TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

kazalo

lSfifiTl

Kamion TAM 4500 prekuc¬
nik, čigar načrt objavlja¬
mo v tej številki. Spodaj
slika bojnega letala iz pr¬
ve svetovne vojne. Članke
o teh letalih bomo objav¬
ljali skozi vse leto.

Osnove tehniškega risanja .2

Za prve poskuse izdelovanja modelov.3

Beležnica, mapa za zvezke in še kaj . • 4

MODELARJI

Polarno vozilo.  5

BIOLOGI

Kako vzgajamo kanarčke.10

KEMIKI

Poskusi z obarvanim plamenom.11

ELEKTROTEHNIKI

Preprosta naprava za elektriziranje.12

Napravimo si detektorski sprejemnik.14

MODELARJI

Trenažni motorni model ..17

TIMOVA PRILOGA

Kamion TAM 4500 prekucnik.20

IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE

Letala prve in druge svetovne vojne.21

TIMOVA PANORAMA..24

SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Načrt preproste naprave za elektriziranje

p# 12


s#/

Tudi letos naj bi ostala revi¬
ja TIM vaš stalni spremljevalec
in prijatelj ob šolskem delu, pri
urah tehniške vzgoje in seveda
doma, kjer se marsikdo od vas
ubada z najrazličnejšimi prob¬
lemi modelarstva, skrivnostnimi
zakoni kemije, fizike, biologije —
skratka s kopico stvari, ki zani¬
majo vas bralce in tudi nas v
uredništvu.

Nova zunanja oblika in notra¬
nja ureditev Tima naj pričata o
tem, da smo vse počitnice pre¬
mišljevali, na kakšen način naj
razporedimo raznovrstne članke,
tako da bo v reviji v resnici za
vsakogar nekaj. Kot smo že lani
obljubili, smo pričeli letos z ob¬
javljanjem vrste prispevkov za ra¬
dioamaterje. Timovo prilogo, ka¬
kršno smo priložili prvi številki,
bomo odslej prilagali le še dvak¬
rat v letu. Seveda ne namerava¬
mo s tem ukiniti izdajanja takš¬
nih prilog. Načrte za prilogo bo¬
mo vsakokrat objavili, le da ne
bodo tiskani v merilu 1 : 1, tem¬
več v pomanjšani obliki. Kdorkoli
med vami pa se bo odločil, da
bo izdelal model po objavljenem

načrtu, bo pisal uredništvu in do¬
bil zaželeni načrt posebej po po¬
šti.

Že v prihodnji številki namera¬
vamo pričeti objavljati zanimive
uganke in probleme iz kemije, fi¬
zike, prav tako tudi nagradno kri¬
žanko. Veseli bomo, če nam bo¬
ste sporočili svoje želje, kaj naj
bi v reviji še objavili.

Mi pa vam predlagamo, da bi
uvedli v reviji tudi posebno rub¬
riko, ki bi se imenovala kar Timo¬
vi mali oglasi. Seveda bi jih ob¬
javljali brezplačno, menimo pa,
da bi vam bili v veliko pomoč. V
teh oglasih bi namreč sporočali,
kaj vse imate na razpolago za
zamenjavo ali prodajo. Denimo,
da kdo med vami želi zamenjati
ali prodati kako zanimivo knjigo,
morda celo gramofonske plošče.
Objavljali bomo vse oglase, se¬
veda predvsem tiste, ki sodijo v
našo revijo. Povemo pa naj, da
tudi pred ostalimi ne bomo zati¬
snili oči. Prav tako pa vam bomo
odgovarjali tudi na vsa vpraša¬
nja, ki jih boste pošiljali na
uredništvo.

Vsi, ki ste med počitnicami iz¬
delali kak zanimiv model ali na¬
pravo, nam pišite o tem. Obiska¬
li vas bomo in objavili v reviji
članek o vašem delu.

Ob koncu naj vam še zatrdno
obljubimo, da ne bomo letos za¬
res prav nič zaostajali s tiskom
Tima. Prav dobro vemo, da ni bi¬
lo prav, ko ste lani šele tik pred
koncem šolskega leta dobili kar
tri številke revije.

Tudi o ceni bi veljalo kaj napi¬
sati. Kot vidite, smo jo kljub bolj¬
šemu tisku povišali le za deset di¬
narjev. Sodimo, da boste revijo
kljub temu kupovali in naročali
še naprej. Najbrž veste že sami,
da stane vsaka številka revije
več kot sto dinarjev.

Torej, prva številka je pred va¬
mi. Želimo vam obilo uspeha pri
izdelovanju prvih modelov, grad¬
nji transistorskega sprejemnika,
poskusih iz kemije in v vsem, kar
boste delali po navodilih v Timu.
Predvsem pa seveda, da bi vam
v letošnjem šolskem letu šlo po
sreči tudi v šoli I

Uredništvo

1

spretne

roke

osnove

tehniškega

risanja

Za današnji čas lahko zapiše¬
mo, da je obdobje tehnike, s ka¬
tero se srečamo skoraj na vsa¬
kem koraku. Zato v revijah, ča¬
sopisih in knjigah prav pogosto
srečujemo tehniške risbe, ki nam
ponazarjajo obliko najrazličnej¬
ših tehniških predmetov. Da bo¬
mo te risbe razumeli, se moramo
seveda seznaniti vsaj z osnovni¬
mi pojmi tehniškega risanja. Do¬
slej v reviji TIM še nismo posegli
na to področje in zato smo za le¬
tošnji letnik pripravili nekaj kraj¬
ših sestavkov, s katerimi vam bo¬
mo posredovali osnove pravilne¬
ga tehniškega risanja, tako da
boste kot amaterji lahko razume¬
li načrte in jih morda znali tudi
narisati.

Najprej si oglejmo, kako na¬
rišemo predmet v prostoru in kak¬
šne črte pri tem uporabljamo. Za
primer vzemimo kolešček od su¬
kanca.

Na prvi sliki je kolešček nari¬
san z neprekinjenimi črtami, ki
označujejo njegovo obliko. Tako
sliko imenujemo NARIS. Zanj iz¬
beremo vedno tisti pogled, na
katerem vidimo največ. Telo mo¬
ra biti v osnovnem položaju, ta¬
ko kot stoji v resnici in nikakor
ne smemo izbrati kako zvrnjeno

ali stransko lego. Naris je torej
osnovna risba, iz katere lahko vi¬
dimo osnovne dimenzije predme¬
ta, to je dolžino in višino, in na
kateri lahko predmet tudi spoz¬
namo.

Na prvi sliki smo pri risanju
uporabljali samo neprekinjene
črte, zato iz nje še ne izvemo,
kakšen je predmet; morda je plo¬
ščat, morda okrogel. Zato na isti
risbi narišemo še to, da je pred¬
met okrogel. Za označevanje
okroglih predmetov uporabljamo
tanjšo prekinjeno črto, kjer si v
izmeničnem zaporedju sledita čr¬
ta in pika (glej sliko 3). Taka sli¬
ka nam že kar veliko pove o zu¬
nanji obliki predmeta, toda nje¬
gova notranjost nam ostane pov¬
sem neznana. Kot vemo, je kole¬
šček po sredini preluknjan. Za
ponazoritev izvrtine bomo upora¬
bili prekinjeno črto, ki jo nariše¬
mo v osišču predmeta. S prav
tako sliko je predmet podan od
ene strani in če ji dodamo še
mere za dolžino, višino, premer
izvrtin in podobno, je z njo po¬
dana tudi velikost predmeta. Na
sliki 2 vidimo, kako vrisujemo po¬
samezne mere. Pri tem uporab¬
ljamo zelo tanke črte, da ostane
preglednost predmeta jasna.

Doslej smo opazovali predmet
samo z ene strani in to od spre¬
daj, kar smo imenovali naris. Po¬
glejmo še, kakšen je videti pred¬
met od zgoraj. Kaj hitro bomo
ugotovili, da je v našem primeru
popolnoma enak; torej smo za
risanje izbrali res enostaven pred¬
met. Risbo, narisano iz pogleda
od zgoraj, imenujemo TLORIS. S
pomočjo dveh risb spoznamo
predmet z dveh strani (projekcij),

K "7 TT

50

slika 2

vendar pa moramo tudi vedeti,
kako narišemo predmet, če ga
opazujemo od strani. Primer tak¬
šne risbe je slika 4. To risbo
imenujemo STRANSKI RIS.

S temi slikami je oblika pred¬
meta docela podana. Sedaj zdru¬
žimo vse tri slike v eno samo, ta¬
ko da je prva slika (naris) zgoraj,
pod njo druga slika (tloris) in na
desni strani tretja slika (stranski
ris). Tako sestavljena slika je že
prava tehniška risba, ki nam po¬
da predmet v celoti (slika 5).

Omenili smo že, da je naš
predmet enostaven — in zato v
tem primeru ne potrebujemo do¬
datne risbe. Povemo lahko še to,
da je lesen. Za bolj komplicirane
predmete, ki so tudi sestavljeni
iz različnih materialov, pa bomo
potrebovali še dodatne risbe, to
je razne preseke. Te pa bomo
razložili v enem od prihodnjih
člankov.

I

i

slika 4

2

za prve
poskuse
izdelovanja
modelov

Nima vsakdo spretnih rok. Mno¬
go jih je, ki se razjeze že pri rez¬
ljanju le nekoliko bolj zapletenih
modelov. Kratkomalo, nimajo
pravega potrpljenja za delo, ki
poteka včasih kar nekako dolgo¬
časno. Vendar ga skoraj ni med
nami, ki bi ne želel vsaj enkrat
poskusiti izrezljati modelček.

Za take in seveda tudi vse ti¬
ste ostale, ki šele začenjajo svo¬

jo modelarsko pot, objavljamo
spodnji dve risbi, ki kažeta, kako
moremo le s kančkom iznajdlji¬
vosti in skoraj brez vsakega rez¬
ljanja izdelati prav prijetne stva¬
ri. Na levi sliki sta dve jadrnici,
izdelani iz orehovih lupin, na de¬
sni pa kača klopotača iz starih
zamaškov.

