MM 53 VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafičnn oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis SniDIOREBECNIK lel: 06.11X51-981. fai: 0M/S5MVM Titov trg 2 tel.: 854 831 fax: 853 061 številka 50, cena 70 tolarjev velenje, 17. decembra 1992 Žarova 10 Velenje tel.: 854 741 fax: 853 944 UČENCI ŠOLE i ZA BEGUNČKE Prava sreča je, da jo imamo! STRAN 4 SMUČARSKA SEZONA JE TU Naša smučarska središča je sneg že pobelil in jih odel z bolj ali manj debelo snežno odejo. Kaj nam nudijo? STRAN 8 t PORAZI, PORAZI, * PORAZI . V ESO Elektri gotovo nekaj hudo škriplje, saj ekipa »pada« iz poraza v poraz STRAN 10 Velenje ODSTOPILA VLADA Po doslej večkrat izraženi nezaupnici in tudi glasovanju o njej se gotovo nihče od delegatov torkovega zasedanja zborov velenjskega parlamenta ni nadejal »hladne prhe.« Pri obravnavi TES-pismo o namerah je namreč predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac seznanil delegate s kolektivnim nepreklicnim odstopom vlade. O razlogih za ta korak v torek niti besedice. Širšo javnost naj bi o vsem obvestili na novinarski konferenci čez teden dni. Vzrokov je gotovo več. Kot se sliši, naj bi člane velenjske vlade k temu spodbudile nekatere torkove razprave o zaključnem računu za leto 1991, v katerih so poslanci ponovno opozarjali na prekoračitev pooblastil izvršnega sveta, kritike v zvezi z obnovo Starega Velenja, pa tudi nedavni podpis pogodbe o ureditvi centra multiple skleroze v Topolšici. (tap) I I I I I I I I I I I Velenjski rudarji že izpolnili načrt Za letošnje leto so si velenjski rudarji zastavili nekoliko nižjo proizvodnjo, 4 milijone 100 tisoč ton. Dosegli so jo že prejšnji petek. Celo letošnje leto so velenjski rudarji izkop lignita prilagajali potrebam in imeli zato nekaj več prostih dni. Prosti bodo tudi od božiča do novega leta. Trenutno imajo na deponiji okoli 600 tisoč ton premoga, to je malo manj kot je predvideno z elektroenergetsko bilanco. Do 24. decem- bra, ko bo njihov zadnji delovni dan letos, bodo nakopali okoli 150 tisoč ton premoga, veliko pozornosti pa bodo namenili seveda tudi vzdrževalnim delom. Tehnični direktor Marjan Kolec je povedal, da so vložili zadnja leta veliko naporov v posodobitev odkopov in manj odkopnih polj in prav to jim zdaj omogoča, da si lahko privoščijo nekoliko daljše »počitnice«. Ko se bodo vrnili 3. januarja prihodnje leto v svoje rove, bo verjetno zaloga lignita na deponiji precej skopnela in spet bodo morali krepko zavihati rokave. Seveda pa si zaslužijo tudi letos za delovne uspehe in izpolnitev plana vse čestitke. (mz) Comp. ak d. o. o. Računalniški inženiring, trgovina, uvoz-izvoz Efenkova 61, 63320 VELENJE Tel: 063/ 852-660, Tel+Fax: 0631 852-346 Ko razen cene dobite tudi: - LOCAL BUS računalnike po najnovejših svetovnih standardih - PROCESORSKO DOGRADIJIVE sisteme (od 386/16DX do 486/SX,DX,DX2 66 MHz) - KVALITETO Young Micro Systems (Made in USA) - TAKOJŠEN SERVIS - plačilo tudi na obroke ali kredit Veseli december Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje je poskrbela, da bo pričarala otrokom pred-praznične dni lepe, vesele in nepozabne. To soboto se pričenjajo novoletne prireditve za otroke po vseh krajevnih skupnostih občine Velenje. Povejmo še to, da bo gostoval Dedek Mraz na Titovem trgu v soboto, nedeljo, ponedeljek, torek in sredo, vsak dan ob 18.30. V Beli dvorani bo veselo To soboto bo v novi velenjski teniški dvorani ob jezeru zares veselo. Obeta se nepozabna gala prireditev Velenjski Trič trač in Božična Marjanca. S to prireditvijo bo teniška, ki naj bi bila namenjena tudi prireditvam, uradno odprta. Prireditev bo resnično gala. Med drugim bo nastopil plesni orkester Zabe, Alenka Godec, Irena Vrčkovnik, New Svving kvartet, Strašna Jožeta, pa Vinko Šimek z zmagovitimi ansambli Marjance, med drugim Oststeier, Alpen Vaga-bund, Don Juan, Vindi, Sedmi raj... Prireditev pripravljamo podjetje Gost, Radio Velenje in VTV. lahko zgodi senzacija, so se spraševali mnogi, ki so pet^ dni prejšnji t^den najprej pr°'magalf EstooN jo, nato presenetljivo Izrael, za tem senzacionalno Hrvaško, (str. 10). foto vos SMREKA V SREDIŠČU VELENJA Središče Velenja je vendarle odeto v praznično podobo. Svoje so k temu pridali Šentiljčani, ki so tudi letos pripeljali sem smreko. Učenci osnovne šole Antona Aškerca so jo okrasili in tako pričarali Titovemu trgu praznično razpoloženje. Pri postavljanju smreke so »odkrili« zarjavelo svetilko, ki je bila skrita v jašku, v katerega vsako leto na trgu postavljajo smreko. Svetilka je kasneje zopet izginila. No, gre za svetilko, ki jo je imel »rudar« pred kulturnim domom. Mozirje 110-letnica Savinjskega Sokola V dvorani TVD Partizan v Mozirju bodo danes, v četrtek, s priložnostno slovesnostjo počastili 110-letnico ustanovitve Savinjskega Sokola, ki so ga sicer ustanovili 8. septembra 1882. Slovesnost se bo pričela ob 18. uri. 0p) 5\(ovice Dnevno varstvo prizadetih oseb Moziije - Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti pri mozirski občinski skupščini se pospešeno pripravlja na začetek dela v dnevnem varstvu zmerno in težje prizadetih oseb. Prostori bodo kmalu urejeni in prve varovance naj bi sprejeli že 4.januarja. Na začetku bo v dnevnem varstvu 12 oseb, zanje bosta skrbela dva zaposlena. To je seveda razmeroma majhno število, zato ni smotrno ustanavljati samostojne pravne osebe. Občinski izvršni svet je tako sprejel sklep, ki ga mora potrditi še občinska skupščine, da za te namene razširi dejavnost Centra za socialno delo za varstvo in vodenje odraslih telesno in duševno prizadetih oseb, organizacijo dela za duševno in telesno prizadete odrasle osebe, opravljanje proizvodnega dela in storitve ter za prodajo raznih izdelkov varovancev. (jp) Začasna javna poraba Mozirje - Izvršni svet skupščine občine Moziije je na četrtkovi seji sprejel odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje za leto 1993. Ker ni dejanskih možnosti, da bi do konca tega leta sprejeli republiški proračun in na podlagi tega še občinski, so sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe, ki bo veljal najdlje do 31.marca 1993. Trimesečni finančni načrti ne smejo presegati 25 odstotkov razporejenih odhodkov proračuna občine Moziije v letošnjem letu, izvršni svet pa lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov zmanjša porabo ali najame posojilo. (jp) Komisija za odpis dohodnine Moziije - Občinski izvršni svet je imenoval posebno komisijo "za odpis davčnega dolga", seveda na podlagi prošnje mozirske izpostave Republiške uprave za javne prihodke. To zadevo je bilo treba nujno opraviti, čeprav so imeli člani izvršnega sveta kar tehtno pripombo. Gre namreč predvsem za odpis dohodnine. V občini je 97 upravičencev (vloge jih je doslej poslalo okrog 60), gre za zelo majhne zneske do 1.000 tolaijev, skupna vsota pa ne presega 50.000 tolaijev. Člani so zato menili, da bodo stroški vlog in postopka bistveno presegli morebitno odpisano dohodnino. (jp) Manj krvodajalcev Velenje - Pri pregledu doslej zbranih podatkov na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje ugotavljajo, da se je letošnjih 29 krvodajalskih akcij udeležilo maj darovalcev krvi kot minula leta. Lani še okrog 4400, letos približno 3500. Kri so darovali za potrebe celjske in slovenjegraške bolnišnice ter Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Po besedah sekretarke velenjske človekoljubne organizacije Darinke Herman zmanjšanje števila darovalcev krvi ni zaskrbljujoče. Vsaj tako menda kaže analiza vzrokov za slabo udeležbo. Naslovnico krasi Jezero Cejje - Celjska turistična zveza je tudi letos izdala Turistični koledarček, ki pa je seveda veliko več kot le koledar. V njem so namreč tudi tokrat mnoge turistične zanimivosti s širšega celjskega območja; na naslovnici koledarsčka z nad 150 stranmi pa je tokrat lepa barvna slika velenjske restavracije Jezero. V tokratnem koledarčku so tudi novi opisi nekaterih turističnih postojank, kot posebnost pa je v njem tudi seznam družbenih in zasebnih gostišč, kjer gostom nudijo topla jedila. (k) Nov informacijski sistem Celje - Tudi v Celju so končno pričeli urejati ekološki informacijski sistem, kakršnega imamo že nekaj časa v velenjski občini. O tem, da ga potrebujejo, govorijo že dolgo časa, saj so v Celju bili v preteklosti ekološki problemi - predvsem onesnaženost zraka - še hujši kot zdaj, vendar pa se je ureditev tega vedno ustavljala ob danarju. Letos naj bi vendarle naredili prvi korak: postavili naj bi prvo merilno postajo in na Zavodu za socialno medicino in higieno uredili centralni računalnik. V prihodnje naj bi sistem dograjevali. Celjane pa bo letos pestil problem, ker nimajo nobene ustrezne merilne naprave in tako tudine bodo mogli sproti hitro obveščati občanov, če bi prišlo do prekomernega onesnaženja ozračja. Zato vsi uapjo, da bodo januaija ali februarja merilno postajo le uredili. (k) Nova trgovina za avtomobiliste Mozirje - Moziije je bogatejše še za eno trgovino. V soboto dopoldan so namreč v Grabneijevi hiši odprli trgovino AVTO PLUS. V njej bodo Moziijani lahko našli vse potrebne rezervne dele in dodatno opremo za svoje jeklene konjičke. Od petka do nedelje smučarski sejem Mozirje - Mozirski SKI Center Brdce bo od petka do nedelje, od 18.do 20.decembra, v prostorih TVD Partizan v Moziiju pripravil smučarski sejem rabljene in nove smučarske opreme, ob tem bodo poskrbeli za montiranje vezi in strokovne nasvete, pri čemer bosta sodelovala tudi Janez in Matjaž Debelak. Ponudili bodo ugodne nakupne pogoje, vsak dan ob koncu sejma pa bodo med obiskovalce izžrebali lepe nagrade. V petek bo sejem od 12.do 19.ure, v soboto od 8.do 19 in v nedeljo od 8.do 16.ure. Op) S torkovega zasedanja velenjskega parlamenta Moratorij — čast skupščine in pritisk Osrednja točka torkovega skupnega zasedanja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine je bila gotovo »TEŠ — pismo o nameri«. To naj bi bila le informacija, kar pomeni, nobenega sprejemanja novih sklepov. Razprava pa je pokazala, da delegati niso bili enakega mnenja kot predsedujoči. Že pri sprejemanju dnevnega reda so namreč nekateri menili, da gre pri tem za globljo vsebino in ne le formalnost. Direktor šoštanjskih termoelektrarn Jaro Vrtačnik je sicer povedal, da je pismo o nameri dokument, ki obvezuje oba partnerja spoštovanje rokov, da je pravzaprav to že predpogodba, ki se bo prekvalificirala v pogodbo takoj po pridobitvi vseh potrebnih dokumentov in garancij, vendar poslancev s tem ni povsem zadovoljil. Pomagalo ni niti to, da je pri vsej stvari pomembno, da že s podpisom pisma (18. novembra) teče dveletni dobavni rok oziroma ta zagotavlja, da bodo v tem času poskusno začele delovati čistilne naprave na IV. bloku TEŠ. Kritik ob tej razpravi je bilo veliko. »Letele« niso toliko na Teš, kjer se po mnenju večine poslancev trudijo, da bi stvari čimprej uredili, ampak na republiško vodstvo in njene ustanove. Ti namreč še niso sprejeli vseh potrebnih garancij, da bi pismo o nameri lahko spremenili v pogodbo. In Jaro Vrtačnik poslancem torkovega zasedanja velenjskega parlamenta ni mogel povsem zagotoviti, da bo do podpisa pogodbe prišlo v 45 dneh kot je zapisano v pismu o nameri. Razlog za to pa naj ne bi bila le počas- Zaključni račun za leto 1991 Odločitev v rokah ustrezne komisije nost, ampak tudi