa ob tem ne smemo spregledati druge strani, ki je dostikrat v škodo delojemalcu. Omenim naj le racionalizacijo, ki pomeni hud pritisk na delovnem trgu, v posameznih podjetjih; z novo tehnologijo pa je seveda povezano tudi dosti več kontrole na delovnem mestu - računalniki (komputerji) zbirajo na disketah tudi podatke, ki jih prej nihče ni zaznaval. Kontrola pa gotovo ne bo izboljšala vzdušja pri delu. „Big brot-her is watching you" - „veliki brat te vidi" tako gledano ni več samo utopično geslo, zapisano nekje v romanu: z novo.tehnologijo postaja realnost. Vendar pa hočem predstaviti socialno poročilo 1985, zato ne bom mogla čisto mimo številk. Nazaj torej k brezposelnosti: leta 1985 je bilo 139.400 brezposelnih (4,8 odstotka, leto poprej 4,5 odstotka). V istem letu pa se je povečalo avstij-sko gospodarstvo za 2,9 odstotka -nosilec tega razvoja je v glavnem bila industrija, ki je imela prirastek za 4,9 odstotka. Poprečni avstrijski bruto-dohodek je znašal leta 1985 12.390 šilingov, pri tem je bil poprečni moški dohodek še vedno za 50 odstotkov višji od ženskega - to je pač emancipacija v praksi! Mesečni izdatki poprečnega avstrijskega gospodinjstva so znašali leta 1985 20.300 šilingov (upoštevati moramo seveda regionalne razlike, npr. na Koroškem so porabili okoli 200 šilingov manj). Socialni izdatki Avstrije so znašali lani 363,8 milijarde šilingov, to je nekoliko manj kot leto poprej. Leta 1985 so v Avstriji zabeležili 148.032 nesreč na delovnem mestu, število poklicnih bolezni pa se je v zadnjem letu znižalo. Težišči politike na delovnem trgu sta bili v preteklem letu: mladinska brezposelnost in dolgotrajna brezposelnost. V zveži s socialnim poročilom pa je treba še omeniti, da socialno ministrstvo podpira tudi raziskovalne projekte, v katerih znanstveniki skušajo poizvedovati in raziskovati razne probleme v okviru dela in delovnega trga: probleme z novo tehnologijo, skrajšanje delovnega časa, brezposelnost in podobnih več. števa Koroška socialistična miadina za uresničevanje načet enakopravnosti Dvojezično šolstvo na Koroškem ohraniti in ga kakovostno izboljšati - to je eden izmed ciljev „Socialistične mladine,, na Koroškem. Z ustanovitvijo prve dvojezične krajevne organizacije za Radiše in Žihpolje izpričujejo mladi socialisti, da hočejo tudi v svojih vrstah uveljavljati načela narodnostne enakopravnosti. Predsednik krajevnega združenja Franc Walter je v pogovoru z našim listom dejal, da se v skupini ustno in pismeno dosledno poslužujejo obeh jezikov in da se njihova skupina zavzema tako za uresničitev svojih družbenih perspektiv kot tudi za ohranitev dvojezičnega šolstva. Za bližnjo bodočnost krajevno združenje Socialistične mladine „Radsberg/Radiše - Maria Rain" med drugim načrtuje razgovor z žrel-skim županom Helmutom Woschit-zem, kjer naj bi šlo za komunalna, pa tudi za narodnostna vprašanja v občini. Za ustrezno uveljavljanje in spoštovanje enakopravnosti koroških Slovencev pa si bo krajevna skupina v okviru svojih možnosti prizadevala tudi na deželni ravni mladinske in strankarske organizacije. Sicer pa je mladinska organizacija koroške SPO tudi že doslej kazala dosti več razumevanja za vprašanja slovenske manjšine in posebej za problematiko skupne vzgoje otrok v skupni šoli, kot