3

beležnica,
mapa
za zvezke
in

še kaj

Usnje, polivinil in podobni ma¬
teriali so zelo primerni za izdela¬
vo najrazličnejših uporabnih pred¬
metov. Tako si iz njih lahko nare¬
dimo tudi nekatere šolske pripo¬
močke, na primer mapo za zvez¬
ke, beležnico, etui za ključe ali
kaj podobnega. Ob začetku šol¬
skega leta te stvari kar nujno
potrebujemo in v trgovini bi mo¬
rali zanje odšteti lepe denarce.
Namesto tega se raje lotimo dela
ter si skušajmo nekaj šolskih pri¬
pomočkov izdelati sami.

Beležnica s svinčnikom

Blok, ki ga za majhne denarje
kupimo v papirnici, se nam pona¬
vadi prav hitro raztrga, če pa je
lepši in trdnejši, je seveda tudi
predrag. Zato si kupimo cenejši
blok ustrezne velikosti, potem pa
ga vdelajmo v lep etui, ki si ga
bomo naredili sami (slika 1).

Najprej izrežemo iz trše lepen¬
ke štirioglato ploskev, ki naj bo

nekoliko večja od dvakratne veli¬
kosti bloka. Po sredini lepenko
trikrat narahlo zarežemo, tako kot
vidimo na sliki 2, nato pa lepen¬
ko po zarezah zapognemo. Brž
ko smo to opravili, lepenko spet
zravnamo, jo premažemo s pri¬
mernim lepilom, položimo na us¬
nje in obtežimo. Ko je lepilo po¬
polnoma suho in usnje trdno pri¬
lepljeno na lepenko, odstranimo
obtežilo in odrežemo nekaj od¬
večnega usnja, ki gleda čez ro¬
bove lepenkaste ploskve. Pri tem
pa usnja ne smemo odrezati prav
ob robu lepenke, ampak mora¬
mo na vseh straneh pustiti nekaj
milimetrov širok usnjen rob, ki ga
bomo kasneje zapognili navzno¬
ter (slika 2).

Sedaj je na vrsti notranja
stran beležnice, ki jo moramo tu¬
di prelepiti. V ta namen bomo
uporabili kos tenke tkanine tem¬
nejše barve, s katero prelepimo
lepenko. Ko je lepilo suho, odre¬
žemo odvečno tkanino prav ob
robu lepenke, usnjeni rob pa za¬
pognemo navznoter in ga z de¬
belo nitjo lepo enakomerno ter z
velikimi šivi prišijemo k tkanini
(glej sliko 3). Na notranjo stran
beležnice prišijemo še usnjen
trak, za katerega zataknemo hr¬
bet papirnatega bloka, ter trak

slika 3

iz tkanine za namestitev svinčni¬
ka.

Etui za ključe

Izdelava etuia za ključe je še
bolj enostavna kot izdelava be¬
ležnice, poleg tega pa zahteva
tudi manj materiala, saj v tem
primeru ne potrebujemo niti le¬
penke niti tkanine. Iz usnja izre-

slika 4

4

žemo pravokotnik, ki naj meri v
dolžino približno 15 cm, po viši¬
ni pa mora biti za okoli 2 cm
širši od dolžine ključev. Usnje na¬
to na vsaki tretjini dolžine za¬
pognemo, potem pa ga obšijemo
z debelo vrvico ali z usnjenim
trakom. Pritrdimo še gumb za za¬
penjanje in etui, kakršnega kaže
slika 4, je narejen.

Mapa za zvezke

Mapo za zvezke izdelamo iz
tršega polivinila ali usnja. Ma¬
terial mora biti namreč nekoliko
bolj trpežen, saj bomo mapo u-
porabljali vsak dan ter jo nosili
v šolo.

Način izdelave je skoraj enak
načinu izdelave beležnice, ki
smo ga že opisali. Povedati mo¬
ramo samo to, da mapo ne bo¬
mo mogli obšiti z navadno iglo,
ampak si bomo morali pomagati
s kvačko, še prej pa moramo po
robovih usnja z luknjačem nare¬
diti dovolj velike luknje, skozi ka-

slika 6

tere bomo obšili robove (glej sli¬
ko 6. Notranjost mape opremi¬
mo z žepi. Teh naj bo toliko, ko¬
likor jih potrebujemo. Narejeno
mapo nam kaže slika 5. Z nekaj
potrpljenja in truda bomo mor¬
da naredili še lepšo.

modelarji

polarno

vozilo

Za osvajanje Antarktike so bile
dolgo časa sani kot edino pre¬
vozno sredstvo, ki so jih vlekli
vzdržljivi polarni psi. Vendar je
tehnični razvoj in vedno večje za¬
nimanje za ta neraziskani kon¬
tinent pripeljal do izdelave vozi¬
la, ki je zamenjal pse in sani.
Vozilo je bilo izdelano na več
načinov, vendar je do sedaj naj¬
popolnejše vozilo »Snow Cat«, ki
se je čudovito obneslo na še ta¬
ko zahtevnem terenu. Seveda so
bili izdelani tudi drugi tipi
vozil, le da je »najslavnejše« vo¬
zilo ravno »Snow Cat«. Vsa vo¬
zila pa imajo isto skupno stvar
—• gosenice, saj se z njimi precej
zmanjša pritisk na zemljo in vo¬
zilo se na mehkem terenu manj
pogrezne.

Moje vozilo je prirejeno tako,
da bo skozi več številk revije me¬
njalo svojo obliko od polarnega
vozila do nosilca raket in amfi¬
bijskega vozila.

Za pogon bo potrebovalo dva
motorja s polžastim reduktorjem
1 : 30, ki ga izdeluje tovarna »Me-
hanotehnika« iz Izole in ga pro¬
daja »Mladi tehnik« v Ljubljani.

Vsako gosenico poganja motor
ter sta tako neodvisni druga od
druge. S stiskalno ročko, ki jo
modelar drži v roki, lahko vozi

model naprej in nazaj ter levo in
desno. Z vozilom pa lahko pre¬
magamo tudi manjše strmine in
ovire. Model je voden preko žic.
V današnji številki je objavljen
načrt modela, da bo model že
pripravljen do naslednje številke,
kjer bo še nekaj besed o elek¬
trični vezavi, pogonu in ročki ter
načrt za vozilo z raketo.

Izdelava vozila je nekoliko zah¬
tevnejša zaradi koles in gosenic.
Za izdelavo bomo potrebovali:
vezani les 3 X 500 X 1000 mm,
ploščico smrekovega lesa 10 X
100 = 200 mm,

smrekovo letvico 2X2X4000
mm (lahko so koščki!),

medeninasto pločevino 0,8 X
100X300 mm,

varilno ali jekleno žico 0 2 X
1000 mm (lahko špice za kolo),
žebljička 0 0,8 — 1 X 12—15
mm,

nekaj lesnih vijakov,
celuloid 0,5 X 100 X 300 mm,
kos debelejšega blaga ali tan¬
kega usnja 40 X 600 mm,

celonsko lepilo, kontaktno le¬
pilo,

nitrolak za lakiranje (prozoren,
rumen ter rdeč),

Za obdelavo tega materiala pa
potrebujemo:

rezljačo s priborom

klešče

kladivo

vrtalni stroj s svedri 2 in 3 mm
rašpe in pile za obdelavo lesa
pile za kovine
grob in fin raskavec

5

izvijač

škarje

spajkalo s priborom

risalni pribor

indigo papir

čopič s posodico za lak

Kosovni seznam materiala in
delov je na kraju opisa izdelave
modela!

Pričeli bomo z izdelavo dna vo¬
zila. Z indigo papirjem prerišemo
na vezani les vse dele dna. (Oz¬
načeni so s črko dl). Stranici (d3)
prerišemo dvakrat. Ko smo vse
prerisali, skrbno izžagamo z rez-
Ijačo in robove lepo obdelamo.
Posebno moramo paziti, da so
stiki med ploskvami stranic dob¬
ro in točno obdelani. Tu si po¬
magamo s pilo in raskavcem, ki
smo ga predhodno pritrdili na
ravno ploščico lesa. Vse na na¬
črtu označene luknje izvrtamo z
2 mm svedrom. Paziti moramo, da
je to res točno izdelano, saj od
točnosti zavisi uspeh modela. Ko
smo tako izdelali vse dele, jih paz¬
ljivo sestavimo in zlepimo. Ko se
je lepilo posušilo, robove, kjer se
stikajo deli še lepo obdelamo s
pilo in raskavcem.

Nadaljujemo z izdelavo koles
in gosenic. Najprej prerišemo in
izžagamo opore koles k4, ki jih
prilepimo na stranici dna vozila.
Samo pri napenjalnem kolesu ni
teh opor. Sedaj prerišemo kole¬
sa. Za vsako kolo 4 zunanje dele
in en notranji del. Tu moramo
biti zelo natančni posebno pri
pogonskem kolesu, sicer se nam
lahko maščuje. Pri srednjem delu
pogonskega kolesa K2 moramo
še posebej paziti, da je točno iz¬
delan zaradi robov gosenice, kise
uležejo v odprtino. Tudi kvadra¬
tasti izrez mora biti natančno iz¬
delan. Ko smo vsa kolesa očistili
in obdelali, jih s kontaktnim lepi¬
lom pričnemo lepiti. Kontaktno
lepilo lahko kupimo v trgovini z
laki ali pa ga dobimo v tubi pri
podjetju »Borovo«. Oba dela pre¬
mažemo z lepilom zelo na tanko,
počakamo nekaj minut, da izg le¬
da kakor suho, nato pa staknemo
dela skupaj in že je lepilo prije¬
lo. Paziti moramo, da takoj za¬
denemo točni položaj, ker lepilo
prime trenutno in ne moremo več
popravljati lege delov. Najprej

zlepimo zunanje dele. Nato pri¬
lepimo srednji del. Pri pogon¬
skem kolesu vstavimo os K II, ki
smo jo izdelali iz jeklene žice 0
2 mm in smo ploščico K 13 pri-
spajkali na svoje mesto, razvid¬
no iz načrta. Os dobro zalepimo
v kolo, nakar prilepimo še preo¬
stali zunanji del s kontaktnim le¬
pilom. Isto ponovimo pri ostalih
kolesih, le da tu ne potrebujemo
osi. Pri srednjem delu pogonske¬
ga kolesa moramo paziti, da ga
nalepimo tako, da kraki pokrije¬
jo oglišča zunanjih koles. Prav
tako pa moramo paziti, da je os
res pravokotno vlepljena v kolo
in da sta oba zunanja dela res
pokrita eden z drugim, sicer kolo
ne bi pravilno delovalo in bi hit¬
ro uničili gosenice. Ko smo izde¬
lali vsa kolesa, pričnemo z iz¬
delavo gosenic.