božično-no-voletni prazniki. Rok namreč poteče 3. januarja prihodnje leto, Avstrijci pa do 6. januarja ne bodo delali. Podpis pisma o namerah torej za poslance velenjskega parlamenta ni nekaj, kar bi nekoga zavezoval izpolnjevanja dogovorjenih rokov. Po obširni razpravi, v kateri dejansko niso vedeli, kaj naj sklenejo in če naj sploh sklenejo, so ob koncu vendarle sprejeli moratorij na izvajanje sklepov velenjske občinske skupščine za omejevanje proizvodnje v šoštanjskih termoelektrarnah, ki bo veljal do sklica prve ekološke skupščine. Ta mora biti najkasneje do 15. februarja prihodnje leto. Ob tem so izrazili prepričanje, da bodo predstavniki Teša in avstrijskega konzorcija do takrat vendarle že podpisali tudi pogodbo. Za sprejem moratorija so se odločili, ker je še vedno v veljavi prejšnji sklep, po katerem veljavnih sklepov skupščine ne bodo spremi- njali do podpisa pogode o ureditvi čistilne naprave na bloku IV. Po njem bi namreč morali 1. januarja prihodnje leto začeti omejevati proizvodnjo. Kot so dejali, naj bi z njim rešili nekakšno »čast« skupščine in lažje izvajali pritisk na republiko. Več poslancev, sploh pa Zeleni Velenja (ti so — mimogrede — med drugim delegate seznanili s petimi smermi delova-, nja glede nesrečne sanacije TEŠ) so opozarjali na nemogoč odnos slovenske vlade do teh vprašanj. Ta se po njihovem mnenju kaže tudi v tem, da se z izjemo »domačega« ministra za energetiko nikomur z vladnega vrha ni zdelo vredno udeležiti se katere od razprav o ekološki sanaciji šoštanjskih termoelektrarn. To je izredno velik zalogaj za celotno Slovenijo. Na pomembnost Teša, nanjo pa jo moramo opozarjati občani velenjske občine, namesto da bi bilo ravno obratno. (tap) Že pri sprejemanju dnevnega reda je kazalo, da tudi pri že tretji razpravi o zaključnem računu proračuna velenjske občine za leto 1991 ne bo šlo gladko. Nekateri poslanci (Peter Rezman) so namreč menili, da je treba to točko umakniti z dnevnega reda, ker so tako poročilo z utemeljitvami že zavrnili. Poleg tega tudi SDK in UNZ še nista dala dokončnega ugotovitvenega poročila. Delegata Milica Kovač in Igor Meh sta opozarjala, da je SDK že opravila svoje delo, da pa ugotovitve UNZ-ja ne morejo zadržati sprejema zaključnega računa. Srečka Meha je predvsem zanimalo, kaj je spremenjenega, da bi lahko zaključni račun po že dvakratni zavrnitvi zdaj sprejeli. Ponovno je opozoril, da je velenjska vlada ravnala po svoje, prirejala porabo, o čemer ni poročala skupščini, zato bi ji s potrditvijo zaključnega računa samo odvzeli odgovornost. Ob tem se je vprašal »ali je s takšnim izvršnim svetom lahko še delati.« Predsednik vlade Franjo Bar-tolac je njegove očitke zavrnil. Priznal pa je, da le na eni seji ni bilo podano poročilo o renomi-naciji. Poslanci velenjskega parlamenta torej tudi po tretji razpravi o zaključnem računu za leto 1991 ne vedo ali je ta sprejet ali ne. Po opravljenem glasovanju namreč nihče ni vedel, kakšna večina je potrebna za sprejem tega akta. Če je potrebna večina vseh poslancev posameznih zborov, so ga sprejeli le v zboru krajevnih skupnosti. Če pa je poo-trebna večina prisotnih, so ga potrdili v vseh treh zborih. Odločitev o sprejemu ali ne je sedaj \ rokah statutamo-pravne komisije. 0 Starem Velenju vsak svoje občutke Poročilo o obnovi Starega Velenja so poslanci 'končno dobili. Po mnenju Petra Rezmana in še nekaterih drugih delegatov pa vendarle iz njega veje preveč »cvetk«, ki njihove dvome o nepravilnosti potrjujejo. Če je do teh res prišlo ali ne, bosta gotovo povedala oba »razsodnika« SDK in UNZ, kamor so — po besedah sekretarja Sekretariata za javne gospodarske zadeve Viktorja Robnika omenjeno poročilo že poslali. (tajo) Objavljeni uradni rezultati volitev Republiška volilna komisija je v torek objavila uradne izide splošnih in predsedniških volitev. Slovenija je uradno dobila prvega predsednika države Milana Kučana, za katerega je glasovalo 63,9 odstotka volivcev z 1.242.358 veljavnih glasovnic. Pred objavo uradnega izida volitev državni zbor je republiška volilna komisija morala odločiti, kako bo uporabljen zakon o volitvah v državni zbor. Neposredno bi bilo namreč izvoljenih le 38 poslancev s petih strankarskih list. V 5. volilni enoti so bili neposredno izvoljeni trije kandidati LDS, in sicer Herman Rigelnik, (39,97 odstotka glasovi, Janez Zupanec (32,92 odstotka glasovi in Maks Sušek (32,48 odstotka glasov), en kandidat SKD, in sicer Jurij Malovrh (18,40 odstotka glasov) in z Združene liste Franc Avberšek (19,69 odstotka glasov). Mandata je republiška volilna komisija delila tudi na podlagi ostankov glasov, zadnji del pa so razdelili po nacionalni listi. Iz. neuradnega seznama izvoljenih poslancev v državni zbor slovenskega parlamenta smo razbrali, da se je v ta zbor iz občine Velenje uvrstil tudi Ivan Verzolak, kandidat SNS in iz Mozirja Franc Zagožen, kandidat SLS. LDS ima v novem državnem zboru 22 sedežev, SKD 15, Združena lista 14, SNS 12, SLS 10. Demokrati 6, Zeleni 5 in SDSS 4, v njem pa sta tudi poslanca italijanske in madžarske narodnosti. (mkp) SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA Na staro - na novo Tokrat pa nič več o volitvah! No, morda le tale kolegova misel: mnogi, ki so se vneto pognali v volitve, so ostali le - voli. Razlago je prepustil meni. Jaz jo prepuščam vam. Meni ni več do tega obvo-lilnega razmišljanja; jaz sem dal svoj glas, na "onih" je, da ga upoštevajo. Če bodo za to seveda imeli čas ob sedanjih povolilnih preigra-vanjih. Očitno so se zmotili tisti, ki so mislili, da je najvažnejše predvolilno obdobje; tudi tisti, ki so prisegali le na volilna opravila; vse kaže, da so najpomembnejše povolilne kombinatorike. Bojim se, da se bo kmalu izkazalo, da bi bilo čisto vseeno, za koga bi volil. Bom tudi jaz izpadel navaden Vol!? Navadne ljudi pa seveda bolj zanima, kam je šel poplavni denar za celjsko bolnišnico, kdaj bo denar za boljšo povezavo Velenja prek Zavodenj do Koroške tostran in onstran meje, kako se bo vendarle imenovala Ulica Vrnjačke Banje, pa da se s podobnimi problemi ukvaijajo tudi v Celju, kjer imajo že četrti predlog za preimenovanje ulic: vsak je ožji od prejšnjega, kot da vsem ni za spremembe. Jasno pa je, da bo Celje vsaj po iemnih ulic in trgov bolj gospoško, bolj mestno in bolj glavno. Veijetno je kar res, da jim lahko res le še preimenovanje Tomšičevega trga v Glavni trg prinese "glavnost" - sicer jo tako izguljajo na vseh področjih. Res je sicer, da so ta njihova tarnanja o izgubljanju regijske pomembnosti zelo podobna velenjskim; tudi tu mnogi na veliko tarnajo, kako izgubljajo. Če je to res, potem seveda drži le tisti, da vsi izgubljajo -metropola pa pridobiva. In kot kaže, bo še bolj pridobivala, saj so domala vse regijske stranke potegnile kratek konec. Tudi mnogi kandidati s province so potegnili kratek konec. Morda tudi zaradi predvolilnih udarcev pod noge, ko marsikje (ne glejte daleč naokoli) niso našli skupnih imenovalcev (kanida-tov), pa so po strankarsko delili sile (imenovali kandidate), iz množice pa dobili meglo. In od napovedovane regionalizacije in večje prisotnosti zastopnikov s "podeželja" je ostalo bore malo. In glas teh, ki so uspeli, bo veijetno bolj glas vpijočega v metropolski džungli. Pa bomo tako glede tega spet stopili na staro, pa čeprav na novo. Pa še nikogar ne bomo mogli kriviti za to, saj smo teren pripravili sami in sami tako odločali. Naša krivda, naša velika krivda. Še dobro, da imamo v Šoštanju veliko pepela, da se bomo lahko posuli z njim. Morda pa vse le ne bo tako kot je bilo: saj so ja vendar vsi najvidnješi veljaki pred volitvami na veliko skakali po naši deželi in zagotavljali, kako so spoznali, kako slabe ceste imamo, da so spoznali, da so nekateri kraji res zapostavljeni, odrezani od sveta in od Ljubljane. In da je treba to popraviti. Mar je res mogoče, da bodo na vse to zdaj enostavno pozabili. Mogoče je, še kako mogoče, bi dejal kdo, ki je preživel že več volitev. Volitve se med tistimi nekdaj in temi zdaj res razlikujejo - tisto glede obljub in njihovem uresničevanju je pa menda ostalo kar isto. (kr) Zgornja Savinjska dolina NIVO (končno) ob monopol Zgornja Savinjska dolina (in v zadnjem času tudi dolina ob Dreti) je bila ob predlanski poplavi skoraj povsem uničena, to je znana zgodba posebne sorte. Zal se ponavljajo zgodbice v obliki nenehnih poplav, ki si jih nihče več ne zna prav razlagati. Vsaj tri večje poplave v letošnji jeseni dolino dodatno uničujejo, povrh vsega sproti odnašajo večino tistega, kar nekateri izvajalci že uspejo narediti. Obrabljena je fraza, da dolina nikoli več ne bo takšna kot je bila, ljudje so vse bolj prepričani, da nikoli niti ne bo obnovljena. Kljub vsem obljubam od najvišjih vrhov navzdol pričetka gradnje ceste Ljubno - Luče v planu za prihodnje leto preprosto ni (če kdo ne verjame, da to ni več cesta, naj se prepriča). V planu je le obvoznica na Ljubnem. Denarja za obnovo je malo in premalo, kako so del teh sredstev potrošili, je spet druga zgodbica, še hujši problem pa je malomarno izvajanje del in dobesedno metanje denarja v narasle vode. Besede NIVO na Ljubnem, v Nazarjah in drugod, skoraj ne smeš več izreči. Zgražanje med ljudmi je naravnost silovito; in ni od včeraj. Monopolu od projektiranja do izvajanja do nadzora bi morali že zdavnaj narediti konec, a so to storili šele sedaj. Na nedavnem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti so postavili ostro zahtevo, da občinska skupščina NIVO-ju odvzame koncesijo. Podoben sklep je na petkovi seji sprejel občinski izvršni svet. Člani sveta so namreč sklenili, da bodo poslej za vsako projektiranje in izvajanje objavili razpis in izbrali najboljšega ponudnika, kar pa glede na dosedanje izkušnje z NIVO-jem ne pomeni nič drugega kot odvzem koncesije. Končno. Op) Denacionalizacija v mozirski občini Vse gozdove vrniti v naravi Komisija za denacionalizacijo v mozirski občini je v letu dni prejela 140 zahtev za vrnitev premoženja. Največ, kar 116 zahtev, se nanaša na vrnitev kmetijskih površin, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Popolnih zahtev je bilo 90 in 50 nepopolnih. Doslej so izdali 23 odločb (od tega 19 na podlagi sklenjenih poravnav), z delnimi odločbami pa so rešili 6 zahtevkov. Na podlagi teh odločb so zaenkrat denaciona-lizirali 988 hektarov gozdov, 121 hektarov kmetijskih površin in 300 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Postopek je bil v treh primerih ustav- ljen zaradi ugotavljanja državljanstva. Poleg tega so 7 zahtev odstopili Ministrstvu za kulturo, ki je edino pristojno za denacionalizacijo nepremičnin na področjih, ki so z občinskim odlokom razglašena za naravne znamenitosti ter naravne in kulturne spomenike. To velja za področje krajinskih parkov Robanov kot, Matkov kot, Logarska dolina in Golte ter za nekatere naravne rezervate. Problemov pri delu komisije je veliko in večinoma veljajo za vso Slovenijo, v mozirski občini pa se soočajo še z nekaterimi posebnostmi. GG Nazarje namreč meni, da tra-jnovarovalnih gozdo ni smiselno vračati v naravi, problem pa je tudi vračanje neodmeije-nih gozdnih cest. Ustrezno ministrstvo je zavzelo stališče, da samo dejstvo, da so gozdovi razglašeni za trajnovarovalne in gozdove s posebnim pomenom ni ovira za vračanje v naravi, da se naj neodmerjene gozdne ceste vračajo skupno z gozdom, povečanje ali zmanjšanje vrednosti gozdov pa naj se ne bi ugotavljalo, če so z gozdovi od podržavljenja naprej gospodarili v skladu z gozdno - gospodarskimi načrti. 