se to dogaja v stranki sami. Socialistična mladina in zlasti socialistično usmerjeni študentje so sodelovali pri raznih protestnih akcijah proti napadom nemških nacionalistov na pravice Slovencev in na dvojezično šolo; problematiki dvojezič- nega šolstva so pred dvema letoma posvetili tudi posebno informativno konferenco. Prizadevanja za uresničevanje načel enakopravnosti pa razvija Socialistična mladina tudi na drugih področjih. Tako so na primer med težišči njenega letošnjega jesenskega dela vprašanja ženske enakopravnosti, zlasti enakopravnosti žensk na delovnem mestu. Pod geslom „žen-ske v delovnem svetu" so ta teden začeli s široko zasnovano akcijo informiranja in izobraževanja, katere namen je opozoriti na slej ko prej obstoječo zapostavljenost žensk, ki se odraža predvsem v znatno nižjih plačah ženskih delojemalk v primerjavi z moškimi, v zaposlitvi žensk pretežno v niže kvalificiranih poklicih itd. Pa tudi svojo letošnjo deželno konferenco, ki jo pripravlja za 22. november, bo Socialistična mladina prvenstveno posvetila vprašanjem enakopravnosti žensk v delovnem svetu. Mode! koroške šolske komisije ni v skladu z novim učnim načrtom za ljudske šole in še nekaj ugotovitev ob začetku novega šolskega ieta Novi učni načrt za ijudske šoie že veija Od pričetka šoiskega ieta 1986/87 naprej veijajo za vse avstrijske ijudske šoie novi učni načrti, ki so jih preizkušati v večietni razvojni in preizkusni dobi. Nekatera doiočiia veijajo takoj, druga bodo uvajati postopoma do šoiskega ieta 1989/ 90. Dosedanji učni načrt je bii sprejet ieta 1963, veijai je torej preko 20 iet. Ministrstvo za pouk navaja v svojih utemeljitvah za spremembo učnega načrta, da je treba izboljšati spiošno situacijo v šoii - za otroka naj bo najbolj sprejemljiva. Otrok se naj čuti sproščenega v šolski stavbi, med součenci in učitelji, in vse, delo v šoli naj izključno služi koristi otroka. Poleg sprememb v novih učnih načrtih za posamezne predmete, so posebno pomembne tudi novosti pri „splošnih izobraževalnih ciljih" in pri „splošnih didaktičnih načelih". V teh načelih smatrajo šolo tudi kot socialni življenjski prostor oz. prostor, v katerem si otrok pridobiva izkušnje. Dobesedno pravijo tam: „Eine besondere sozialerzie-herische Aufgabe erwachst der Grundschule dort, wo sie interkul-turelles Lernen osterreichischer und auslandischer Kinder ermogli-chen kann." (Posebno socialno-vzgojevalno nalogo dobiva osnovna šola tam, kjer lahko omogoča medkulturno učenje avstrijskih in inozemskih otrok). Žal so tu ..pozabili" dodatek: „...und in allen Gebieten Osterreichs, in denen autochtone Volksgruppen siedeln." Čeprav tega dodatka ni, pozdravljamo spremembe, saj pomenijo, da so snovalci novih šolskih načel prevzeli dognanja iz prakse in pedagoške znanosti v uradni dokument. Tudi pot je bila pravilna, spremembe so uveljavili po večletni razvojni in preizkusni dobi! V premislek dajem bralcu tudi še nekaj odlomkov iz poglavja „Sploš-na didaktična načela". Zaradi pomembnosti jih objavljamo dobesedno. Izbral sem jih iz predpisov za avstrijsko ljudsko šolo, ki so veljavni za nemški del pouka na naših dvojezičnih ljudskih šolah. Iz njih je dobro razvidno, kako pomembna je skupna vzgoja, torej tudi obstoj in razvoj obstoječe dvojezične