Najprej izžagamo iz vezanega
lesa 114 komadov členov gosenic
g 1. Natančno v sredi izvrtamo
kar z žebljičkom, ki smo mu od-
ščipnili glavico, luknjo, v katero
bo kasneje prišel zabit žebljiček,
ki služi kot opora pri pogonskem
kolesu. Ko smo vse izdelali in se
prepričali, da so vsi deli res ena¬
ko izdelani, jih pritrdimo med
dve letvici na samo podlago, ta¬
ko da jih 57 tvori eno gosenico.
Paziti moramo, da med členi ni
razmaka, temveč da so res tesno
skupaj. Iz močnega blaga ali tan¬
kega usnja izrežemo dva traka
širine 20 mm pri čemer je dolžina
malo daljša od sestavljenih čle¬
nov gosenice. To sedaj prilepimo
na člene. Tako smo vse člene
povezali med seboj. Ko se je le¬
pilo posušilo, člene malo razgi¬
bamo, da se odlepijo, v kolikor
je slučajno prišlo med člene.

Sedaj vstavimo žebljičke v luk¬
njice. Preko tako vloženih žeb¬
ljičkov pa prilepimo še oprijemal-
ni del člena g 2, ki je izdelan iz
letvice 2X2 mm in služi, da vo¬
zilo na strmini manj drsi. Sedaj
odščipnemo žebljičke v višini 4
mm od gosenic. Oba konca go¬
senic še zlepimo, tako da daljši
konec blaga, ki sega preko gose-_
nic, prilepimo na člen.

Izdelamo os napenjalnega ko¬
lesa K 10, ki jo zakrivimo, kot je
razvidno v načrtu in jo vstavimo
v luknjo za os napenjalnega kole¬
sa. Preostale osi za napenjalna ko¬

lesa pa odrežemo od jeklene ali
varilne žice 0 2 mm. Potrebuje¬
mo 3 komade dolžine 145 mm. Iz
medeninaste pločevine izžagamo
podložke K 3 in K 9 ter nalepimo
na ojačani del dna vozila, kjer
so osi.

Izžagamo še ščitnik koles g 5
in vezane plošče, kakor tudi iz¬
delamo opore g 6—-10 iz smre¬
kove ploščice. V ščitnik izvrtamo
luknje za osi, pri napajalu pa iz¬
žagamo podolžno zarezo. Tudi na
ščitnik prilepimo s kontaktnim le¬
pilom podložke. Vse podložke pri¬
lepimo na notranjo stran. Konč¬
no prilepimo podložke še na ko¬
lesa. Tako pripravljeno vozilo je
najprimernejše za lakiranje.

Polarna vozila so lakirana z
rumeno in rdečo barvo, da jih je
iz zraka hitro opaziti, če se jim
kaj pripeti. Tako bomo polovico
modela po vzdolžni osi pobarvali
rdečo, drugo polovico pa rumeno.

Prebarvamo dno, kolesa, ščit¬
nik in opore ščitnika. Ne smemo
pa barvati osi in podložk. Sedaj
prilepimo na svoje mesto še opo¬
re ter jih, ko se je lepilo že po¬
sušilo, še privijemo na dno vozi¬
la. Nato nataknemo na osi vsa
kolesa in prilepimo na opore še
ščitnik. Tudi ščitnik pritrdimo
z lesnimi vijaki. Pri tem delu iz¬
delave moramo paziti, da je
ščitnik prilepljen popolnoma pra¬
vokotno na osi koles.

Ko se je lepilo dobro osušilo,
vstavimo gosenico, ki smo jo tu¬
di prelakirali z nitro lakom.

Potrebno je izdelati še kabino.
Na preostali vezani les prerišemo
vse dele, ki so označeni z »s« in
jih izžagamo. Tudi tem robove le¬
po obdelamo, predno jih zlepi¬
mo. Ko je lepilo suho, kabino
očistimo in jo prelakiramo z nitro
lakom na isti način, kot dno vo¬
zila.

Z notranje strani prilepimo še
celuloid, ki nam služi kot steklo
v oknih.

Izdelamo še radar in njegov
vrtljivi del r 2 z anteno r 3 pri¬
trdimo z žebljičkom na nosilni del
r 1. Za anteno rabimo črn nitro
lak, vse ostale dele pa prelaki¬
ramo v isti barvi, kot vse vozilo.

Toliko za danes, prihodnjič pa
še o električni napeljavi in po¬
gonu.

8

Kosovni seznam

9

biologi

kanarček

Gojenje kanarčkov ima že dol¬
goletno tradicijo in žlahtni ka¬
narčki vrvivci, ki so jih vzredili
slovenski gojitelji, so se v zad¬
njih letih prav lepo izkazali. Pred
strogimi komisijami ocenjevalcev
so nam s svojim čistim in šola¬
nim petjem priborili marsikatero
mednarodno priznanje.

Da, šolanje kanarčkov pevcev
je prava umetnost, pri kateri ne
gre brez dobršne mere potrplje¬
nja in posluha.

Kanarčki namreč niso vedno
peli tako kot pojejo danes njiho¬
vi šolani potomci. Žvrgolenje div¬
jih kanarčkov, ki gnezde in vale
svoj zarod na sončnih Kanarskih
otokih v Atlanskem oceanu, je
namreč daleč, zelo daleč od pet¬
ja žlahtnih kanarčkov vrvivcev. Si¬
cer pa je zgodovina zabeležila
vso to dolgo pot.

Na evropski kontinent so divje
kanarčke prinesli Spanci, ki so
leta 1478 zasedli Kanarske oto¬
ke. Prav kmalu pa se je v Špa¬
niji reja kanarčkov tako razširila,
da so jih začeli izvažati v sosed¬
nje evropske dežele. Cena ka¬
narčka pevca je bila takrat zelo
visoka in so si nakup kanarčka
privoščili le najbogatejši. Strogi
španski cariniki pa so pazili,
da ni nihče odnesel iz Španije
nobene samičke; dovoljen je bil
le izvoz samcev. Toda okrog leta
1550 je vihar razbil blizu itali¬
janske obale neko špansko ladjo,
ki je imela na krovu tudi nekaj
kletk s kanarčki. Močan veter je
zanesel pernate brodolomce na
otok Elbo in tam so se v ugodni
klimi kmalu razmnožili. Otočani
so jih seveda začeli loviti ter pro¬
dajati v številna italijanska mesta
in odtod v druge evropske deže¬

le. Najbolj se je vzreja kanarč¬
kov razširila v nekaterih krajih
na Tirolskem in v Nemčiji, poseb¬
no v pokrajini Harz, odkoder so
doma po vsem svetu znani ka¬
narčki — harški vrvivci.

V posameznih obdobjih so sku¬
šali rejci vzgojiti različne vrste
kanarčkov nenavadnih oblik in
perja. Belgijski, francoski, holand¬
ski in angleški gojitelji so v tistih
časih vzgojili s križanjem in se¬
lekcijo številne nove vrste, ki so
do danes v glavnem izumrle. Se¬
veda pa tudi današnji čas ni
brez mode v gojenju kanarčkov.
Tako se je v zadnjih letih pri nas
razširila reja barvastih kanarčkov
in na razstavah ptic, kjer imajo,
vsaj pri nas, še vednp prvo bese¬
do vrvivci, vidimo čedalje več be¬
lih, čopastih, modrikastih in rdeč¬
kastih kanarčkov. Posebno v mo¬
di so zadnje čase kanarčki rdeč¬
kaste ali oranžne barve, ki so
proizvod križanja rumenih ka¬
narčkov z neko vrsto rdečega juž¬
noameriškega čižka.

Vse kaže, da lepemu, preliva¬
jočemu se petju kanarčkov vr¬
vivcev današnji čas ni naklonjen.
Vzgoja prvovrstnih pevcev zahte¬
va namreč precej časa. Število
vrvivcev zato v zadnjih letih hitro
pada, medtem pa je čedalje več
njihovih glasnejših in pevsko
manj izbrušenih bratrancev, ki jih
gojitelji kanarčkov vrvivcev mal¬
ce prezirljivo imenujejo »čivkači«,
ki pa so zato pestrejših barv.

V splošnem pa je število ka¬
narčkov vseh vrst zadnja leta
močno za številom papigic skob¬
čevk. Eden od glavnih vzrokov je
bržkone v tem, da je reja ka¬
narčkov zamudnejša in zahtev¬
nejša od reje papigic skobčevk,

10

in da jih je zato pač manj na¬
prodaj.

Sicer pa ima kanarček vrsto
prednosti pred papigico skobčev¬
ko, vsaj za družine, kjer po ves
dan ni nikogar doma. Papigica
skobčevka se namreč silno nave¬
že na človeka in je vsak uspeh v
pouku govorjenja le sad potrpe¬
žljivega in rednega pouka. Ka¬
narček pa svoj pevski talent pri¬
nese že seboj in ne potrebuje
nobenega učitelja petja (izjema
so seveda vrhunski pevci vrvivci,
ki jih je treba posebej šolati).