0p) Turistična zveza Slovenije - Izbiramo najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji Velenje tretje Na zaključni prireditvi v dvorani Casina na Bledu, pred tednom dni, so podelili priznanja najboljšim v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije Izbiramo najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Tokratna je bila že 24. po vrsti, v njej je sodelovalo kar dve tretjini slovenskih krajev. Poleg njih pa še bencinski servisi, pošte, vzela pod drobnogled splošno urejenost kraja in okolice, njegovo prometno ureditev, izgled javnih lokalov ter njihove okolice in krajevno nadgradnjo. Med izrazito turističnimi kraji je zmagal Bled pred Portorožem in Rogaško Slatino. Ptuj je dobil največ točk med turističnimi kraji, naslov najlepše urejenega izletniško REKLI SO Jože Kandolf, predsednik Turistične zveze Velenje, komentira uvrstitev Velenja takole:" Dokaj dobra je, čeprav kot meščan, še bolj pa kot predsednik zveze ne morem biti zadovoljen z ureditvijo, čistočo in še marsičem. Tolažba, da so druga mesta še slabša od Velenja, ni spodbudna. Prihodnje leto, v letu turizma, bodo naše aktivnosti usmetjene v to, da bodo poklicne ustanove, ki prejemajo denar tudi za ureditev mesta, to delo dosledneje izvajale. Precej pa bo treba narediti še pri prevzgoji meščanov. Navsezadnje pa si velenjski turistični delavci veliko obetamo še od komunalnih straž." moja diagonala Se spominjate obljub? V zadnjih dnevih pred volitvami se je v poplavi blagozvenečih obljub zdelo, kot da živimo na pragu najboljšega od vseh možnih svetov. Ce počakamo še kak dan, bomo nemara ugotovili, da so imeli prav pesimisti, ki so se bali, da to morda celo drži. Mnogim zaprisegam, ki so že na prvi pogled izgubile tudi narahlejši stik z stvarnostjo, se že dogaja, da jih išče in najde taista stvarnost kar sama. Primer, ki ga z veseljem pomolim pod nos vsem takega opomina potrebnim, ima dolgo in sivo brado, je pa kljub vsemu aktualen in vnebopijoč bolj kot kdajkoli poprej. Tudi zato, ker se ga vsi prekleto dobro zavedamo, ker o njem že dolgo govorimo (toda nič več kot to), ker so v zvezi z njim vsi akterji boja za volilne glasove imeli prenapolnjena usta obljub in ker jim je potemtakem treba odločno poprijeti za besede. Kajpak nam je vsem kristalno jasno, da bi morali marsikaj od teh obljub vzeti z velikansko mero rezerve, preprosto zato, ker so neuresničljive. Toda so stvari, ki jih je kratkomalo treba urediti, tisti, ki smo jim zaupali, da razmišljajo o tem pa naj najdejo čimprejšnji odgovor na vprašanje kako. Za ceste gre, za veliko in vse večjo nacionalno sramoto, za izjemno produktivno gojišče gospodarske škode, za množično grobnico neprecenljivo vrednih človeških življenj... Več kot poučen primer imamo takorekoč za prvim levim in prvim desnim ovinkom. Zloglasna prometnica med Celjem in Ljubljano ali še mnogo bolj pogoltna Slo-venika z vsebolj krvavim S. Grozljivi bilanci nesreč na tej cesti smo pred dnevi morali žal pripisati povsem svež primer s tremi smrtnimi žrtvami v enem samem trčenju. Ne da bi skušal človek igrati prometnega strokovnjaka, se sama po sebi vsiljuje domneva, da je nekaj s takšno komunikacijo hudo narobe, če se na njej redno dogaja, kar se. Najmanj, kar bi oblast s svojim pristojnim ministrstvom lahko naredila, je, da nemudoma preneha pobirati denar za to, da se lahko zapelješ po poligonu nevarnosti in smrti. Potem pa naj se loti rekonstrukcije, ki bo zagotovila pravšnjo varnost in upravičila vnovično uvedbo cestnine. In za Sloveniko seveda tudi drugih najnujnejših odsekov, preden postanemo osamljen evropski zunajprometni otok s pogubnimi posledicami za to državo in njen narod. Slovenski parlament je že sprejel zakon o avtocestah, ki po zagotovilih predlagateljev obeta ne le skorajšnjo ureditev vseh najbolj žgočih cestnopromet-nih zagat marveč tudi obilo tujega kapitala, ki ga bodo obračale naše banke, obilo novih delovnih mest, obilo zaslužka za domača podjetja in za naše delavce. Vida se pri prvih tovrstnih korakih še obotavlja, dolgo pa se ne bi smela več. Kakršnakoli že bo. Zakon s Toplakovim podpisom ali s katerimkoli drugim, verjemite gospodje oblastneži, za nas je to popolnoma vseeno. Vam pa ne bi smelo biti. Zato vam zaupamo, zato smo vas izvolili, zato morate nekaj narediti. Razmere postajajo nevzdržne. Slovenske ceste bodo kmalu uporabne le še za to, da se bo po njih kdo odpeljal z oblasti. Celjsko območje Od storitvene dejavnosti k industriji Pri zasebnem podjetništvu je na območju štestih občin celjskega območja (območje, ki ga pokriva SDK Celje - nekdanja regija brez Velenja in Mozirja) zadnji čas le zaznati, da se vse več podjetnikov -zasebnikov vendarle ukvatja že tudi z industrijo. Dolgo časa je namreč tudi za to območje veljalo, da so se zasebni podjetniki ukvarjali predvsem s storitveno dejavnostjo. Ta sicer še vedno prevladuje, vendar je zdaj od 971 (delujočih) podjetij že 147 takih, ki se ukvarjajo z industrijo. Največ s proizvodnjo električnih strojev in aparatov, drugih strojev ter s predelavo kovin. Prav od razvoja tovrstnih podjetij na tem območju tudi upajo na večje zaposlovanje pri zasebnikih. Za zdaj namreč še vedno opažajo, da razvoju (povečevanju) podjetništva ne sledi tudi primerna (pričakovana) rast zaposlenih pri njih. železniške postaje, mejni prehodi in šole. Posebna komisija jih je razdelila v pet skupin, in sicer v izrazito turistični kraj, turistični, izletniški in tranzitni, manjši kraji ter večja mesta z več kot 20 tisoč prebivalci. Zdravilišča so tvorila posebno skupino. Na ocenjevanju na terenu, spomladi in jeseni, je - tranzitnega kraja so dobile Braslovče. Dobrova je v tem letu, po mnenju komisije,najlepša med manjšimi kraji, med večjimi pa Maribor, Ljubljana in na tretjem mestu Velenje. Rogaška Slatina, Šmarješke toplice in Moravske toplice pa je vrstni red posebne (zdraviliške) skupine. Zoisovi štipendisti Štipendije za nadarjene zanimajo tudi poslance Tako imajo podjetniki na celjskem še vedno le povprečno dva zaposlena; kar polovica poslujočih podjetnikov pa je takih, ki nimajo niti enega zaposlenega. Res je sicer, da v večini primerov to ne pomeni, da vse delajo sami, ampak si v veliki meri pomagajo s pogodbeno zaposlenimi delavci. Res pa je tudi, da to področje še ni izpolnilo pričakovanj, da bo namreč sprejelo "na svoja ramena" delavce, ki množično izgubljajo službe v družbenih podjetjih. Zasebniki pač ne zaposlujejo, dokler se ne učvrstijo na trgu - zato je za povečevanje zaposlovanja pomembno, da se taka podjetja čimbolje afirmirajo na tržišču. In ker naj bi se to tudi s spremenjenim položajem pri nas res dogajalo, nekateri le upajo, da bo krivulja zaposlovanja pri zasebnikih krenila navzgor. Na območju šestih celjskih občin je pri zasebnikih zaposlenih 4.1 % vseh, ki soza-posleni v gospodarstvu. V posameznih občinah pa je najvišji odstotek v šentjurki občini (8.9), najnižji pa v konjiški, le dober odstotek vseh zaposlenih v gospodarstvu dela pri zasebnikih. Različen je tudi delež v prihodku, dobičku in akumulaciji - povprečje na območje je: desetina prihodka, dve desetini bruto dobička in tri desetine akumulacije. Izgube pa so zasebniki pridelali 1.7 odstotka, kar le pomeni, da vsi zasebniki ne poslujejo "nad vodo". Zanimivo je, da je največji delež izgube prav v šentjurki občini, kjer je sicer podjetništvo najbolj razširjeno. Z izgubo je na celotnem območju poslovalo sredi leta 157 zasebnih podjetnikov, koncem oktobra jih je imelo 90 resne težave z likvidnostjo, 52 pa jih je bilo celo zrelih za stečaj. Čeprav smo omenili, da se vse bolj veča delež podjetij, ki se ukvarjajo z industrijo, prevladuje še vedno storitvena dejavnost, največ zasebnikov pa se še vedno ukvraja s finančho-tehničnimi in drugimi poslovnimi storitvami. Na drugem mestu pa je trgovinska deajvnost. Pa še to: le za tri zasebna podjetja velja oznaka, da so srednje velika, ostala so majhna; le 36 podjetij je tudi takih, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev. (k) POSLOVNE NOVICE Obveščamo vas, da imamo gradivo, v katerem so vse carinske ugodnosti pri izvozu blaga. Gradivo zajema opis vseh preferencialov in potrebnih dokumentov ter pogojev za njihovo uveljavitev pri izvozu naših proizvodov v ES, v druge razvite države, v bivše vzhodnoevropske države ter v države v razvoju. Poznavanje teh preferencialov oz. preferencialnih carinskih stopenj omogoča izvoznim podjetjem formiranje ustreznejše cene. Pozivamo vsa podjetja naj se javijo na GZS - območno zbornico Velenje, Kjer lahko dobijo osnovne podatke že utečeenga sodelovanja z UNPROFOR-jem. Po zadnjih pogovorih z UNPROFOR-jem in GZS je možno in tudi koristno razširiti krog sodelovanja. Zato čimprej pokličite GZS - območno zbornico Velenje, tel. 063/856-920, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Pred časom je bilo na seji družbenopolitičnega zbora v Velenju postavljeno delegatsko vprašanje v zvezi s kriteriji, na podlagi katerih se podeljujejo štipendije za nadarjene dijake in študente. To so Zoisovi štipendisti, ki so na osnovi določenih kriterijev spoznani za nadarjene. Štipendirajo predvsem dve smeri nadarjenosti, intelektualno in umetniško, športne nadarjenosti pa že dve leti ne štipendirajo več, pravijo na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, kjer te štipendiste kasneje tudi spremljajo. Podatke o intelektualni nadarjenosti kandidatov dobijo s testi intelektualne sposobnosti, podatke o umetniški nadarjenosti pa iz šol, društev ali organizacij, kjer kandidat nadarjenost izkazuje. Oboje se mora potrjevati skozi delo učenca ali dijaka v šoli in skozi dejavnost s katero se ukvarja. Učenca za pridobitev Zoisove štipendije predlaga šola ali organizacija, praviloma pa te štipendije podeljujejo učencem na prehodu in osnovne v srednjo šolo, le v redkih in izjemnih primerih kasneje. Od Zoisovega štipendista, ki ga skozi šolanje ves čas spremljajo, pričakujejo nadaljevanje aktivnosti in doseganje vsaj poprečnega učnega uspeha pri ključnih predmetih. (mkp) Mozirje (Le) poldrugi milijon za škodo Ob več kot kritičnem položaju gospodarstva Zgornjo Savinjsko dolino tepejo še druge nesreče, že kar katastrofe. Samo letošnja suša je v mozirski občini povzročila za 630 miljjoaov tolaijev škode, škodo po vsaj treh zaporednih poplavah v manj kot dveh mesecih pa so ocenili na 702 milijona, skupno torej preko milijarde in 330 milijonov tolarjev. Pesimizem je hud, saj v občini Mozirje že vedo, da na republiška sredstva ne morejo računati, zato je občinski izvršni svet na zadnji seji postrgal občinski rezervni sklad in sklad tekočih proračunskih rezerv in za odpravo posledic namenil poldrugi milijon tolarjev, kar pa posledice samo blaži in jih niti slučajno ne odpravlja.