ijudske šoie na Koroškem. (Kdaj bodo podobni predpisi izdelani za avstrijsko manjšinsko ljudsko šolstvo, še ne vemo.). ,,/n VerhZnJang mit M M c/ neben Jem ^ac/t/Zcben Lernen bat der Leh-rer auch das soziaie Lernen der Kinder anzuregen, za /JrJern unj e.s* dami? rveZter za em/a/ren. DZe Eor Jerang der Eer.sJn/ZcbbeZt der Kinder ziei? eZner.seZt.s aa/ die .S'airA*aag J e.s .Se/b.sruwtge/;JJe,s and aaderer.seit.s aa/JZe En?wZcL/ang de.s Ver.standm.s.se.s /ar an Jere ah. /n he-.srmderer lVei.se ermd^/ie/a die.s: das Mi?- and VoneZnanJer/ernen, das gegenseitige //e//en and Lnter.stZZt-zen, das Ersverben eZn/acber Dm-gangs/orme/;, das En?wZc&e/n and /Ikzeptieren von Rege/n hztv. eines Grdnangsra/anen.s ais Redingang /ar DnterrZcbt, das getvai?/reie Lasen hztv das Vermeiden von Kon-fiikten, das Erkennen und Durch-ieuchtcn von Vorurtciien, das an-satzweisc Verstandnis fiir Manipu-iation, die .Sensihi/isierang /ar Ge-se/dee/i?crrrd/eu. Mdgiichkeiien daza bZeten zam ReZ.spZe/ verse/aedene .S';?aa?ianeu im Zasnmmen/ehen der K/a.s.se, das Lernen in kooperativen Soziaifor-men (Kriesgesprac/], Partner- and Grn/jpeanrbeif, Ro//en.s/;Ze/, Kinder ais ZZe//er /ar Kinder asrv.) and das /Sa/grei/en and AnbZeten von sozia-/en Phemen im Laterrie/a. Z7m soziaies Lernen za ermdgii-cben, ma/ der Lebrer trae/itea, ein Kiima der gegenseitigen Vertrau- ens and der mitmenschZicZren Ver-antsvortang za sc/;a//en. KZasse and .Seha/e soi/en von Leb-rern and .ScbZZ/ern gemeinsam ais /7Z/je-, Aassprac/ze-, ArbeZf.s-, A/ieZ-and PeiergemeinscZ;a/? gestaite? and er/ebt rverden. Der IVeg/iihr? dahei von der Ent-svicLZang mdgZicZ:s? vieZer po^ZfZver /ch-Da-Reziehnngen zuiscZ:en den .SehiiZern and ztvischen /edem ein-zeZnen .SeZaiZer and dem Lebrer ZZber den An/baa eines WZr-Rewa/t-seins zar gemeinsamen Verantrror-tang aZZer/iir aZZe in der KZasse, zam A7i?Zeben in einer /ebenJZgen .Scba/-gemeinscZ:a/? and zam Verstandnis /ar andere gro/ere ^oziaZgehiZde des Lehens. Die Schuierziehung hat den gan-zen Menschen zu biiden and dar/ LeZnen 3'einsherea/;. vom KorperZi-cben h is zam .See/Z.scb - G eistigen, vernacZ:Zassigen. /n aZZen RereZcben des Z7nterricZ:ts soZZ, tvo immer mog/Zcb, sponfanes /nteresse, /VeagZerverba/ten, IVis-senshedar/nis and Lei.stangshereit-scbo/t des .Scb/Z/en getvecL? and ge-p/Zegt rverJen. Zn der Grundshuie unterscheiden sich die Schulanfanger hinsichtiich des Entwickiungsstandes des .So-ziaZverhattens, der Kommanika-tions/aZ[igkeit, der 5e/b.TtanJZgbeZ?, der Znteressen, der Motivation, des Voru-'issen.s, der Lern/a/agkeit, der /IrZ^eit.sZiaZtaug a. a. svie Laam in einer anderen 5cbn/ar?. Diese DnterscZtiede massen er-Lannf, beacbtet and zam Aasgangs-pankt /ar d;//erenzicrte Lernange-hote and J;//erenzZerfe Lernan/or-derangen gemacbt sverden. Eine ver-anttvortang^vo//e RerZZcb.sZcbtZgang der Dn?er.scbZeJe seda//? die Vorao^-setzangen /tir er/o/greZcbe.s Lernen aZZer ^cba/er and bZ/jt mit, Lber-hzsv. Luter/ordernagen mogZichst za vermeiden. Ein das Lernen/drdernder Dnter-rZcbt soZZ in einer padagogischen At mosphiire von Ermutigung und Er-foigszuversicht, GedaZd and Gide, Vertraaen and Verstandnis, gegen-seitiger AcZ:tang and Eacksic/uun/:-me er/oZgen. ^ Dies e//ordert vom LeZirer, da/l er sicZ: am die Z