Tudi glede prostora je kanar¬
ček precej skomnejši od papigice
skobčevke. Prav dobro se bo po¬
čutil v kletki, ki je dolga 40, ši¬
roka in visoka pa po 30 centi¬
metrov.

Kletke s kanarčkom nikoli ne
postavljamo na sončno pripeko
ali preblizu peči, ker mu hitre iz-
premembe temperature škoduje¬
jo, Zelo nevarno je tudi prenašati
kletko s kanarčkom iz hladnejše
sobe v močno zakurjeno kuhinjo
ali narobe. Hudo napako delajo
tudi tisti, ki kletko s kanarčkom,
ki je mesece in tedne prebil v
zmerni in enakomerno topli sobi,
naenkrat in brez pomisleka obe¬
sijo na balkon, kjer je živalca iz¬
postavljena vetru, sončni pripeki
in vremenskim spremembam. Mar¬
sikateri. kanarček zboli in pogine
zaradi takšne nepremišljenosti.

Kaj pa hrana?

Najbolje je, če našega pevca
krmimo z mešanico najboljših se¬
men, ki jih kupimo v semenarni
in jih sami sestavimo po določe¬
nem receptu. Teh receptov je ve¬
liko. Nekateri gojitelji kanarčkov,
so pravi mojstri v sestavljanju
mešanic zrnja po svojih lastnih
in preizkušenih receptih, ki so
različni za odrasle kanarčke med
prezimovanjem, med valjenjem
ali med menjanjem perja, pa dru¬
gačni za mladiče pred začetkom
učenja petja ter spet »tajni« in
»posebni« za hrano bodočih moj¬
strov pevcev med njihovim napor¬
nim študijem.

Za odrasle kanarčke pevce lah¬
ko omenimo naslednjo mešanico:

500 gramov svetlega semena,

100 gramov semena niger,

100 gramov konoplje,

100 gramov makovega semena,
75 gramov luščenega ovsa,

75 gramov solatnega semena,
50 gramov lanenega semena.

To mešanico semenja dajmo
kanarčku le v majhnih količinah,
toda redno vsak dan, v posebni
posodici, v drugi posodici pa naj
ima vedno dovolj semena sladke
repice, ki je in ostane glavna
hrana kanarčkov.

Poleg zrnja pa potrebuje ka¬
narček vsak dan tudi listič solate,
špinače ali košček sladkega ja¬
bolka ali hruške, rudninske snovi
pa bo dobil v pesku, ki ga nikoli
ne sme manjkati v kletki. Neizo¬
gibno potrebna je tudi kost sipe
(Ossa sepiae), ki vsebuje obilo
apnenca.

Poglavje zase je seveda nakup
kanarčka, ki ga kupimo vedno le
pri zanesljivem rejcu in ob po¬
moči strokovnjaka. Ta bo lahko
izbral res zdravega, krepkega in
živahnega samčka.

Naslove rejcev kanarčkov iz
raznih krajev Slovenije lahko do¬
bite, če pišete na Zvezo društev
za varstvo ptic Slovenije —• Ljub¬
ljana, Parmova 47.

Vsem tistim, ki pa bi radi go¬
jili kanarčke tudi sami, pa pripo-
ročaimo najnovejšo knjižico GA-
JENJE KANARINACA, ki je ne¬
davno izšla v založbi beograjske
ZADRUŽNE KNJIGE. Ta knjižica
res obširno obravnava vsa vpra¬
šanja okrog nakupa, vzreje in ne¬
ge kanarčkov, stane pa 600 di¬
narjev.

kemiki

poskusi
z obarvanim
plamenom

Kemika bi nemalokrat lahko
imenovali znanstveni detektiv. Pri
svojem delu namreč rešuje zaple¬
tene uganke. Tako denimo ugo¬
tavlja, kateri elementi sestavlja¬
jo neko spojino. Pri določanju
mnogih elementov pa si v kemiji
lahko pomagamo tudi s plame¬
nom. Snov enostavno razžarimo v
plamenu Bunsenovega gorilnika
in ker posamezni elementi obar¬
vajo plamen z značilno barvo,
prav hitro ugotovimo, iz katerih
elementov je snov sestavljena.

Natrij denimo, obarva plamen
rumeno. Če gori kalij, je plamen
vijoličast do karminsko rdeč. Pla¬
men kalcijevih spojin je opečno
rdeč, plamen barijevih spojin ze¬
lenkast do rumeno zelen, bakro¬
ve spojine pa obarvajo plamen
svetlo zeleno do modrikasto.

Poskusov z obarvanim plame¬
nom se lahko lotimo v šolskem
ali domačem laboratoriju. V pla¬
menu Bunsenovega gorilnika raz¬
žarimo najprej drobec natrijeve¬
ga klorida — kuhinjske soli
(NaCI). Za poskus potrebujemo
poleg gorilnika in natrijevega
klorida še žico ali paličico iz sno¬
vi, ki se v plamenu ne bo stalila
in ki plamena ne bo obarvala. V
laboratorijih uporabljajo v ta na¬
men platinasto žico, ki je za nas
seveda predraga. Zato pa si lah¬
ko pomagamo s paličico iz mag¬
nezijevega oksida. Na takšno pa¬
ličico položimo zrno kuhinjske so¬
li in ga nato porinemo v plamen
gorilnika. Plamen bo zažarel v
rumeni svetlobi, kar je dokaz, da
kuhinjska sol vsebuje natraj (Na).
Značilna rumena barva natrijeve¬
ga plamena nastane že v prime¬
ru, če vsebuje žareča snov samo
nekaj milijonink miligrama natri¬
ja.

Omenili smo že, da tudi drugi
elementi obarvajo plamen z zna¬
čilnimi barvami. Zato si priskrbi¬
mo vzorce spojin, pri katerih bo¬
mo v plamenu lahko ugotovili
barve kalcija, barija, kalija ali
bakra. Vendar pa moramo naj¬
prej povedati, da spojine teh ele¬
mentov največkrat vsebujejo vsaj
sledove natrija in da je natrije¬
va rumena svetloba zelo močna,
tako da prekrije značilne barve
barve drugih elementov. Zato mo¬
ramo opazovati plamen teh spo¬
jin skozi modro kobaltovo steklo,
ki vsrka rumeno natrijevo svetlo¬
bo. Če takšnega stekla nimamo,

11

lahko opazujemo plamen skozi
modro obarvane steklenice za
zdravila, ali pa skozi kozarec, v
katerem smo z vodo razredčili
modro črnilo. Barve posameznih
elementov, ki jih sedaj opazimo
v plamenu Bunsenovega gorilni¬
ka, so značilne in izrazite, zato
si jih lahko dobro zapomnimo.

Zdaj ko vemo, da nekateri ele¬
menti značilno obarvajo svetlobo
plamena, si lahko naredimo sve¬
tilke, ki bodo svetile s svetlobo
določene barve. V ta namen po¬
trebujemo nekaj majhnih stekle¬
ničk. Vsako stekleničko zapremo
s pločevinastim zamaškom, tega
pa prevrtamo in skozenj potegne¬
mo stenj iz bombažnega prediva.
Svetilke so s tem že pripravljene,
dobiti moramo samo še snovi, ki
bodo svetile v določenih barvah.
Pri tem upoštevajmo sledeča na¬
vodila :

Plamen bo svetil rumeno, če v
35 g alkohola raztopimo 9 g ku¬
hinjske soli.

Z rdečo svetlobo bo gorel pla¬
men, če smo 35 g alkohola doda¬
li 10 g živosrebrnega sulfida.

Modro svetlobo dobimo tako,
da 35 g alkohola dodamo 8 g
svinčevega nitrata.

Za plamen oranžne svetlobe
moramo že omenjeni količini al¬
kohola (35 g), dodati 10 g kalci¬
jevega klorida.

V svetilko, ki bo svetila zeleno,
moramo naliti 35 g alkohola, v
katerem smo raztopili 10 g ba¬
krovega nitrata.

Vijoličasto svetlobo pa bomo
dobili takrat, ko bo v svetilki go¬
rel alkohol (spet 35 g), ki smo
mu dodali nekoliko vodne razto¬
pine kalijevega klorida.

Poskusite •— in bodite previdni.
Gorenje različnih snovi v plame¬
nu Bunsenovega gorilnika vam
bo povedalo marsikaj, svetilke z
različno obarvano svetlobo pa
vam bodo morda tudi prišle prav.

elektrotehniki

preprosta

naprava

za

elektriziranje

Aparat za elektriziranje, ki si
ga lahko izdelate po naslednjih
navodilih, je zelo enostaven, po¬
leg tega pa za gradnjo potrebu¬
jemo le najenostavnejše orodje
in material.

Da nam bo delovanje aparata
za elekriziranje razumljivo, si naj¬
prej oglejmo električni načrt (sli¬
ka 1) in lastnosti posameznih ele¬
mentov. Za delovanje potrebuje¬
mo napetost ene ploščate bateri¬
je, to je 4,5 V. Ta napetost pa je
premajhna, da bi z njo lahko
elektrizirali. Zato si bomo poma¬
gali s preprostim transformator¬
jem. Ker je pri tej napravi trans¬
formator najvažnejši sestavni ele¬
ment, se moramo z njim dobro
seznaniti in ga skrbno izdelati.

Namesto običajnega transfor¬
matorskega jedra bomo v našem
primeru uporabili kar navaden
žebelj iz mehkega železa. Ce
imate doma kako staro trans¬
formatorsko jedro, se boste go¬
tovo vprašali, zakaj ne bi upo¬
rabili kar tega? Odgovor je eno¬
staven. Pri naši napravi potrebu¬
jemo poleg transformatorja še
elektromagnet za prekinjanje
(enosmerne) baterijske napetosti,
tega pa lahko dobimo že iz jed¬
ra našega transformatorja in si¬
cer v primeru, če jedro ni izklju¬
čeno. Prihranimo si delo in iz¬
datke, ter vzemimo torej namesto
jedra običajen debelejši žebelj
in si s tem prihranimo nekaj de¬
la in izdatkov.