(/» naš čas DOGODKI 17. decembra 1992 Občinska organizacija Rdečega križa Velenje Slovesno in delovno Letošnji dan človekovih pravic, 10. december, si bodo vsi, ki so tako ali drugače povezani z občinsko človekoljubno organizacijo, najbrž dobro zapolnili. Po večletnih prizadevanjih jim je vendarle uspelo pridobiti in urediti nove delovne prostore pri Domu za varstvo odraslih na Kidričevi cesti v Velenju. V njih so pred tednom dni pripravili razširjeno sejo predsedstva občinske organizacije Rdečega križa Velenje. Slovesna pa je prav gotovo ta bila tudi zaradi prisotnosti Lady Miloške Nott iz Velike Brit- anije, ki je tokrat s sabo pripeljala kar 600 paketov pomoči za družine, pri katerih živijo begunci iz BiH. Z njo je bila prvič tudi gospa Heather Har-ris, članica britanskega ženskega inštituta. Prihodnje leto se bo namreč tudi ta organizacija vključila v akcijo zbiranja pomoči za begunce. Ob tej priložnosti je predsednik občinskega RK Stane Žula izročil Lady Miloški Nott posebno priznanje za njena prizadevanja in aktivnosti pri zbiranju pomoči za begunce v Veliki Britaniji. Med udeleženci seje pa je bil tudi predsednik V novih prostorih SO Mozirje in SEG Ostra zahteva ministrstvu Slovensko ekološko gibanje je prvi decembrski dan v Nazarjah pripravilo posvet o problemih poplav v Zgornji Savinjski dolini. Posveta so se udeležili predstavniki krajevnih skupnosti, podjetij, strank, občinske skupščine, cestnega in vodnega gospodarstva ter posebej kmetijstva in gozdarstva. Na posvetu so sprejeli sklep, ki ga je obravnavalo tudi predsedstvo skupščine občine Mozirje in ga sprejelo za svojega, kot ostro zahtevao pa so ga poslali Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. V zahtevi je zapisano, da je problematika zaradi poplav v porečju Zgornje Savinjske doline zelo pereča, saj so škode zaradi poplave tolikšne, da neposredno ogrožajo gospodarstvo, družbene dejavnosti, infrastrukturo in zasebnike v celotni občini ter izničujejo gospodarske dosežke. Udeleženci posveta in REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA MOZIRJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti Razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili: URBANISTIČNI IN GRADBENI INŠPEKTOR Zahtevani pogoji: - visokošolska izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit, - vozniški izpit B kategorije, - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljete na naslov: OBČINA MOZIRJE, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, 63320 Mozirje, Savinjska cesta 7, s pripisom "Za razpis". Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili do 31. 1. 1993. velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac. Pri pregledu dejavnosti so udeleženci razširjene seje namenili- razumljivo- največ pozornosti beguncem. Pred letom dni so zapolnile njihove aktivnosti skrbi za hrvatske, od aprila letos dalje pa za begunce iz Bosne in Hercegovine. 4500 se jih je do meseca avgusta zateklo pred vojnimi grozodejstvi pod začasno streho nad glavo v velenjsko občino. Od takrat dalje, pa se njihovo število, po besedah sekretarke Darinke Herman počasi zmanjšuje. Približno 1700 jih je doslej že odšlo nazaj domov ali v zahodne države. 800 pa so jih poslali v druge zbirne centre. Še vedno pa jih je v Velenju nekaj čez 1000. Največje težave imajo družine, pri katerih begunci živijo. Tega bremena namreč te ne zmorejo več in tako niso redki primeri, ko morajo za begunce čez noč najti drugo namestitev. Lady Miloška Nott, ki si je na prejšnjih obiskih v Velenju ogledala razmere v nekaterih družinah z begunci, je ob tem zastavila vprašanje, kako rešiti tovrstne težave predsedniku velenjske vlade Franju Bartol-cu. Ta se ji je v imenu velenjske občine najprej zahvalil za pomoč, nato pa v odgovoru na njeno vprašanje povedal, da je občina ob tem nemočna. Ta vprašanja namreč sodijo v pristojnost urada za begunce. Ob tem je Darinka Herman po- jasnila, da poskušajo primere ustrezno rešiti tudi z namestitvijo vsakega praznega mesta v begunskih centrih. Čeprav je pomoč Lady Nottove najbolj konkretna oblika pomoči za begunce, so predstavniki Rdečega križa Velenje povedali, da seveda niso zanemarljive tudi pošiljke pomoči partnerskih in drugih tujih mest ter velenjskih podjetij. Sanitetni material in zdravila, ki so bila prav tako med pomočjo, je občinski RK poslal v Bosno in Hercegovino, ostalo pa obdržal. Ta čas pa nujno potrebujejo posteljnino, spodnje perilo in obutev. Po besedah Lady Nott čaka velika pošiljka tega blaga v Londonu - le prevoz bo treba še urediti. Za tega pa je problem tudi v občini sami. Namreč vozilo, ki ga je velenjski človekoljubni organizaciji pred dvema letoma poklonilo Gorenje Servis, je povsem odpovedalo. Denarja ni niti za popravilo, kajšele za nakup novega. Vozilo pa nujno potrebujejo tudi zaradi tega, ker ima omenjena organizacija skladišča blaga kar na 8 točkah samo v mestu Velenje. Ob skrbi za številne begunce pa pri velenjskem Rdečem križu niso pozabili na domače socialno ogrožene družine. Skupaj s Centrom za socialno delo so doslej pomagali prebroditi stisko 300 družinam. Nanje pa seveda ne bodo pozabili tudi v prihodnje. občinska skupščina zahtevajo pospešitev nujne sanacije in ugotovitev odgovornosti za zamude. Ministrstvo naj čimprej zagotovi interdisciplinarno osnovo za dolgoročne rešitve (za vodno gospodarstvo, kmetijstvo, posebej gozdarstvo, varovanje krajine, varstvo okolja, posebej zraka, cestno gospodarstvo in podobno) in sicer do konca marca 1993. Na tej osnovi morajo biti čimprej narejeni projekti, ki morajo biti časovno določeni in finančno ovrednoteni. Pri tem je nujna državna pomoč, saj občina sama ni sposobna sfinancirati . take projekte. To zahtevo postavljajo ne glede na to, da se menjata parlament in vlada, in ne glede na to, kako bo organizirana nova davčna uprava, posebej vlada. Uresničevanje zahtev bodo ponovno pregledali najkasneje maja 1993. 38 "novih" begunčkov Ob podatkih o gibanju števila beguncev v občini Velenje je Darinka Herman med drugim postregla še z naslednjo zanimivostjo: kar 38 nosečnic iz Bosne in Hercegovine je prav med bivanjem pod začasno streho nad glavo v velenjski občini povilo nove člane družin. Vse matere so dobile paket in banjico za kopanje, na srečo pa imajo ta čas dovolj kakovostne hrane za dojenčke in tudi hrane, primerne za otroke do četrtega leta starosti. Bolj žalosten podatek pa je ta, da je med bivanjem v velenjski občini šest begunccv umrlo. Ljubljana Velenjčana predstavila sklepe občinskega Otroškega parlamenta V Ljubljani je v petek, 11. decembra, zasedal republiški Otroški parlament, ki se je v letošnjem letu odločil za temo, povezano s prijazno šolo. Po tem, ko so velenjski osnovnošolci na občinskem Otroškem parlamentu sprejeli določene sklepe, sta jih v mali skupščinski dvorani v Ljubljani šolskemu ministru Slavku Gabru predstavila poslanca Sergej Jamnikar (OŠ Livada) in Jasna Marhat (OS Salek). Otroški parlament je s svojim nastopom in sodelovanjem v razpravah popestril Jani Kovačič. Okvirno so tudi določili novo temo, ki jo bodo obdelali v prihodnjem letu. To bo verjetno zasvojenost (mamila, alkohol in tudi Aids), tema tedna otroka pa bo igra. (bš) ČLOVEK IN OKOUE Kakšno naj bi bih Velenje v letu 1993? Na pobudo sveta Krajevne skupnosti Levi breg Velenje so se pretekli teden sestali predstavniki Sekretariata za javne gospodarske zadeve in Komunalnega podjetja Velenje. Pogovarjali so se o redu, čistoči in urejenosti v njihovi krajevni skupnosti v letu 1992. Izkušnje iz leta 1992 in preteklih let so jih vzpodbudile, da se za leto 1993 pripravijo temeljiteje. Osnovno vprašanje je bilo, kako urediti upravljanje in urejanje mestnih zelenic, grmovnic, cvetličnih gredic in korit ter čistoča mestnega območja Velenje. Ob tem so se srečali z vrsto problemov, saj ni denarja za urejanje tega, jasno pa tudi ni čigavo je kaj - ali mestno, občinsko, ali je to parcela stanovanjske soseske, bloka ali od koga? Težnja v razgovoru je bila ena sama; kako uspeti v letu 1993 spraviti urejenost, čistočo in red na tisti nivo, ki ga je Velenje imelo nekoč. To naj bi veljalo za celotno mestno območje (vse mestne KS). Zato so se dogovorili, da dajo pobudo vsem mestnim KS Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, da se določena sredstav namenijo za izbiljšanje tega stanja. To ni samo interes občine, temveč in predvsem vseh krajevnih skupnosti, turističnih delavcev in vseh krajanov! Mestu pa ne bomo vrnili ugleda, če se v to akcijo ne bodo vključili vsi občani, tako otroki kot odrasli. Vsak naj prispeva na svoj način; pazimo na odmetavanje papirčkov, cigaretnih ogorkov, ne lomimo vej dreves in grmovnic, ne trgajmo cvetlic, ne vozimo s kolesi, mopedi, avtomobili po zelenicah in gredicah... Skušaj mo mestu dati celovito in strokovno podobo ureditve ter skupaj z ustreznimi občinskimi organi, Komunalnim podjetjem, komunalno stražo, prispevati k lepšemu izgledu, urejenosti in čistoči. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da naj k temu prispevajo poleg staršev tudi vzgojno varstveni zavodi, šole in druge ustanove ter društva. Menili so, da je sedaj primeren čas, ko se pripravljajo osnutki planov za leto 1993, tako na področju kolektivne komunalne rabe, kot sredstev za krajevne skupnosti! Zato so se odločili, da o tem obvestijo vse pristojne v občini Velenje in predsednike krajevnih skupnosti v naši občini! Volitve so mimo in sedaj je čas tudi za te stvari, za zunanji izgled mesta, kar je tudi odraz naših skupnih prizadevanj, neglede na to, kako kdo misli in zakaj si prizadeva! (jm) Željka Tadič Nihad Halilovič Med učenci šole za begunčke Niso krivi, ne dolžni za to, kar se dogaja v njihovi domovini. So pa žrtve nerazumnega početja agresorja, ki hoče svoje načrte uresničiti, pri tem pa ne izbira ne sredstev, ne poti. V mislih imamo otroke iz Bosne in Hercegovine, ki so skupaj s svojimi mamicami, bratci, sestricami, starimi starši našli zatočišče pred grozodejstvi pri sorodnikih, prijateljih, znancih v občini Velenje. Malo svetlih žarkov je v tem času zasijalo v njihovem ranem življenju, čeprav se organizatorji pomoči trudijo, da bi jih bilo več. Med njimi gotovo zavzema posebno mesto pred dobrim mesecem dni odprta vrata šole za begunčke v Domu učencev v Velenju. Da so na ta trenutek težko čakali, ni treba posebej poudarjati. Le njihove očke je bilo treba pogledati in vse je bilo v hipu jasno. Tega čara, pričakovanj, iskre sreče niso "izgubile". O tem smo se prepričali na nedavnem obisku pri njih. O šoli, svojih prvih izkušnjah, željah so povedali: Šaban Nurič Šaban Nurič, vodja šole za begunčke: "Presrečni in zadovoljni smo, da je šola zaživela tako kot mora. V tem trenutku je več kot 2400 otrokom iz Bosne in Hercegovine prav ta velika uteha. Njihovo življenje ima sedaj svoj smisel. Mnogim se moramo za vse to zahvaliti, saj nam nudijo kolikor pač lahko.In prav verjamem tem "malim dušam", da se boje, da jim jo bo kdo vzel. Gremo si pravo šolo, s pravimi ocenami in tudi veljavnimi spričevali za otroke iz BiH ob koncu leta. Tudi v na- cionalnem, socialnem in kulturnem pogledu je to prava bosansko- hercegovska šola pri učencih in učiteljih. Razlikuje se le v tem, da tu izvajamo skrajšan program osnovnošolskega izobraževanja BiH pri tistih predmetih, pri katerih lahko. Večjih težav 21 učiteljev nima. Ko bomo uredili nekaj formalnopravnih vprašanj, status begunca za tri naše učitelje, in ko bomo dobili še učbenike, bo zadovoljstvo popolno." Željka Tadič:" Sem učenka 6. b razreda in o šoli v Velenju lahko povem vse najboljše. To mnenje delim skupaj z mojimi sošolci, sošolkami, prijatelji, ki smo vsi po vrsti pričetek pouka nestrpno pričakovali. Pravi prijatelji smo