Osnovna lastnost transforma¬
torja je ta, da z njim ne moremo
transformirati enosmerne nape¬
tosti (kot jo daje naša baterija).
Torej moramo najprej enosmerno
napetost pretvoriti v neko drugo,
primernejšo obliko. To dosežemo
s pomočjo elektromagneta in
prekinjala. Sedaj, ko že imamo
ustrezno napetost, jo v sekun¬
darnem navitju transformatorja
večkrat povečamo. Kako visoka
bo sekundarna napetost, je od¬
visno od velikosti prestavnega
razmerja števila primarnih navo¬
jev proti številu sekundarnih na¬
vojev. To prestavno razmerje je
1 : 10, kar pomeni, da bomo vsak
primarni navoj nadomestili z 10
navoji na sekundarni strani. V
enakem razmerju kot je primar¬
no in sekundarno navitje, se bo
povečala tudi napetost. Ker ima¬
mo na primarni strani priključe¬
no baterijo, to je napetost 4,5 V,

12

bomo dobili zaradi prestavnega
razmerja 1:10  na sekundarni
strani napetost 10X4,5, to je
45 V, Tolikšna napetost pa je
za elektriziranje primerna in ni
nevarna.

Delovanje transformatorja

Ko priključimo baterijo na pri¬
marno stran transformatorja, ste¬
če tok skozi primarne navoje, za¬
radi česar postane jedro mag¬
netno in pritegne ploščico G.
Ploščica G ima kontakt F, ki pre¬
kine tokokrog primarnega navit-
ja. Sedaj pa se ploščica G zara¬
di sile vzmeti H vrne v prvotno
lego k kontaktu F, zopet sklene
tokokrog primarnega navitja in
vse skupaj se venomer ponavlja.
Sedaj nam je tudi razumljivo, da
skozi primarno navitje ne teče
enosmerni tok, ampak tok, ki se
nenehno prekinja. Taka napetost
pa je že primerna za transformi¬
ranje.

Izdelava transformatorja

Za jedro transformatorja vza¬
memo 5 mm debel žebelj, ga ovi¬
jemo s papirjem ter prilepimo
obe stranici K. Stranici izrežemo
iz močnejšega kartona, da se
nam ne bi med navijanjem de¬
formirali. Za primarno navitje na¬
vijemo 300 ovojev 0,2 mm debele
izolirane žice, začetek in konec
pa ojačimo z debelejšo žico in
nato navitje prilepimo s papir¬
jem. Čez primarno navitje navi¬
jemo sekundarno navitje, to je
10 krat več ovojev (3.000) zelo
tanke žice (0 = 0,1 mm), pri ka¬
terem začetek in konec zopet oja¬
čimo, vse skupaj pa izoliramo s
papirjem.

Izdelava prekinjala

Ploščico G, ki je iz mehkega
železa, prikovičimo na vzmetno
pero H, drugi konec peresa pa
na podlago I. Vzmetno pero mo¬
ra biti mehko, da bo za priteg
ploščice G potrebna čim manjša
sila. Kontakt F je bakren in ga
prikovičimo. Drugo polovico pre¬
kinjala nadomestimo z vijakom
D in ploščico E, ki nam omogo¬
čata regulacijo delovanja naše
naprave.

Načrt za izdelavo naprave za
elektriziranje ter njen zunanji iz-
gled si oglejte na slikah 1 in 2.
Črke na sliki pomenijo:

A — Primarni kontaktni plošči,

B —- Sekundarni kontaktni plošči,
C — Navitje elektromagneta
(transformatorja),

D — Regulacijski vijak,
E — Kovinska opora,

F — Kontakt iz bakra,
G, H, I — prekinjalo.

MATERIAL IN ORODJE, KI GA POTREBUJETE ZA IZ¬
DELAVO NAJRAZLIČNEJŠIH MODELOV ALI NA¬
PRAV, DOBITE V TRGOVINI ..MLADI TEHNIK« NA
MESTNEM TRGU V LJUBLJANI

13

napravimo
si radio

Pod tem naslovom bodo izha¬
jali v naši reviji članki, ki Vas
bodo seznanili z gradnjo prepro¬
stih in cenenih radijskih spre¬
jemnikov. Začeli bomo z eno¬
stavnim detektorskim sprejemni¬
kom in nadaljevali, tako da bo¬
mo vsakokrat zgradili nekoliko
boljši sprejemnik. Pri vsakem no¬
vem sprejemniku bomo uporabili
sestavne dele prejšnjega.

detektorski

sprejemnik

Za gradnjo enostavnega de¬
tektorskega sprejemnika potrebu¬
jemo:

1 par slušalk z upornostjo 2 X
2000 ohm (uporabne so tudi slu¬
šalke z upornostjo od 2X1000
ohm do 2 X 4000 ohm, za silo ce¬
lo telefonske slušalke);

1 kondenzator s kapacitivnost-
jo 2200 p F (do 4700 pF);

1 kristalno diodo ISKRA AA130
(lahko je tudi katerakoli druga
germanijeva dioda z oznako AA
ali OA, na primer: AA101, AA120,
AA121, AA131, OA72, OA81 itd.);

1 spremenljivi (»vrtilni«) zračni
kondenzator s kapacitivnostjo
420 pF ali 500 pF —• najbolje je,
če se takoj na začetku odločimo
za nakup dvojnega kondenzator¬
ja, ki ima na isti osi dva enaka
kondenzatorja (torej: 2 X 420 pF
ali 2 X 500 pF), ker ga bomo po¬
zneje potrebovali pri gradnji bolj¬
ših sprejemnikov;

1 gumb za spremenljivi kon¬
denzator;

15 m s svilo ali bombažem izo¬
lirane 0,5 mm debele bakrene ži¬
ce (lahko je izolirana tudi samo
z lakom, debela pa je lahko od
0,3 mm do 0,8 mm);

4 vtikalne puše;

1 m izolirane ali gole 0,6 mm
do 0,8 mm debele bakrene žice
za vezavo sestavnih delov;

papir, lepilo, trdo lepenko ali
lesonit, les, žebljičke: za izdelavo
tuljavnika in podstavka, na kate¬
rega bomo pritrdili sestavne dele
sprejemnika.

Slika 1 prikazuje električni na¬
črt sprejemnika. Vidimo, da je ze¬
lo enostaven. Kupimo lahko vse
sestavne dele razen tuljave, ki jo
moramo naviti sami.

Tuljavo navijemo na več nači¬
nov. Za prvi sprejemnik si bomo
napravili ploščato tuljavo. Tuljav-
nik je iz 1 mm do 2 mm debele
trde lepenke, mere in obliko vi¬
dimo na sliki 2. Število zarez, ki
so 2 mm široke in segajo od zu¬
nanjega kroga do notranjega, je
liho — napravimo jih 7 ali 9,
eden izmed 7 (oziroma 9) krakov
je za 2 do 3 cm daljši od ostalih
in služi zn pritrditev tuljave. Na

Električni načrt enostavnega de¬
tektorskega sprejemnika: A ante¬
na, Z zemlja, L tuljava, C spre-

notranji strani manjšega kroga
in na zunanji strani večjega kro¬
ga sta po dve luknjici za začetek
in za konec žice. Začetek žice
pustimo 15 cm dolg in ga pre¬
taknemo skozi obe luknjici na
notranji strani manjšega kroga.
Z žico gremo do prve zareze na
levi ali na desni strani daljšega
kraka in jo skozi zarezo poteg¬
nemo na drugo stran tuljavnika,
pri drugi zarezi preide žica zopet
na prvo stran, pri tretji znova na
drugo itd. Prvi ovoj je zaključen,
ko pride žica po notranjem kro¬
gu zopet do daljšega kraka. Ta¬
ko nadaljujemo, dokler ni vseh
ovojev 60, konec žice, ki ga pu¬
stimo 15 cm dolgega, pa pretak¬
nemo skozi obe luknjici na zu¬
nanji strani večjega kroga. Pri
15., 30. in 45. ovoju je odcep.
Odcepe naredimo tako, da žice
ne pretrgamo, temveč napravimo
kak centimeter veliko zanko in
žico tik ob tuljavniku 3 krat ovi¬
jemo (zasukamo), nakar nadalju¬
jemo z navijanjem.

Namesto ploščate tuljave bi
lahko uporabili valjasto tuljavo.
V ta namen bi potrebovali 8 cm

menljivi kondenzator, D kristalna
dioda, C kondenzator 2200 pF,
S slušalke

14

tuljava

15

dolg valj z zunanjim premerom
6 cm. Valj je lahko iz lepenke,
Juvidura, pertinaksa ali lesa —-
naredimo pa si ga tudi sami iz
8 cm širokega papirnatega traku,
ki ga navijemo na primeren mo¬
del, denimo na 5,5 cm do 6 cm
debelo steklenico. Naviti je treba
vsaj 10 do 20 plasti papirja in
med navijanjem vsako plast pre¬
mazati z redkim lepilom. Ko se
navit papirnat valj dobro osuši,
ga snamemo z modela in začne¬
mo navijati tuljavo. Začetek in
konec utrdimo na enak način kot
pri ploščati tuljavi, vseh ovojev je
60, odcepe naredimo na enak
način kot pri ploščati tuljavi.

Kakšno tuljavo, ploščato ali
valjasto, bomo uporabili, sploh

ni pomembno — saj je razlika
med njima tako majhna, da je
pri detektorskem sprejemniku
sploh ne čutimo. Treba je le, da
je tuljava skrbno izdelana in da
nima kratkega stika med ovoji.

Podstavek je izdelan iz lesonit-
ne ali vezane plošče 10X15 cm i
ki je pribita na dve 15 cm dolgi
in 2 cm visoki letvici. Nanj pritr¬
dimo vse sestavne dele in jih na¬
to povežemo po načrtu. Vezavo
opravimo z 0,6 mm do 0,8 mm de¬
belo bakreno žico. Vsa stična me¬
sta spajkamo, pri čemer uporab¬
ljamo električni spajkalnik, cin
ali tinol in rumeno kolofonijo, ni¬
kakor pa ne kislino. Ker je kristal¬
na dioda zelo občutljiva za viso¬

ko temperaturo in za visoko na¬
petost, jo spajkamo nazadnje —
potem ko smo že napravili vse
ostale zveze — z nepriklopljenim
spajkalnikom, ki ga odklopimo od
omrežja, tik preden začnemo spaj-
kati diodo. To pa zato, ker izo¬
lacija električnih spajkalnikov ni
vedno brezhibna. Med spajka-
njem se kristalna dioda ne sme
segrevati dalj, kot je potrebno,
da cin steče in lepo zalije, ker
diodo lahko pokvarimo. Zaradi
tega je dobro, če ostanejo pri¬
ključne žice neskrajšane. Če ni¬
mamo pri roki spajkalnika, si lah¬
ko pomagamo tudi tako, da kon¬
ce žic zvijemo, ali pa jih trdno
ovijemo s koščkom neizolirane
tanke bakrene žice. Tak način
povezave je le izhod v sili in ni¬
kakor ne more nadomestiti spaj-
kanja.

Na strani 15 vidimo detektorski
sprejemnik s ploščato tuljavo.
Debele črte pomenijo žice, ki po¬
vezujejo sestavne dele. Če je
sprejemnik pravilno zgrajen, bo
prav gotovo »igral« — če so le
vsi sestavni deli v redu.

Naš prvi sprejemnik je izdelan
in ga želimo preizkusiti. Z banan¬
skimi vtikači priključimo slušalke,
anteno in »zemljo«, nato pa za¬
vrtimo gumb spremenljivega kon¬
denzatorja in »poiščemo postajo«,
oziroma strokovno povedano:
uglasimo sprejemnik na frekven¬
co oddajnika, ki ga želimo po¬
slušati. V bližini močnega oddaj¬
nika (v razdalji kakih 10 km) se
to brez nadaljnjega posreči; če
le oddajnik oddaja in če je an¬
tena vsaj količkaj dobra. Spre¬
jem oddajnikov, ki so oddaljeni
več kot 20 ali 30 km, je mogoč
večinoma samo zvečer in ponoči
in še to le z dobro anteno in
zemljo. Včasih se zgodi, da sli¬
šimo hkrati dva oddajnika, ki ju
z vrtenjem spremenljivega kon¬
denzatorja ne moremo popolno¬
ma ločiti. Delno si tu lahko po¬
magamo, tako da priključimo dio¬
do na enega izmed odcepov tu¬
ljave in ne na vrh, kot je narisa¬
no v načrtu. Čim nižje priključi¬
mo diodo na tuljavi, tem bolje
lahko ločimo med seboj oddaj¬
nike, vendar se obenem zmanjša
tudi jakost sprejema. Najugod¬
nejši odcep je treba pač poiskati
s poskusom. Podobno kot diodo,
lahko tudi anteno priključimo na
enega izmed odcepov. Včasih je

16

sprejem celo močnejši, če je an¬
tena na nižjem odcepu — kar je
odvisno od antene in od krajev¬
nih pogojev.

Večinoma lahko brez škode iz¬
pustimo kondenzator 2200 pF, ki
je vezan vzporedno s slušalkami
— saj le neznatno vpliva na ja¬
kost sprejema in se razlika le
malokdaj občuti. V bližini močne¬
ga oddajnika je sprejem le-tega
tako močan, da preglasi vse osta¬
le oddajnike, V tem primeru lah¬
ko shajamo brez spremenljivega
kondenzatorja in ga zato sploh
ne vgradimo. Delno lahko ugla¬
šujemo — če je to sploh potreb¬
no — tako da priključujemo an¬
teno na različne odcepe tuljave.

Antena in zemlja

Videli smo, da je sprejem z de¬
tektorskim sprejemnikom zelo od¬
visen od kakovosti antene in
zemlje. Zato si bomo na kratko
ogledali, kako si lahko postavimo
dobro anteno in zemljo. V hišah,
ki imajo vodovod, z zemljo res ni
preglavic: zemeljsko pušo spre¬
jemnika z bakreno žico zvežemo
z vodovodno pipo in stvar je o-
pravljena. Kjer ni vodovoda, za¬
bijemo v zemljo kak meter dolgo
kovinsko palico ali pa zakoplje¬
mo pol metra globoko Kovinsko
ploščo in priključimo nanjo žico
za ozemljitev sprejemnika. Ante¬
na je iz bakrene ali aluminijaste
2 mm do 3 mm deoelc ž'ce ali
vrvi. Dolga naj bo vsaj 15 m,
vendar naj ne bo daljša kot 30
metrov, Napeta naj bo vsaj 6 m
nad tlemi: čim višja je, tem bolj¬
ši je sprejem. Ker antena ne sme
imeti stika niti i  zemljo, niti z
drevesi ali stavbami, jo ločimo
od nosilnega droga z antenskimi
izolatorji iz porcelana (»jajčasti
izolatorji«). Večinoma zadostuje
na vsakem koncu po 1 izolator,
vendar je bolje, če damo 2 ali 3
izolatorje v medsebojni razdalji
po 20 do 30 cm. Sliki 4 in 5 kaže¬
ta, kako lahko postavimo dobro
anteno. Ker je antena visoko v
zraku, se moramo zavedati, da
vanjo lahko udari strela. Zato
moramo pri postavljanju antene
predvideti možnost, da med ne¬
vihto zvežemo antenski dovod z
zemljo in ga tako ločimo od
sprejemnika. V ta namen je zelo
Pripravno antensko stikalo, ki ga
dobimo tudi v trgovini.

modelarji

trenažni

motorni

model

timov

načrt

meseca

Počitnice so resda že za nami,
vendar pa so tudi jesenski mese¬
ci primerni za spuščanje letal¬
skih modelov. Še poseben čar
ima motorno letalsko modelar¬
stvo, ki nikakor ni tako težavna
modelarska panoga, kot si mor¬
da mislite. Za začetek si lahko
izdelate trenažni motorni vezani
model. Zanj potrebujete zelo ma¬
lo materiala, izdelava je enostav¬
na, model pa se odlikuje po iz¬
redni trdnosti, tako da je še po¬
sebej primeren za začetnike in
mlajše modelarje, ki jim marsi¬
kateri polet ne uspe najbolje.
Vendar pa predstavlja gradnja
trenažnih motornih vezanih mo¬
delov prvo stopnjo te panoge le¬
talskega modelarstva. Kasneje
vam bo zato uspela tudi gradnja
zahtevnejših modelov, in z njimi
boste znali tudi prav ravnati.

Načrta za naš model nismo
mogli objaviti v razmerju 1:1.
Zato ga sami povečajte do ustrez¬
ne velikosti. Pri tem zadostuje, če
vam povemo naslednje: model
mora biti tako velik, da boste v
utor, ki je prav v ta namen izre¬
zan v konici trupa, lahko pritrdi¬
li pogonski motor. Velikost mo¬
dela mora torej ustrezati velikosti
motorja. To seveda pomeni, da
za pogon lahko uporabite kakr¬
šenkoli motorček za letalske mo¬
dele, še posebej primerni pa so
motorji s prostornino 1,5 do 2,5
kubičnih centimetrov. Ti motorčki
so tudi najpogostejši.

Model je v celoti izdelan iz ve¬
zanega lesa. Za krilo in trup
uporabimo topolov les debeline
8 mm, za oblogi trupa ter za vo¬
doravni in navpični rep pa bu¬
kov vezan les debeline 3 mm. S
pomočjo povečanega načrta na¬
rišemo najprej posamezne dele
letala na vezano ploščo, nato pa
jih skrbno in natančno izžagamo.
Še preden začnemo model do¬
končno sestavljati, prilepimo na
trup obe stranski oblogi, s kate¬
rima ojačimo sprednji del. Ta del
trupa mora biti močnejši zato, ker
nosi motor.

Sedaj je na vrsti krilo. Tega
obdelamo tako, da ostane spod¬
nja ploskev ravna, zgornja plo¬
skev pa je izoblikovana v profil.
Krilo in trup natančno zgladimo s
finim smirkovim papirjem, potem
pa oba dela sestavimo in ju trd¬
no zalepimo. Z žago rezljačo za¬
režemo v trup še posebna utora,
v katera bomo nato zalepili nav¬
pično in vodoravno repno krmilo.
Navpični rep je pritrjen nekoliko
postrani in sicer zato, da bo pri
poletu potiskal model ven iz kro¬
ga. To je še posebej primerno za
začetnike, ki bodo tako lažje vo¬
dili model po zraku.

Vodoravno, torej višinsko repno
krmilo je sestavljeno iz dveh de¬
lov, ki sta med seboj gibljivo po¬
vezana. Oba dela izoblikujemo
iz 3 mm debelega bukovega lesa,
med seboj in ju spojimo s košč¬
ki platnenega traku. Vodoravni
rep pritrdimo v ustrezno zarezo
na zadnjem delu trupa, končno
pa ga še povežemo z vagico, s
pomočjo katere krmarimo model.
Vagica je narejena iz 1 mm de¬
bele aluminijeve pločevine, ko-
madne žice pa so jeklene in me¬
rijo v premeru 1,5 mm.

17

Podvozje našega modela izo¬
blikujemo iz 2 mm debele jeklene
žice, ki jo zapognemo preko po¬
sebnega utora, zarezanega na
trupu pred kabino. V spodnji del
trupa pa zarežemo globjo zarezo
in tesno ob žici navijemo 5 do 8
mm širok trak bele pločevine. Ta
trak nato potisnemo v zarezo in
ga dobro prispajkamo na žico.
Sele sedaj žico na konceh razši¬
rimo in pritrdimo kolesi. Pod rep¬
no krmilo pritrdimo končno še
ostrogo, ki je tudi iz 1,5 mm de¬
bele jeklene žice.