postali in vsakega dne, ki ga preživimo skupaj pri pouku, se veselimo. Le učbenike še in bo oh in sploh." Nihad HaIilovič:"Res bi bilo bolje, če bi sedel v klopi 4. razreda v domačem kraju, ampak tudi šola v Velenju je super. Čisto prava je, s pravimi ocenami in učitelji. Zadovoljen sem in veselim se prvih ocen. Zaenkrat se v redovalnici "svetijo" le petice. Hitro sem si našel nove prijatelje. Skupaj z mano se tega veselijo tudi moji starši. Med vsemi predmeti imam najraje likovni pouk, med sošolci pa Igorja." Igor Jokič:" Bojazen, da nam bo šlo zaradi vojne vihre v domovini leto preč, je končno odveč. Vesel sem prvih ocen, dobrih učiteljev, še najbolj pa tega, da se pri pouku in med sabo ne pogovarjamo o vojni, ampak o ljubezni, šoli, skratka o samo lepih stva-reh.Težko sem čakal na te trenutke, zato sem danes še toliko bolj srečen." Kenen Adžič:" Lepo in prav bi bilo, če bi kot prvošolček spoznal šolo od znotraj v domačem kraju. Ker pa to ne gre, jo moram v Velenju. In o njej lahko rečem le najlepše. Ni težko, ker imamo dobre tovarišice, prijatelje, ki se med sabo razumemo in si pomagamo. Trudil se bom biti kar najboljši učenec." Igor Jokič Kenen Adžič i Bolnišnica Topolšica Negotova prihodnost Bolnišnica Topolšica - predvidena nova organiziranost na področju zdravstva v državi Sloveniji ji ne odreja zavidljivega položaja. Za nameček pa ji tudi reor-ganizacijske težnje v zdravstvu v velenjskem občinskem prostoru najbrž niso v spodbudo. O vsem tem smo minuli petek kramljali z direktorjem Bolnišnice Topolšica dr. Janezom Pole-som. Obstoj in nadaljnji razvoj Bolnišnice Topolšica je v veliki meri odvisen od njenega statusa. Je ta ob koncu leta 1992 že rešen? Janez Poles:" Po neuradnih ocenah republiškega ministra za zdravstvo je v tem trenutku status bolnišnice "urejen" do take mere, da se ne pogovarjamo več bolnišnica da li ne. Obstaja pa odprta dilema, kakšna in v kakšnem obsegu. Na žalost moram ob tem reči, da se zadeve glede organiziranosti bodoče mreže zdravstvenih organizacij izvajajo zelo prikrito v strogo zaprtih krogih. Po neuradnih podatkih naj bi dobili status specializirane bolnišnice. Moti pa generalni pristop načrtovalcev zdravstvene politike, ki je kopija starega načina obnašanja, ko zaradi velikih želimo racionalizirati samo majhne. Preseneča podatek, trditev, da je v slovenskem prostoru 700 hospi-talnih postelj preveč. Hkrati pa postavljamo tezo, da se do leta 2000 Kliničnemu centru naj ne bi nič zgodilo. V zadnjem času smo tudi pri nekaterih vsebinskih vprašanjih o vlaganjih in razvoju manjše bolnišnice izločene. Vladni krogi se namreč v glavnem pogovarjajo le s tremi večjimi ustanovami, ki resda predstavljajo okrog 65% zmogljivosti. Nikakor pa ne morejo predstavljati nacionalnega bolnišnično - zdravstvenega varstva. Menim, da bomo ob prenosu teh obveznosti na republiko morali najti vzvode in načine, kako v največji možni meri zaščititi interese ter uresničiti vse potrebe prebivalcev te doline. Kajti, doseči moramo, da mu bo tako osnovno kot bolnišnično zdravstveno varstvo dostopno v tolikšni meri kot je dostopno ostalim državljanom Slovenije." Na nedavni seji zborov velenjske občinske skupščine smo med drugim slišali, da naj bi v prihodnje splošno zdravstvo, lekarniška dejavnost in zobozdravstvo stopali povsem po svoji poti, brez strehe Zdravstvenega zavoda Velenje. Pod njegovo okrilje bi potemtakem sodila le Bolnišnica Topolščica. Janez Poles: "Po določilih zakona o zdravstvenem varstvu je za organizacijo specialistično- bolnišničnega zdravstvenega varstva odgovorna republika. Na žalost republiško ministrstvo za zdravstvo kljub jasno določenim rokom še ni uspelo izdati ustanovitvenega akta. Ta bi po eni strani jas- no opredelil status bolnišnice, po drugi pa omogočil reorganizacijo Zdravstvenega zavoda Velenje. Način in razmišljanje, da ostane velenjski zdravstveni zavod le z eno organizacijsko enoto (Bolnišnico Topolšica), ostale pa bi se (po predlaganem amandmaju izvršnega sveta) enostavno izločile, za nas ni sprejemljivo. Ce gremo v reorganizacijo, potem ne potrebujemo pravnega naslednika Zdravstvenega zavoda, ampak želimo biti v reorganizacijskih postopkih enakovredni ostalim enotam oziroma nastajajočim zavodom. Dosedanje izločanje je ob slabih izpeljavah že pripeljalo do znanih zapletov (vprašanja delavcev delovne skupnosti, ki bi jih moralo z odcepitvijo zaposliti splošno zdravstvo Mozirje). Ne glede na bodočo organiziranost pa menim, da bomo v dolini morali še naprej ohraniti tesno strokovno sodelovanje, ki bo pripomoglo k največji možni zdravstveni oskrbi našega bolnika." Na katera vprašanja bi bilo treba ob iztekajočem se letu še posebej opozoriti? Janez Poles: "Poleg organizacijskih seveda ne moremo mimo finančnih težav. Z njimi se otepamo pri izvajanju redne dejavnosti kot tudi pri dograditvi diagnostične opreme. Z velikim razumevanjem ostalih enot v Zdravstvenem zavodu smo končno uspeli vplačati nov rentgentski apar- Janez Poles at, ki ga pričakujemo v naslednjih dneh. Na žalost je šla celotna naložba povsem mimo sredstev , ki bi jih moral zagotavljati tudi dosedanji ustanovitelj- Skupščina občine Velenje. Ker ima do bolnišnice ta še vedno ustanoviteljske obveze, zahtevamo, da se v rebalansu proračuna namenijo ustrezna sredstva tudi za dejavnost bolnišnice in ne le osnovnega zdravstvenega varstva. Za normalno izvajanje diagnostičnih postopkov ter zadovoljevanje bolnišničnih potreb naših ljudi bomo morali najti načine, kako zbrati denar za dokup opreme in kako omogočiti bolniku bivanje v ustreznih bivalnih prostorih. Želel bi, da bi pred leti sprejeti projekt razvoja zdraviliško - zdravstvene turistične usmeritve zahodnega dela Šaleške doline vendarle pričel močneje "zeleneti". Ob napovedani ekološki sanaciji zraka ne smemo dopustiti, da os-t a n e j o neizkoriščene možnosti, ki jih na tem področju imamo. Upam, da bomo v obstoječi zakonodaji našli dovolj svežega kapitala in uresničili vsa pričakovanja. Od novega parlamenta pričakujem, da bo predvsem preko državnega sveta lahko bolj odločno zagovarjal in tudi uresničil lokalne interese." Je ob temtakem odveč vprašanje, kaj snujete za prihodnje leto? Janez Poles:" Ni. Načrtovanje je res negotovo, saj za konkretna dogovarjanja manjka nekaj elementov. Republiško ministrstvo za zdravstvo ni postavilo mreže, še vedno nimamo ustreznih normativov in tako pogosto tempo razvoja narekuje zavarovalnica. Naenkrat smo prišli v položaj, v katerem iščemo način, kako vzpostaviti močan dialog bodisi skozi zdravniško zbornico ali združenje zdravstvenih organizacij. Na zadnjem posvetu, pred dvema dnevoma, smo dobili nekaj podatkov o novostih, ki naj bi se uveljavile predvsem pri planiranju in plačevanju storitev, vendar bo v prihodn- jem obdobju uporabljeno le I prenešeno stanje sedanjih | razmer. To pomeni za nas . še naprej nevzdržne razmere. I Kljub temu smo prepričani, | da bomo z novim ultra • zvočnim aparatom (poklanja ' ga nam izvajalec sanacijskih | del - TEŠ) lahko dopolnili ■ najzahtevnejšo diagnostiko in J našim bolnikom nudili ustrez- | no bolnišnično in ■ specialistično zdravstveno ! varstvo. Načrtujemo izgrad- I njo lastnega mikrobiološkega | laboratorija, novi RTG aparat _ pa bo tudi omogočil nekaj I novih najsodobnejših preizkav. | Po dokumentaciji, ki je v pri- ■ pravi, bomo v prihodnjem I letu začeli ekološko sanacijo | kurišč. Upam, da bomo našli ■ dovolj denarja tudi za sanaci- ■ jo čistilne naprave, ki je v | upravljanju bolnišnice, služi ■ pa celotnemu kraju. Prav J tako si želim, da bi z do- | datnim vložkom del starih I objektov, ki so v dolini, . revitalizirali ter v njih razvi- I li dejavnost, združljivo vz | bolnišnico in zdraviliščem. Se . vedno ostaja odprta sanacija I stare kinodvorane, ki bi lah- | ko izvrstno služila ■ izobraževalno - poslovnim ' tržnim namenom. Vprašanj je | veliko, žal, pa se vse konča ■ pri denarju. Opravili smo že J dovolj pogovorov tako s pred- | stavniki domačih firm kot ■ tudi z možnimi zunanjimi J partnerji. Upam, da bomo v I sodelovanju z zdraviliščem, | krajem in občino Velenje . našli ustrezno rešitev. Ob iztekajočem se letu bi | se rad zahvalil tistim, ki so ■ nam kakorkoli pomagali, da ' je naša bolnišnica takšna kot | je. Ob vstopu v leto 1993 ■ pa želim vsem veliko zdrav- J j a in sreče." T. Podgoršek \ Začetki šolstva v Nazarjah Začetki obveznega in javnega šolstva segajo tja v čase vladavine Marije Terezije. Uvajanje takšnega šolanja otrok je seveda zardelilo mnenje, po eni strani vladajočih krogov, ki so v tem videli nove državne izdatke, po drugi pa starše, ki so smatrali, da se na ta način otroke odteguje delu. Treba je pač upoštevati, da je tedaj bila večina Slovencev kmečkega rodu in da so prav številne družine omogočale poceni obdelavo kmetijskih površin in tako poceni pridelano hrano. Verjeti kaže tistim, ki ob preučevanju tega državnega ukrepa podarjajo, da ni cesarici šlo toliko do omikanih podanikov, ki bi pomenili tudi družbeni napredek, pač si je želela bolj osveščenih vojakov... Šole so po različnih predelih tedanjega cesarstva tudi različno rastle, ponekod je trajalo dlje, ponekod pa so šole že kmalu imeli. Podeželje je bilo vsekakor zapostavljeno. Res je, da so po župnijskih uradih imeli predvsem nedeljske šole, ki so jih vodili največkrat kaplani, včasih tudi organisti, vendar pa so v njih učili le branja, veronauk in računanje, pa še to le v najnujnejšem obsegu. Takšno šolo so imeli tudi v frančiškanskem samostanu v Nazatjah. Vsekakor je morala biti dobra, da je ob uvedbi splošne šolske obveze celjski okrožni urad zaprosil gvardijana p. Donata, da bi pričeli z rednim šolstvom. To se je tudi zgodilo in od 11. julija 1785 dalje je v samostanu Nazarje delovala javna šola in to vse do leta 1941, ko so jo okupatorji zatrli. To je svojstven rekord med frančiškanskimi šolami drugod. Tu je treba pojasniti, da frančiškanski red ni prvenstveno namenjen šolski dejavnosti, vendar pa so prav ti redovniki marsikje vodili ugledne in dobre šole, samo primeroma navajamo novomeško gimnazijo in bilo bi še kaj našteti. Domnevam torej, da so v tem meniškem redu želeli ljudem omiko in budili s tem tudi slovenstvo. To slednje pa nikakor ne gre podcenjevati, kajti posebno na Štajerskem je bil raznarodovalni pritisk vse večji. Za nazorsko šolo vemo, da je imela kot poglavitni šolski jezik slovenščino in šele na drugem mestu nemščino. Zadnji ravnatelj nazarske šole, Hubert Marovt, je v poročilu tudi zapisal"...ta jezik so jim vtepli v glave na vse pretege...". To je tudi razumljivo, doma se je govorilo slovensko in tuj jezik je malim otrokom povzročal vsakršne težave. Brez dvoma lahko rečemo, da so nazarski frančiškani bili za narodnostno osveščanje in splošno omiko ljudi. Prav zaradi tega so kmalu naleteli na zapreke, ki so jim jih povzročali "državni" učitelji na sosednjih šolah. Poleg navedenega velja opomniti, da so menihi šolo sami vzdrževali, saj se država pred prvo svetovno vojno za to ni menila, tako pa tudi občine iz katerih so bili učenci, ne. P. Hubert Marovt je za banovinsko upravo leta 1941 podal poročilo iz katerega lahko razberemo nekaj podrobnosti. Od vsega začetka je na šoli učil p. Prekop Bergman, po rodu sicer Ceh, vendar znan pevo-vodja in dober pedagog. Učil je vse do leta 1817. Pozneje se omenja fr. Norberg