Model prelakiramo s prozornim
nitro lakom, da ga tako zaščitimo
pred gorivom. Nato pritrdimo mo¬
tor, namestimo vagico in ko¬
mandni žici, vstavimo še rezer¬
voar za gorivo in model je sedaj
pripravljen za polet. Povejmo še
to, da mora biti motor nekoliko
nagnjen proti desni polovici kri¬
la. Tako ga boste s pomočjo je¬
klenih žic še lažje krmarili v kro¬
gu.

timova

priloga

kamion
TAM 4500
prekucnik

Tudi v letošnjem letniku naše
revije bomo v obliki prilog obja¬
vili nekaj načrtov za gradnjo
enostavnejših in manj zahtevnih
modelov. Za začetek smo se od¬
ločili, da objavimo načrt našega
zelo znanega tovornega avtomo¬
bila »TAM 4500 ■—- prekucnik«.
To vozilo je izdelek mariborske
tovarne »TAM«, njegova nosilnost

je 4500 kg, zaboj za tovor pa lah¬
ko nagibljemo s pomočjo motor¬
ja. Tovarna izdeluje te avtomobi¬
le tudi v številnih drugačnih iz¬
vedbah, kot na primer TAM 4500
— cisterna, gasilski avtomobil,
avtobus in razne specialne kon¬
strukcije.

Načrt, ki ga objavljamo v pri¬
logi, je v merilu 1 : 1. Material,
ki ga potrebujemo za izdelavo,
je v glavnem vezani les debeline
4 mm. Iz priloge prerišemo vse
označene dele na vezano ploščo,
nakar jih po črtah izžagamo.
Predno začnemo s sestavljanjem,
moramo vse sestavne dele zgla¬
diti z brusilnim papirjem.

Najprej bomo sestavili šasijo,
to je nosilno ogrodje. Pri tem ne
pozabimo vstaviti vzvod za pre¬
kucnik, ker ga pozneje, ko je ša¬
sija že sestavljena, ne moremo
vgraditi. Obe strani spojimo med
seboj s pokrovom, vstavimo še
oba distančnika, ki držita steni
v pravilni medsebojni razdalji,
potem pa vse skupaj zlepimo.
Sedaj že lahko pričnemo sestav¬
ljati kabino, motor in blatnika.
Ko bomo sestavljali motor, po¬
ševno posnemimo robova obeh
stranic motorja, tako da se bosta
stranici povsem prilegali zgor¬
njemu delu. Nekaj več težav bo¬
mo imeli s sestavljanjem blatni¬
kov, ker sta sestavljena iz več de¬
lov. Najprej prilepimo zgornja

vodoravna dela, nato oba nav¬
pična dela, oba poševna dela pa
vstavimo pozneje in ju natančno
prilagodimo prostoru med že pre¬
je zalepljenimi deli blatnika.

Zaboj za tovor ima pomično
zadnjo steno, tako da se pri na¬
gibu tovor izprazni sam. Skozi
luknjice v steni zabijemo v zad¬
njo steno dva drobna žebljička,
okoli katerih se giblje zadnja
stena. Oba nosilca zaboja pritr¬
dimo na šasijo z dvema vijakoma
M 3.

Kolesa za ta model bomo mo¬
rali narediti sami. Najbolje je,
če jih izdelamo na stružnici. Za
os koles uporabimo žico, ki jo na
enem koncu tako stisnemo, da
postane poščata. Na os najprej
nataknemo podložko, nato kolo,
vtaknemo os skozi šasijo, natak¬
nemo nanjo drugo kolo in nato
zopet podložko, ter konec osi po¬
novno sploščimo.

Tako, kamion je zdaj izdelan.
Povedati moramo, da se prednja
os ne premika, kabina pa je brez
sedežev; vse to smo namerno iz¬
pustili. Za začetnike bo izdelava
dovolj zahtevna, tisti, ki pa mo¬
delarstvo kolikor toliko obvlada¬
jo, naj si te izpolnitve omislijo
sami. Vsakdo si lahko izdela po¬
mično prednjo premo ali pa o-
premo kabine, v kateri lahko na¬
mesti sedeže, volan in celo stek¬
la.

20

iz

znanosti

in

tehnike

letala

prve

in druge
svetovne
vojne

Pod tem naslovom vas bomo
seznanili z letali, ki so se borila
v I. in II. svetovni vojni. Začeli
bomo seveda s prvo svetovno
vojno. Takrat so bila letala le¬
sena in prekrita s platnom. Bila
so skoraj vedno dvokrilna. V za¬
četku vojne, ko streljanje še ni
bilo sinhronizirano z obračanjem
propelerja, je imel pilot četo to
možnost, da se je sam sestrelil.
Piloti so bili pravi heroji, saj je
bila drznost sesti v šibko letalo
ter odleteti v boj. Zato so se sov¬
ražniki borili viteško. Vsaj večina
med njimi.

Nekaj različnih tipov letal SE 5a.
Vidimo, kako so konstruktorji le¬
tala še in še poskušali, da bi
zgradili res imenitni bojni avion

21

SE 5a

Za začetek smo izbrali enega
izmed štirih najslavnejših letal;
angleško letalo SE5a.

SE 5a je bil tekmec letala Sop-
with Camel, ki se je potegoval
za naslov najboljšega letala An¬
glije. Konstruirali so ga H. P. Fol-
land, J. Kentwortny in major F.
W. Gooden v Royal Aircraft Fac-
tory. Bil je dvokrilec, izdelan iz
lesa in prekrit s platnom.

Prototip S. E. 5 je poletel v
decembru 1916. leta z motorjem
Hispano-Suiza za 150 KM. Zani¬
mivo je, da se je v januarju 1917
ubil z njim eden od konstruktor¬
jev, major Gooden; letalu so se
namreč zlomila krila. Nato so
krila ojačali in izpopolnili. Letalo
so oborožili z Vickers strojnico,
ki so jo namestili na levi steni
letala ob trupu zgoraj, tako da
je pilot streljal iz kabine skozi
propeler. Streljanje je bilo že
sinhronizirano. Druga strojnica
je pa bila na vrhu zgornjega
krila. Bila je tipa Levvis in z njo
je pilot lahko streljal tudi navz-
gor.

Modificirani SE 5 je imel že
motor Hispano-Suiza za 200 KM
in so ga izdelali junija 1917 pod
imenom SE5a. Vendar so bile z
motorjem težave ter so pričeli iz¬
delovati letala v večjem številu
šele z novim motorjem Wolseley
W 4a Viper za 200 KM. Žele te¬
daj je letalo zaslovelo.

Prijatelji in sovražniki so ga
imenovali letalo z najboljšimi ma-
manevrskimi sposobnostmi. V zra¬
ku je bil boljši od tedaj najbolj¬
ših Albatros D-lll in D-V, Pfalz
D-lll in Fokker Dr-I ter je bil ena¬
kovreden izrednemu Fokker D-
VII, ki je prišel na bojišče maja
1918 .

Z SE5a so leteli največji »asi«
I. svetovne vojne Anglije; Man-
nock — 37 zmag, Bishop —72
zmag in McCudden 57 zmag.

Tehnični podatki:

Razpetina 7,080 m,
dolžina 6,360 m,
višina 2,880 m

teža polnega letala 900 kg,
hitrost na višini 3000 m 195
km/h.

C C

22

Bojna letala SE 5a v zračni bitki z nemškim Fokkerjem D-VIl

ZALOŽNIŠKI ZAVOD ŽIVLJENJE IN TEHNIKA BO LETOS IZDAL V KNJIŽNI ZBIR¬
KI TVOJA KNJIGA TEHNIKE TUDI ZANIMIVO NAPISANO IN IMENITNO ILU¬
STRIRANO KNJIŽICO LETALA. KNJIGO JE NAPISAL VLADO RIBARIČ, ILUSTRI¬
RAL PA VIRGIL DARIŠ

23

timova

panorama

iv

Motorno kolo

V Pragi so razstavili zanimivo
oblikovano motorno vozilo na
treh kolesih. Praktična vrednost:
motocikel, ki se v njem ni treba
bati dežja.

Najmanjši televizor

Znana japonska tovarna »Son-
ny« je izdelala doslej najmanjši
televizor. Ohišje televizorja je ve¬
liko 156 X 108 X 184 mm, diago¬
nala ekrana pa znaša 125 mm.

Najmanjši evropski sesalec

Najmanjša živalca, ki sodi med
žužkojede sesalce, je rovka. Prit¬
likava rovka tehta komaj 2 gra¬
ma, velike pa so 60 do 75 mm.
Podobne so mišim in imajo okoli
30 mm dolg rep. Rovke so znane
kot živali, ki veliko pojedo, saj
pospravijo na dan količino hra¬
ne, ki znaša vsaj dvakratno tele¬
sno težo.

Muzejski avtomobil

Lastnik tegale šestdeset let
starega avtomobila je porabil
nad 1500 ur dela za to, da je
usposobil vozilo za ponovno vož¬
njo. Ne gre sicer kaj prida hitro,
za vožnje med paviljoni medna¬
rodne tehniške razstave v Luzer¬
nu pa je seveda kar primerno.


24

Antena velikanka

V mednarodno službo za kon¬
trolo satelitov in sprejemanje nji¬
hovih podatkov je vključeno že
veliko število držav.

Tako so denimo Angleži pred
nedavnim postavili tole veliko di¬
skasto anteno, ki sodi med naj¬
močnejše na svetu. Sprejemala
bo prekoatlantske telefonske in
televizijske signale. Čas, ki ga bo
tak signal rabil za pot, dolgo
80.000 km, bo dve tretjini sekun¬
de.