Gregi, ki je poučeval do leta 1892. Prav njemu gre pripisati vsevečji vpis v nazarsko šolo, ki je slovela kot dobra. Tiste čase so nazarski frančiškani imeli enoodelčno solo. Med številnimi uglednimi učenci te šole najdemo tudi znanega jezikoslovca Franca Lekšeta, dolgoletnega župnika v Lučah. Po letu 1919, ko je nastala nova država SHS, se je oblast postopno vključevala v skrbi za nazarsko šolo. Del stroškov je prevzela država, kasneje pa kar vse. Zato je leta 1928 nastal na šoli še drugi oddelek, uredili pa so tudi pisarno. Za kmetijski pouk je služil samostanski vrt, imeli so redno pevske zbore in tudi uprizarjali občasno odrska dela. Pouk je potekal le dopoldne. Zaradi širjenja šolske dejavnosti so namestili svetnega učitelja Dolžana, ki pa je spomladi 1941 moral na vojaške vaje in se ni več vrnil v Nazatje. Iz že omenjenega poročila razberemo, da je šola vpisala za šolsko leto 1940/41 58 deklic in 67 dečkov. To je torej bilo tudi zadnje poročilo o delovanju nazarske frančiškanske šole, kajti takoj po prihodu zavojevalcev leta 1941, so še nekaj časa učili v samostanu, kmalu pa so otroke porazdelili po okoliških šolah. Seveda je bilo prvo, da so frančiškansko družino odvedli v zapore v Celje in od tam v izgnanstvo. V samostanu pa so uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke, zažigali so knjige, ropali razne znamenitosti in veliko tega odpeljali v kraje sedanje Avstrije. Stoletno delo samostana se je nasilno končalo! Vojna vihra ni prizanesla niti zgradbam, saj so bile hudo poškodovane, zato so takoj po osvoboditvi doline v letu 1944, od avgusta do decembra, učili šolarje v gostinski sobi pri Remicu. Učitelj je bil Robert Gerkamn, ki je kasneje padel na Menini planini. Po koncu druge svetovne vojne seveda ni bilo mogoče uporabljati razrušenih prostorov v samostanu za šolo, pa tudi politične razmere tega ne bi dovoljevale, zato so uredili šolanje v Domu ljudske prosvete v nazatjah, potem pa so zgradili novo šolsko poslopje v kraju samem. Ta kratek sprehod skozi dogajanje v šolstvu Nazatja naj naša poznavanja preteklosti vsaj malo razširi. Tembolj zato, ker je šolstvo temelj narodove omike in pomeni usmerjanje mladih ljudi k znanju in razgledanosti. In delež nazarskih frančiškanov pri tem nikakor ne moremo, niti ne smemo, prezreti. Aleksander Videčnik KULTURA Komedija "Plakat" zrcalna slika tega časa? Prejšnjo sredo zvečer je Amatersko gledališče Velenje na odru domačega Kulturnega doma premierno uprizorilo gledališko igro z naslovom "Plakat". Komedija slovenskega avtorja Gorana Gluviča ima aktualno vsebino, ki jo lahko brez težav prenesemo v današnji čas. Večno pomanjkanje časa, pehanje za uspehom z raznimi, že preizkušenimi "recepti", častihlepnost, odtujenost v lastni družini... Celotna uprizoritev se odvija v dnevnem prostoru junakovega stanovanja. Aleksander, njegova žena Matilda in zapita, izgubljena hči Vera, živijo tu skupaj z Aleksandrovim očetom, ki mu je na stara leta važna le dobra zaseka s čebulo, o tem, da bi se "umaknil", pa noče kaj veliko slišati. Matilda bi se ga rada na vsak način znebila, ga poslala v dom za ostarele ali pa poročila, seveda tako, da bi nevesta imela svoje stanovanje. Zgodba se prepleta z posameznimi "zgodbami" glavnih junakov. Aleksander dela v skupščini kot čistilec stranišč. Želi si napredovati in zato se odloči, da Dogajanje na odru je skozi vso predstavo razgibano. Na sliki domenvni zet Engelbert (Tibor Varga), med obiskom pri Matildi (Cveta Koprivnikar) bo ustvaril lasten plakat, ki bo tako navdušujoč, da mu bo to uspelo. Res ga povišajo v strežnika, poslancem streže z mineralno vodo, poveča se mu plača, pa še opazen bo! Hčera Vera poskuša vse, da bi v družini kdo pokazal zanimanje zanjo-celo poroči se in to z neznanim moškim, ki iz hiše pod pretvezo, da je policaj, odnese vse, kar je še kaj vrednega... Pravljičnost pravljičnega gledališča Pred kratkim se je v Ljubljani rodilo Pravljično gledališče, ki ga oblikuje skupina gledališčnikov, ki deluje z otroki in za otroke. Pravijo, da bodo skušali zaščititi otrokov razvoj, ter spodbujati predvsem njegove ustvarjalne in duhovne sile, ki jih bodo oblikovali s pomočjo številnih različnih delavnic, ki so jih poimenovali stvarnice. Program Pravljičnega gledališča želi raektivirati množico zamrlih, zatrtih in v globino potisnjenih otroških ' želja in potreb, jim ponuditi čarobnost iluzije in približati zamaknjenost v pravljičnost vseh mogočih svetov in obdobij, želi vzgajati otroke v ustvarjalna bitja in jih preko igre in raziskovanja zvoka, giba, barve in drugih elementov počasi privesti do osnov likovne, glasbene, plesne, igralske in drugih umetnosti. V ta namen bodo organizirali tudi seminaije za učitelje, ki bi se želeli mentorsko usposobiti za vodenje različnih otroških skupin ali pa izpopolniti gledališko znanje. Ponudbe so že razposlali po osnovnih šolah po Sloveniji, če bo projekt zaživel, v kar ne dvomimo, bodo med počitnicami in prvomajskimi prazniki organizirali tudi otroške gledališke tabore. Aleksander očetu pošlje kar 3 neveste, oče pa je navdušen le nad Martino, ki mu zatrdi, da mu ima najraje zaseko. No, Aleksander na koncu skoraj izgubi službo, kar končno poveže družino, vendar le za nekaj trenutkov- dokler se ne oglasi uslužbenka kadrovskega centra, ki sporoči, da so ugotovili, da Aleksander ni ukradel papiija za svoj plakat... Toliko o zgodbi, kaj pa igra? V vlogi Aleksandrovega očeta je prav zablestel Leon Cižmek, izkazali pa so se tudi ostali igralci - Borut Keršič, Cveta Koprivnikar, Mojca Hrustel, Tibor varga, Danica Hercog, Majda Gaberšek, Milena Krofi, Božiča Juro-vič in Zdenka Kodrič. Pod vodstvom režiserke Marije Kolar in vodja predstave, Jožeta Kolaija, so ustvarili še enov dobro uprizoritev. Če ste zamudili premie-ro, si igro lahko ogledate 14. januarja, ko bodo v Amaterskem gledališču Velenje proslavili tudi 30 letnico delovanja. (bš; Foto: Aljoša Videtič) naš čas OD VSEPOVSOD 17. decembra 1992 Zgodilo se je... 17. Decembra LETA 1931 V rubriki "Dopisi" je celjska Nova doba objavila članek z naslovom " Velenje. Prosvetno delo Sokola": 'Tudi Velenjčani smo lepo in dostojno proslavili državni in sokolski praznik 1. decembra. Sestavni del proslave je bila Fr. Ks. Meška drama "Pri Hrastovih", s katero je 29. novembra prvikrat stopil na oder naš sokolski diletantski krožek. Drama, ki je že izvežbanemu igralcu trd oreh, je v vzorni režiji prosvetaija br. Kramarja popolnoma uspela, četudi je bila večina igralcev prvikrat na odru. O uspehu so nam govorile solze navzočih in pa izjave, da se je v Velenju le redko videlo kaj podobnega. Uloge so bile vse dobro rešene, vendar pa moramo podčrtati igranje stare Mice, Hrasta, Anice in Toneta, ki bi jedva moglo biti boljše. Scenarija kmečke sobe je ustvarila razpoloženje in pripomogla tako k lepemu uspehu. Med odmori in po igri je sodeloval tamburaški zbor z izvrstno podanim programom. Proslavo 1. decembra je izpolnjevalo petje, deklamacije, predavanje br. prosvetaija, zaobljuba članov in razdelitev tekmovalnih diplom. Proslava se je vršila v pravem bratskem in svečanem tonu. Ker bi letos zaradi težkih časov morala od-pasti običajna proslava rudarskega praznika sv. Barbare, je sklenil diletantski krožek Sokola ponoviti igro in sicer brezplačno. Dvorano so napolnili naši rudaiji. Igralci so tudi to pot želeli polno priznanje in je vsebina igre zarezala globoko sled v sprejemljivih srcih našega trpečega ljudstva. Nedelja 13. t.m. je bila posvečena naši deci. Otroški duši prikladna igrica "Materin blagoslov" in lepe deklamacije so privabile obilico naših malčkov in njih staršev. V prijetnem popoldnevu se je še bolj poglobila in utrdila bratska vez v naši sokolski družini. Upamo, da bomo še večkrat videli naše diletante na odru ter jim želimo pri nadaljnem delu obilo uspehov. Zdravo! Amaterska gledališka dejavnost ima v Velenju bogato in uspešno tradicijo! LETA 1949 "Družmirje bo volilo najboljše ljudi" je naslov članka, ki je bil prav tako objavljen v celjskem časopisu, vendar tokrat v Celjskem tedniku: "Družmirčani hočejo pri volitvah v KLO tekmovati z vsemi KLO in volitve končati že do 8°°. Pridno se udeležujejo predvolilnih sestankov, kjer precej razprav-ljajo tudi o zadružništvu. Zelo aktivne so ženske, ki redno sodelujejo v raznih akcijah, pri odkupu itd. Zlasti pohvalno je delovanje N.A. in B.F.. Po drugi strani pa jih je ne-kaj, zlasti T.A. in S.P. delovalo prav razbijaško na zadnjem zboru volilcev, vendar so jih kmalu utišali." Tudi na tak način so nekdaj poskušali spametovati ljudi, ki niso bili na pravi liniji. LETA 1969 V mariborskem Večeru smo našli članek z naslovom "Proslava dneva JLA v Velenju": "V Velenju se že pripravljajo na dan JLA. Proslavili ga bodo 20. decembra v kulturnem domu. Na slavnostni prireditvi bodo nastopili rudarska godba Velenje, recitatoiji rudarskega šolskega centra Velenje in Šaleški oktet. Za proslavo so napisali poseben scenarij." Medtem, ko smo mi pisali scenarije za proslave v čast ti. JLA, je ta pisala drugačne vrste scenarijev, ki pa se ji vsaj v Sloveniji, na srečo niso uresničili! Damijan Kljajič žalski utrinek Kača mmmtm 1 ' 90 let Turističnega društva Šoštanj (6) Veliko je bi narejenega korist mesti lo v i Piše: Viktor Kojc Po osvoboditvi leta 1945 je zopet zaživelo in pričelo z delom Turistično olepševalno društvo Šoštanj. Začelo pa se je s prihodom agilnega učitelja Janka Prislana, ki je bil zelo zavzet za hortikul-turo, urejanje mesta in všolske okolice. Ko je videl, da Šoštanj nima parka, je takoj izbral lokacijo Lichteneggeijevega sadovnjaka, obraslega z živo mejo, na Cesti talcev. S somišljeniki Majko Mayer in drugimi, še posebno pa s šolsko mladino se je lotil dela in pri spomeniku Talcev uredil primeren park s sprehajalno stezo in klopmi. Tako je Šoštanj prvič dobil mali park v samem središču mesta, kjer so posedale mlade mamice, otroci pa so se igrali na pesku ali travi. To je bila za mesto prava oaza miru in počitka, hkrati pa prvi začetki turistično hortikulturnejn olepševalne akcije po vojni v Šoštanju. Sedaj je z gradnjo uničen še ta edini park. Ko so leta 1960 obnovili hotel Kajuhov dom, je prišel za direk-toija Stane Dolar, ki je organiziral tudi upravni odbor Olepševalno turističnega društva in takoj pričel z delom ter se uspešno povezal s Celjsko turistično zvezo. Poleg organiziranja raznih prireditev, kot so bili zelo uspešni Turistični tedni, pa še Kulinarične in Cvetlične razstave. Društvo je postavilo tudi prve večje table za plakatiranje in namestilo orientacijske zemljevide Šoštanja in okolice na železniško in pozneje tudi na novozgrajeno avtobusno postajo ter v park pri Kajuhovem spomeniku. Društvo je bilo v stikih tudi s Turističnim in hor-tikulturnim društvom vvVelenju in z drugimi društvi v Šoštanju. Navezali pa smo še stike s Turističnim društvom v Črni na Koroškem in izmenjevali medsebojne izkušnje. Prvo srečanje je bilo v Šoštanju, 26. avgusta 1967.1eta. Vsa ta naša srečanja pa so si v glavnem prizadevala za končno asfaltiranje republiške ceste Črna - Šoštanj. Prek Št. Vida bi bila .ta cesta najbližja povezava s Šaleško dolino vin seveda Celjem ter Ljubljano. Zal takrat nismo uspeli dobiti pomoč vojske, ker je bila cesta baje preblizu avstrijske meje. Upajmo, da bo cesta končno asfaltirana prihodnje leto, kot je v Mežici pred kratkim obljubil podpredsednik vlade Herman Rigelnik. Društvo se je v 70. letih lotilo tudi Pustega gradu in uredilo dostopno cesto ter zravnalo zemljišče okoli gradu, okolico pa tudi usposobilo za razne prireditve. 17. julija 1966 je bilo na Pustem gradu veliko ljudsko slavje, veijetno prvič v zgodovini Pustega gradu. Pred obnovitvenimi deli je višino izmerila arh. Tatjana Šmid, tloris gradu pa je posnel dr. Ivan Stopar, takrat ravnatelj celjskega Zavoda za zaščito spomenikov in kulturne dediščine. Šele nato smo lahko zemljišče zravnali. Sam sem več let vodil vsa ta dela na Pustem gradu z delavci Vodne skupnosti Celje. Domačin Anton Ručman je preko prepada naredil tudi lesen most, ki pa je žal že uničen. Pri planiranju zemljišča smo našli tudi nekaj polomljene glinaste posode in male podkve, verjetno turških konj. Ker pa so tla pod gradom bobnela, so že pred vojno kopali v tla šoštanjski fantje, ki ia niso odkrili ničesar, ker so opali preplitko. Društvo je zgradilo tudi prvo moderno avtobusno postajo v kateri je bila trafika, cvetličarna in poslovalnica celjskega Izletnika ter stranišče. Obnovilo je tudi Vošnjakovo tenis igrišče in postorilo še marsikaj za Šoštanj koristnega vter izdalo številne razglednice Šoštanja in okolice ter prospekte in značke. Zelo se je zavzemalo za turizem v idiličnih Zavodnjah in kupilo tudi smučarsko vlečnico. Za olepšavo mesta pa je društvo kupilo od akademskega kipaija Tineta Kosa iz Ljubljane kip deklice v naravni velikosti, ki je stal pred Zdravstvenim oziroma Kulturnim domom. Žal pa smo ga morali pred leti po ukazu iz Velenja h odstraniti! Društvo je kasneje organiziralo tudi razne folklorne prireditve, ter na gostovanja vabilo tudi druga društva in obnovilo tradicionalne pustne sprevode po mestu ter pripravilo še druge prireditve z domačimi šegami in običaji. Leta 1982 je društvo ob svojem 80-letnem jubileju v Domu kulture pripravilo slavnostno akademijo s kulturnim programom. Zaslužnim članom pa je podelilo zlate plakete oziroma grb mesta Šoštanj za njihovo dolgoletno delo ter osebni prispevek v prid društva in mesta Šoštanj. Društvo je tudi vsa leta zgledno sodelovalo s Turistično zvezo Slovenije in celjsko turistično zvezo, kar se je odražalo s pogostimi obiski prof. Zorana Vudlerja, glavnega tajnika te zveze v Šoštanju. Sodelovali smo tudi z velenjskim Turističnim društvom in se skupaj s predsednikom Gustlom Tanškom zavzemali za ustanovitev Turistične zveze Velenje. Zato pa je bila dana možnost šele, ko se je pred leti ustanovilo Turistično društvo v Topolšici in kasneje še Šmart-nem ob Paki, za kar sem si tudi sam zelo prizadeval, ko je še živel učitelj Stane Krevzel. Za predsednikom Stanetom Dolaijem so društvu predsedovali še: Ivan Erhart, Milojka Plamberger, Teodor Gorogranc in sedaj Raj ko Zaleznik. Morda sem nehote tudi kaj pozabil napisati, zato se spoštovanim bralcem opravičujem. Sedanjemu upravnemu odboru Turističnega društva pa ob 90. letnem jubileju želim še mnogo uspehov in napredka pri nadaljnem delu v korist mesta Šoštanj. Konec j na prsih demokracije i Žalčanke in Žalčani smo I zelo veseli, da je obdobje postkomunistične Šlovenije vs-I topilo na DRUGO MANDAT-J NO STOPNICO učenja kako I postati poslanec in kako se iti I parlament. Volili smo resno in . skrbno in naložili gospodu I Golobiču z republiške volilne I komisije, ki bi te živčne dneve J težko prebijal brez steklenice I piva, da naj upošteva našo vo- ■ lilno voljo. Seveda se sedaj postavlja | vprašanje, ali smo sedaj znova, I ko smo volili, spet enkrat voli (sli smo volilci). Vsakdo je volil | pač enega predsedniškega kan- Ididata in eno stranko. Vsi Kučanovi volilci so seveda z | volilnim izidom zadovoljnji. Vsi, I ki nekoliko manj marajo Kučana, se tolažijo, da bosta | dva mandata kmalu minila, I potem pa pridejo tudi ostali na I vrsto. Edina dva, ki sta verjela, I da bosta izvoljena, France J Tomšič in Stanko Busar, sta v I nedeljo zvečer v prostorih I republiškega press centra (sku- ■ paj z novinarko Vido Petrovčič) I reklamirala obdobje kislih ku- ■ maric. Vsekakor je v oči zbodlo | pravzaprav nekakšno dejstvo, ki I je stalnica v slovenskih javno mnenjskih anketah. Ljudje, ki | sonaklonjeni temu ali onemu I političnemu prepričanju, zaupajo Milanu Kučanu in dr. Janezu | Drnovšku. Obadva poosebljata I treznost, preudarnost in politiko postopnosti. Slovenci ne I zaupajo prepirljivcem, ne zau-I pajo ljudem, ki jih v izjavah I zanese v skrajnosti ter prav tako I niso naklonjeni herojem slov-! enske vojne. Kako negativen I političen kapital neke politične I osebnosti vpliva na odločitve J volilcev so vsekakor dokazala I razmerja med odstotki, ki jih | je dobil predsedniški kandidat Ivo Bizjak (21 %) in Slovenski krščanski demokrati (15 %), ali pa ponekod solidni kandidati Narodnih demokratov in katastrofalen procent, ki ga je stranka dobilav na volitvah in podobno. V Žalcu je seveda procent slednje stranke, to je stranke našega župana g. Milana Dobnika (v obeh okrajih okoli 4%), prav gotovo presenetljiv in za župana Za klovne klovnovski rezultati nezadovoljiv. Vsekakor soneg-ativne osebnosti v politiki kot so gospod Lojze Peterle, Andrej Capuder, Rajko Pirnat in drugi pred neizpodbitno resnico, ki jim narekuje, da morajo oditi. Ko si enkrat v očeh volilcev odpisan, potem moraš podobno kot v športu oditi. Nikar ne dovoli več, da bi se tvoje ime pojavljalona različnih plotovih, avtobusnih postajah in plakatnih panojih, saj s tem degradiraš sebe, daješ raznim prenapetežem možnost, da se na tebi paraumetniško izživljajo, sam pa se soočiš s prevelikim razočaranjem zase in za tvoje najbližje, ki pa te prav gotovo volijo. Zanimiv je vsekakor odziv volilcev na dve stranki v slovenskem prostoru. To je odziv do stranke SLS Marjana Podobnika in SNS Zmage Jelinčiča. Prva, ki je v očeh anketarjev in marsikoga veljaka za odpisano, je presenetila z volilnim rezultatom celo svoje člane. Nekatere zadnje Podobnikove izjave v javnosti, ki so bile po kulturni ravni celo za Zmaga Jelinčiča več kot dostojne svojega učitelja, so dokazovale paniko, ki je grabila vodstvo in SLS pred volitvami in upam si trditi, da so jih rezultati presenetili. Da bo obnašanje poslancev SLS precej bolj neu-mirjeno desno kot obnašanje poslancev SKD o tem sploh ne gre dvomiti. Druga oz. prva atrakcija volitev 92' je vsekakor Zmago Jelinčič, ki je uspel praktično brez kadrov, brez volilne propagande in brez strategije prepričati svoje volilce, da so ogroženi s strani Bosancev in Albancev, ki v Sloveniji opravljajo vsa UMAZANA in TEŽKA FIZIČNA DELA namesto nas (Komunalna podjetja, Železarne, Kemijska industrija, Rudniki ipd..). Slovenci, ki so to verjeli, seveda nikoli ne bi oblekli oranžnega telovnika in se za 30.000,00 SIT s smetiščno kantona kolesih sprehodili skozi Žalec, kjer bi vsem na očeh počistili ulice. Če sta bila Anton Sahwar-zbartl in Vitomir Gros parlamentarna komedijanta in slogovna pučista, potem smo z Jelinčičom dobili vsekakor novo generacijo parlamentarnih callporteijev. Uči se slovenski volilec! Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Gregor Vovk Šoštanj: bazen, graščina in Pusti grad Preteklo je več kot leto dni odkar sem zadnjič pisal o potovanju. V Novi Zelandiji sem pisal o svojih dogodivščinah v Južni Ameriki. Sedaj pa bom poskusil zabeležiti nekaj o življenju v Novi Zelandiji, kjer sem preživel 10 mesecev in o Avstraliji, kjer živim še šesti mesec. V Novo Zelandijo sem prispel septembra 1989, in ker je bilo takrat še kar prilično hladno, sem se odločil, da si poiščem delo in počakam do novembra, ko se bo otoplilo. Tako sem s pomočjo študentskega servisa na Aucklands-ki univerzi tudi našel različna dela. Najprej sem pomagal v skladišču z računalniki. Stanoval sem v Youth Hostlu, hkrati pa iskal stanovanje oz. sobo v najem. V Hostlu sem se tudi spoprijateljil s popotniki iz različnih delov sveta: Anglije, Kanade, s svojim delom pa sem spoznaval tudi prijazne Novozelandce med drugim tudi prijateljico Stephanie, ki je bila poročena z Jugoslovanom, in Karen, ki se je ravno vrnila z enoletnega potovanja in življenja v Evropi. Kot večina Novoze-landcev je bila tudi Karen v Angliji, kjer je nekaj časa delala in potem potovala po Evropi. Po dveh tednih sem moral zamenjati delo in sicer sem našel delo v majhni delavnici, kjer sem pomagal najprej v skladišču in kasneje v delavnici, kjer sem opravljal različna opravila, od rezanja aluminija, stiskanja stiro-pora z metalom in okvirjanja belih tabel. Te table so bile namenjene za pisanje s flomastri. Bilo pa je tudi ostalih del, npr. sestavljanje plastičnih črk, pakiranje in pošiljanje po pošti... Ko je preteklo pet tednov, sem moral zopet zamenjati delo, in sicer sem takrat delal s stroji za plastično vbrizgavanje, kar pa je bilo zelo enolično delo. Med drugim sem imel možnost kupiti poceni motor od prijatelja iz Kanade, in sicer mi je prodal 9 let staro Hondo CB 400 N za 350 NZD. Ko sem opravljal drugo delo, sem našel tudi sobo še s tremi ostalimi Novozelandci in plačeval 75 NZD na teden, kar ni bilo ravno poceni glede na to, da nisem zaslužil več kot 230 NZD na teden. In ker tudi hrana ni bila poceni, mi nekako ni uspelo preveč prihraniti. Posebno ne, če sem odšel nekajkrat ven s prijatelji na pijačo. Med drugim sem se spoprijatelji s Karen in postala sva dobra prijatelja, tako da se mi kar nekako ni bilo lahko odločiti za potovanje z motorjem po obeh otokih. Preden sem se podal na pot, sem kupil vstopnico za koncert U-2, ki je bil na 10. novembra v Aucklandu. Pred koncertom sem se podal na pot proti severu, vse do znane točke, ki se imenuje Cape Ringa. Dva dni sem bil v kraju z imenom Keri-Keri, kjer sem stanoval v "Backpacker" Hostlu v Campu v tem kraju. Veliko popotnikov je bilo tam že dlje časa, in sicer so se preživljali z obiranjem sadja (mandarin in kivi sadežev). Tudi sam sem se odločil in odšel naslednji dan s prijateljem iz Indonezije obirat drevesa z mandarinami. Moram priznati, bilo je kar trdo delo in plačilo po taksah niti ni bilo preveč dobro, ker smo bili plačani po zabojih, ki smo jih nabrali. Kakorkoli, delo sem samo poizkusil za en dan in bil kar srečen, da sem se nato odpravil naprej proti severu, vse do znanega svetilnika Cape Ringa. Cesta, ki sem jo prevozil, mi je bila kar všeč, saj je bila speljana po gozdovih: nekje je bila vijugasta in ne preveč luknjasta, tako da sem imel res dobro turo. Še isti dan mi je uspelo pripeljati do cilja in po približno eni uri počitka in ogleda sem se podal nazaj proti Aucklandu. Del poti sem prevozil po isti cesti. Zelo prijetno sem bil presenečen v mestu Kaitaia, saj sem ob prihodu v mesto srečal napis v treh jezikih: "Welcome", "Kia Ora", "Dobrodošli", kar pomeni, da je poleg Britancev in maorov (domačini) tudi veliko jugoslovanskih (dalmatinskih) priseljencev. V samem kraju so imeli tudi jugoslovansko halo, vendar se nisem kaj več zanimal, saj sem se ustavil le za kratek čas. Odločil sem se, da bom poiskusil priti do kraja Opononi. Ker sem Piše: Aleksander Videčnik Že v prejšnjem nadaljevanju smo zapisali dve "žaubi", kazalo pa bi navesti še katero, da bi bralci imeli predstavo, kako so v Strgaijevih časih pripravljali razna mazila. Brinova žauba Priporočali so jo za "flus" v rokah in nogah, za celjenje kosti in