Mesojede rastline

Vsi vemo, da črpajo rastline
hranljive snovi iz tal. Toda na
Zemlji raste tudi okoli 500 vrst
takšnih rastlin, ki love in prebav¬
ljajo — žuželke. Nekateri listi
takšnih rastlin so spremenjeni v
pasti. Žuželke, ki zaidejo vanje,
ne najdejo več poti iz njih. Na
dnu takšnih rastlinskih lovilnih
naprav so namreč posebne žlez¬
ne celice, ki izločajo sokove, ki
lahko razgrade tudi ujeto žužel¬
ko, hranljive snovi pa nato lahko
rastlina vsrka.

Največji botanični vrt v Evropi

Največji botanični vrt v Evropi
je Botanični vrt Sovjetske Akade¬
mije znanosti pri Moskvi. Vrt po¬
kriva površino 360 ha. V njem ra¬
ste 1800 vrst dreves in grmov, ki
jih najdemo v mnogih pokrajinah
na svetu. Poleg tega goje v njem
tudi 3000 vrst lesnatih rastlin, ki
uspevajo v Sovjetski zvezi, 2000
vrst kulturnih rastlin in 5000 raz¬
ličnih vrst okrasnih rastlin. V za-
steklenih zimskih vrtovih goje tu¬
di 25000 vrst tropskih in subtrop¬
skih rastlin.

Letališka naprava

Tudi najmogočnejše zračne ve¬
likane je treba skrbno čistiti in
pregledati pred vsakim novim po¬
letom. Na londonskem letališču
so si izdelali v ta namen poseb¬
no premično dvigalo, napravo, ki
je močno podobna dvigalom, s
katerih popravljajo monterji po¬
škodovane trolejbusne vode.

25

Gasilska črpalka

Na mednarodni gasilski raz¬
stavi v Londonu so poleg moder¬
nih varnostnih naprav pokazali
tudi 250 let staro gasilsko črpal¬
ko. Pravijo, da je kljub okorni ob¬
liki nemalokrat prav uspešno slu¬
žila svojemu namenu.

Viseči mostovi

Doslej so zgradili preko rek že
nešteto mostov. Razlikujejo se po
načinu gradnje in po obliki. Med
njimi so tudi viseči mostovi.

Prvi viseči most na svetu so
zgradili v letih 1869 do 1883 čez
Vzhodno reko v New Yorku v
ZDA. To je znani Brooklynski
most, ki je dolg 585 m in še da¬
nes služi svojemu namenu.

Najdaljši viseči most na svetu
pa je v San Franciscu. Dolg je
okoli 3 km, njegove nosilne vrvi
so debele po 92 cm in spletene
iz 27 572 jeklenih žic. Ta most so
zgradili v letih 1933 do 1937.

V Evropi pa je najdaljši viseči
most v Franciji. Pelje čez reko
Seino v Taucarvilleu. Omenjeni
most je dolg 1400 m na 123 m vi¬
sokih nosilnih stebrih je speljano
vozišče v višini 51 m, tako da lah¬
ko plovejo pod mostom tudi ve¬
like prekooceanske ladje.

Novi Major

Oblikovalci avtomobilskih ka¬
roserij pri francoski tovarni Re¬
nault so se odločili, da bodo ob¬
lekli vozilo R 8 Major v novo, se¬
veda lepšo in trdnejšo karoseri¬
jo. Na zgornji sliki je viden re¬
zultat njihovih prizadevanj, novi
avtomobil R 10 Major, ki se ra¬
zen po obliki razlikuje od svoje¬
ga starejšega brata tudi po ko-
oici izboljšav v notranjem ustroju.

Knjige v starih časih

Nekoč so bile knjige precej
drugačne kot danes. Zgodovina
nam pove, da so knjige — če jih
lahko tako imenujemo — poznali
že približno pred 50 stoletji. Naj¬
starejše papirusne zvitke so nam¬
reč napisali že Stari Egipčani v

26

30. stoletju pred našim štetjem.
Kasneje so pisali zvitke tudi Sta¬
ri Rimljani in Stari Grki. Prve ki¬
tajske knjige pa so bile bambu¬
sove deščice in kasneje, nekaj
stoletij pred našim štetjem, sp
Kitajci pisali na svilene zvitke.
Arheologi so našli tudi zapiske
Starih Asircev in Babiloncev iz
časov približno 2500 let pred na¬
šim štetjem. To so žgane glinaste
ploščice. V starem veku so pisali
na ličje, drevesno skotjo, palmo¬
ve liste, živalske kože, različne
tkanine, lesene ploščice, voščene
ploščice in na ploščice iz slono¬
vih kosti.

V 2. stol. so na Kitajskem izna¬
šli papir in tedaj se je pri njih
začela spreminjati tudi knjiga. V
naslednjih stoletjih so prinesli
papir tudi v druge dežele; v 8.
stol. so ga Arabci prinesli v Bi¬
zanc, nato pa so ga spoznale
tudi evropske dežele. Z iznajdbo
tiskarstva so dobili v Evropi v 15.
stol. prve tiskane knjige. Napisa¬
ne strani so polagali med dve
leseni deščici, te pa so okrasili
z živalskimi kožami, svilo ali dru¬
gimi dragocenimi tkaninami ter
celo z zlatimi ornamenti. Že v 16.
stol. pa so mojstri začeli vezati
knjižne stroni v prave knjige.

Reaktivni »Delfin«

Neka italijanska tovarna je iz¬
delala majhno plovilo, ki so ga
konstruktorji imenovali »Delfin«.
Že po sliki lahko presodite, da ni
čoln, kakršnega smo sicer nava¬
jeni, ampak z motorjem oprem¬
ljena napravica, ki vleče enega
ali več plavalcev po vodi. Njego¬
va pogonska moč je tolikšna, da

lahko potegne za seboj pet zrač¬
nih blazin, na katerih leže kopal¬
ci.

Plovilo je iz plastične mase in
opremljeno z reakcijskim motorč¬
kom. Brž ko ga plavalec izpusti,
začne »Delfin« v enakomernih
krogih krožiti po vodi. Že nekaj
tehničnih podatkov; dolžina 1,10
m, širina 0,72 m, višina 0,44 m in
teža 34 kg. Delovanje motorja re¬
gulira plavalec z ročico, za ka¬
tero se obenem tudi drži.

Tovarna vode

V področjih, kjer primanjkuje
sladke vode, morske pa imajo na
pretek, že dalj časa na veliko
predelujejo morsko vodo v slad¬
ko. Na sliki je ena največjih »to¬
varn« te vrste, ki ima dnevno ka¬
paciteto 4,550.000 litrov sveže vo¬
de. Tovarno so postavili letos v
Curacau.

ŠE ENKRAT VAS VABIMO, SODELUJTE V REVIJI
TIM! NE POZABITE SPOROČATI UREDNIŠTVU VAŠE
ŽELJE. PRAV VSAKA BO KORISTILA PRI OBLIKOVA¬
NJU VSAKE NOVE ŠTEVILKE. NE POZABITE TUDI
NA TIMOV MALI OGLAS!

27

28

Verrazano Narrovs

Tehnika in tehnologija
sta posegli na področje ne¬
mogočega. Ljudje in elek¬
tronski računalniki so zgra¬
dili največji viseči most na
svetu. Stoji razpet čez mor¬
sko ožino pri New Yorku
in zmore dvanajst milijo¬
nov vozil na leto. Če bi jih
postavili v kolono, bi se ta
kača ovila dvakrat okoli
zemlje. Skica na desni pa
kaže šest največjih visečih
mostov na svetu.

29

Tiskana vezja

V Philipsovi tovarni na Holand¬
skem, ki spada med največje
elektronske industrije na svetu,
izdelujejo tudi takale tiskana
vezja za zapletene elektronske
naprave.

Še enkrat Major

Vozilo, čigar sliko objavljamo,
ste verjetno že videli na naših
cestah. To je najmočnejši brat iz
družine Renaultovih Majorjev in
se imenuje Major R 16. Te dni
smo izvedeli, da ga je tudi v Slo¬
veniji naročilo že preko sto kup¬
cev.

30

Ladje brez posadke

V ladjedelnicah po svetu že gradijo kakih
šest novih ladij, ki bodo plule po morjih le z
nekaj možmi posadke. To bodo velikanske
plovne enote, zgrajene predvsem za prevoz
nafte. Na zgornji sliki vidimo komandni pult
v strojnici takšne ladje. Za kontrolo 50 različ¬
nih merilnih naprav zadostuje en sam mornar.

Umetna človeška roka

Skoraj nedosegljivo popolno zgrajena člo¬
veška roka, ki jo vidite na desni sliki, bo
opravljala dela, ki bi bila za ljudi preveč ne¬
varna. Poganjal jo bo majhen elektromotor.
Za njeno uporabo se zanimajo predvsem naj¬
različnejše družbe, ki pripravljajo polete in bi¬
vanje v vesolju.

31

:

Preizkušanje in trening

Kako preizkušajo nalivna
peresa, vidimo na zgornji sli¬
ki. Vpeta v poseben mehani¬
zem, rišejo peresa krog za kro¬
gom, po desetih kilometrih
takšnega »pisanja« pa potem
strokovnjaki ugotavljajo, v ko¬
likšni meri so se obrabile ko¬
nice peres. Na spodnji sliki je
vesoljska kabina »Gemini«, s
kakršno sta letošnjega avgu¬
sta dva ameriška astronavta
poletela v vesolje. Naš posne¬
tek prikazuje, kako so takšno
kabino preizkušali v laborato¬
riju.

32

RADIOAMATERJI

POZOR!

ZBIRAJTE ODPADNI BAKER IN GA OD¬
DAJTE PODJETJU

dinos

KI ZBIRA ODPADNE SUROVINE
NA POTRDILO, KI GA BOSTE PREJELI
NAPIŠITE: »ZA MLADI TEHNIK« IN GA
POŠLJITE NA NASLOV

MLADI TEHNIK

LJUBLJANA — STARI TRG 5, KI VAM
BO ZATO LAHKO PRESKRBEL VSE VR¬
STE BAKRENE LAKIRANE ŽICE