za posledice vročinskih bolezni ("ki pridejo od mraza"). Za besedo flus ne najdemo prave razlage, vendar pa lahko v tem primeru domnevamo, da gre za "trganje" v rokah in nogah. Naberi zelene brinjeve jagode in prav toliko brinovih enoletnih vršičkov, te zreži, jagode pa stolči. Temu dodaj dobrega žganja in zlij zmes v kozarec, ki ga dobro zaprtega postavi preko noči v klet. Naslednji dan dodaj "nesprano" maslo in pustf vreti, da žganje izpuhti, ko se ohladi, je mazilo primerno za uporabo. Oteklinska žauba ("priviligirana") Z izrazom "priviligirana" je po vsej verjetnosti Strgar želel poudariti vsestransko uporabnost mazila, ki je, po njegovem, odlično celilo rane in blažilo vse vrste oteklin. Vzemi 2 pesti trtnega Ustja, dve pesti korenja hudičevega odgriznika, 4 pesti ajbiža, 2 pesti dobre misli, 3 lote "spranega" masla, 1 lot voska in 13 jajčnih rumenjakov. Rastline dobro sesekljaj in jih take dodaj raztopljenemu maslu, to naj potem počasi vre, da se sok rastlin temeljito izluži. Temu daj rumenjake in raztopljen vosek, ko se ohladi, hrani v zaprtem loncu (posodi). Pred uporabo mazila za obliž je treba zmes ogreti in še toplo namazati na krpo. Petiarska žauba Zakaj imenuje Strgar to mazilo "petiarska" lahko le domnevamo, nikakor pa ne bi smeli trditi, da ima smiselno povezavo z berači, ki so jim tedaj rekli "petlarji". Vsekakor je zanimivo, da se je neko mazilo tako imenovalo. Služilo je za obliž pri vročinskih boleznih, bolečinah vratu in drugih delov telesa. Naberi kuženco (kužnica, volčja jagoda) in to kakih 10 lotov teže, toliko tudi zelenega brinja, 5 lotov kopriv, 5 lotov jagnetovih jagod, vsako izmed rastlin stolči posebej in nato primešaj tej zmesi 1 funt toplega masla. To mora stati kakih 14 dni, nakar se prekuha in je primerno za mazilo. Iz navedenega lahko sklepamo, da so to zmes uporabljali tako za mazilo, kot tudi za obliže. Žauba za garje Znano je, da je ta bolezen tiste čase hudo razsajala, saj ljudje o osebni negi (higieni) niso kaj prida vedeli, še manj pa so verjeli, da telesna umazanija povzroča razne kožne bolezni. Če že ne moremo v vseh primerih trditi, da jih nesnaga povzroča, pa vsaj pripomore k razvoju raznih bolezenskih nevšečnosti. Vzemi kos slanine, malo "nespranega" masla, oboje dobro prekuhaj (cvri), temu dodaj za groš stolčenega žvepla in to ponovno kuhaj. Mazilo je treba uporabiti zapored do šestkrat, obleka pa se mora temeljito oprati. Da so priporočali pranje obleke, kaže na poznavanje prenašanja bolezni, tudi kopanje so po uporabi raznih mazil priporočali, ker so očitno poznali kvarne učinke nekaterih mazil na kožo. Proti garjam so uporabljali še mazilo iz kapucinskega prahu in masla, baje je bil ta pripomoček zelo učinkovit. V galeriji Gorenja Servis razstavlja Andrej Jemec V petek opoldne, 11. decembra, so v galeriji Gorenja Servis v Velenju odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja in grafika, Andreja Jemca. Ob otvoritvi razstave je umetnika predstavil dr. Emil Roje in med drugim dejal: "Danes izrekamo delavci Gorenja dobrodošlico akademskemu slikarju in grafiku, rednemu profesorju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, Andreju Jemcu. Svetovni likovni kulturni jav-nsoti je poznan kot udeleženec mednarodnih grafičnih bienalov od Benetk, Krakova, Pariza do Sao paola, doma pa o odmevnosti njegovega likovnega ustvarjanja zgovorno pričajo dosežki, ki so Andreja Jemca postavili med prešernove nagrajence in dobitnike najvišje stanovske, to je Jakopičeve nagrade..,"V nadaljevanju je dr. Emil Roje razčlenil umetnikove izraze, ki ga uvrščajo med vrhunske likovne ustvarjalce, z njemu lastno likovno govorico in sporočilnostjo. Ta je lahko zaradi svoje abstraktnosti nič manj sprejemljiva in dopadlji- va, čeprav likovno teoretično neveščemu očesu odmaknjena, težko berljiva. Umetnostni likovni kritiki znajo razlagati Jemčevo likovno govorico iz svojega zornega kota, sicer pa razgrinjajo avtorjeva dela kot likovne zapise nekontrolirane življenjske moči, dejansko pa so to kompozicije s stogo logiko proporcev in harmonije linij, je omenil dr. Emil Roje. Dejal je še, da krasi likovno zbirko Gorenja že od 25-letnega jubileja Gorenja delo prof. Andreja jemca. Na otvoritvi je spregovoril tudi prof. Zoran Kržišnik, spored je popestril kvartet godal iz Ljubljane: violina -Božo Mihelčič, Slovenska filharmonija, violina: Majda Jamšek, Opera in balet SNG, viola: Boris Krajnik, Simfonični orkester RTV, violončelo: Mojca Gregorin, Simfonični orkester RTV. Med gosti na otvoritvi razstave sta bila prav prisrčno dobrodošla tudi priznana likovnika, prof. Drago Pečko in slikar Jože Tisnikar, ob razstavi pa je izšel tudi bogat katalog, ki ga je oblikoval akademski slikar Hari Draušbaher. Hinko Jerčič, foto: Aljoša Videtič Župan sprejel najboljše z državnega tekmovanja poklicnih voznikov Minuli petek je predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik sprejel udeležence letošnjega državnega prvenstva poklicnih voznikov v Ljubljani. Razlog za to pa so bili njihovi zavidanja vredni uspehi. Kot je ob tej priložnosti povedal Pankrac Semečnik, pomenijo takšni dosežki veliko ne samo posamezniku, društvu, ampak celotni občini. Kajti, v časih, v katerih se poskušajo vsi preriniti na površje, je vsaka širše odmevna uvrstitev dobrodošla. Navsezadnje pa precej pripomore tudi k promociji občine v širšem slovenskem prostoru. V sproščenem pogovoru so nato udeleženci^ tekmovanja in predstavniki ZSAM Velenje gostitelju predstavili težave, s katerimi se srečujejo, hkrati pa ga seznanili z aktivnostmi, ki jih pripravljajo ob praznovanju 35-letnicc združenja prihodnje leto. Tudi sprejem in na njih izražene čestitke za uvrstitve so pozornost, ki jim bo - po njihovih besedah - vzpodbujala pri vztrajanju na začrtam poti (foto: Aljoša Videtič) 17. decembra 1992 NAS I KRAJI IN LJUDJE nas cas 9 MALA ANKETA Z našim mestom seveda mislim na Velenje, z razpoloženjem pa na pred-novoletni čas, ki naj bi bil eden najlepših in najmanj obremenjujočih v celem letu. Otroci se tega časa veselijo zaradi velikega kupa daril, ki jih prinesejo Miklavž, pa Božiček in morda še dedek Mraz, veselijo se novoletne jelke in tega, da so v dneh okoli Novega leta več s starši. Odrasli se prav "po otročje" veselimo z njimi. Cas, ko se staro leto poslavlja in prihaja novo, je čas neznanega pričakovanja in vedno znova prelomnica. K vsemu temu pa mora nekaj doprinesti tudi vzdušje v mestu, ki ga ustvarijo dekoracije, pisane lučke, prednovoletni sejmi na prostem, posebne ponudbe v trgovinah... Čeprav se meni zdi letos Velenje pusto, se večina mojih sogovornikov ni strinjala s tem. Je kaj razpofozenja v našem mestu? kar dobro okrašeno, moram reči, da sem kar zadovoljen. Ko bodo postavili še Novoletni sejem na Titovem trgu, bo še lepše. Če ne bo preveč hladno, se bom verjetno kar veliko zadrževal tukaj. Tudi izložbe nekaterih trgovin so že lepo okrašene, kar mi je tudi všeč. Lani sem bil na silvestrovanju na prostem na Titovem trgu. Bilo mi je všeč in bi prišel tudi letos, če seveda bo." Ervin Osmič: "Ja, mesto je kar dovolj in lepo okrašeno, kar se še posebej vidi zvečer, ko zagorijo lučke. To ris daje prav posebno Velenje kar dobro okrašeno, z vzdušjem je pa tako: to bo, če si ga bomo sami naredili. Lani sem silestrovala na Titovem trgu in mi je bilo všeč, če bo kaj takega tudi letos, bom seveda prišla. No, če bi bilo po mestu še več pisanih okraskov in lučk, bi lahko bilo še lepše. Silves-trovala bom pa prav gotovo v večji družbi, s prijateljica- Vida Koželj: "Zdi se mi, da je letos Velenje bolj pusto, prejšnja leta so ga v predov-oletnem času veliko bolje okrasili. Kar žal mi je, saj se na tak način izgubi veliko vzdušja, ki ga sicer lahko delno popravimo doma, če okrasimo stanovanje. No, če bi zapadel vsaj sneg, bi ta dal mestu poseben čar. Pren-ovoletni sejem bom seveda obiskala, tudi kupila bom verjetno kaj. To mi je všeč, prava popestritev je." Leopold Štrigl: "Mesto je vzdušje, ki mi je všeč. Tudi to, da imamo v Velenju pren-ovoletni sejem je dobro, ko bo zaživel, se bom verjetno precej zadrževal tukaj. Tudi trgovine so okrašene, vsaj toliko, da je nekaj pred-novoletnega vzdušja. Če bi bilo letos kje v Velenju silvestrovanje na prostem, bi šel, četudi bi bilo mrzlo. Ida Fazlič: "Mislim, da je Aleš Fajmot: "Pogrešam predvsem več prireditev, ki bi pomagale vzdigniti razpoloženje, mesto pa mislim, da je kar lepo okrašeno. Sejmi na odprtem, ki so tako pogosti v tem času, mi pa niso všeč. Predvsem pogrešam sneg, ker bi bilo z njim vse bolj slavnostno. V teh dneh ne bom obiskal kakšnega večjega mesta, bom doma, pa v Šoštanj bom še šel pogledat. Novega leta se veselim, ker je pač le enkrat na leto." Bojana Spegel foto: Aljoša Videtič Praskanje po tujih skrbeh Prepričan sem, da bi lahko človeštvo mirneje in srečnejše živelo, če si ne bi ljudje po lastni volji delali vedno sproti novih težav, preglavic in sporov. Povedano po domače: vse prevečkrat se praskamo tam, kjer nas ne srbi, posledice pa nosimo seveda sami. So ljudje, ki jim žilica ne da miru in se vtikajo v sto stvari, ki se jih praviloma sploh ne tičejo. Tako si nakopljejo sitnosti, ki jim po nepotrebnem zagrenijo življenje; potem pa tarnajo in tožijo, kako težko življenje da imajo, kako jih nihče ne razume, kako nehvaležen je svet in koliko da so za ljudi naredili, sedaj jih pa nihče noče razumeti in namesto zahvale jih dobe "po glavi". O Benjaminu Franklinu pripovedujejo, da si je kot otrok silno želel imeti piščalko. Tako je nekoč zbral na kup ves prihranjen denar, ki ga je imel in ga nesel trgovcu v zameno za piščalko. Ko je prišel domov in veselo piskal po vsej hiši, so ga starejši bratje povprašali, koliko je dal za piščal. Zvedo, da je dal zanjo veliko več, kot je bila vredna. Začeli so se mu posmehovati in malega Benjamina s tem tako užalostili, da je začel jokati. Še potem, ko je postal slavni izumitelj, je rad pripovedoval o tem, kako mu je zavest, da je piščal predrago plačal napravila več žalosti kot pa piščal veselja. Veliko je namreč ljudi, ki pol življenja porabijo za prepir in nikoli pozabljene zamere, ki jih vedno znova pogrevajo. Če uporabim Franklinov primer: kupijo si (pre)drago piščalko, zato jim ta prinese več žalosti kot veselja. Dale Carneggie pripoveduje v eni svojih številnih knjig o svoji teti, ki še po mnogih letih, ko je bila že vdova, ni mogla pozabiti, kako jo je mož osramotil, ker je v prvih letih njunega za- kona opozoril bližnjega trgovca, naj ji ničesar ne da "na up"; imela je namreč navado na možev račun zapravljati preko razumne meje. Poznam nekoga, ki se že dolga desetletja srečuje s sosedi samo še na sodišču in si s tem uničuje še tisto veselje, ki bi ga sicer lahko užival v še tako neugodnih razmerah. Slavni ruski pisatelj Lev Tolstoj zagotovo ni znal živeti. Imel je lepo in mlado ženo, ki jo je silno ljubil, žal pa se je ta nagibala k ljubosumnosti in med njima se je razvil pravi pekel. Tolstoju je grozila celo s samomorom in mu uprizarjala histerične napade. Da je on pri tem od jeze razbijal pohištvo, se ne smemo čuditi. Šel je še dlje: začel je pisati dnevnik, da bi kasnejši rodovi videli, kakšen trpin je bil ob takšni ženi. Ko je ona to videla, je tudi sama začela pisati dnevnik, seveda lahko ugibate, kako je v njem opisovala svojega moža. Tako sta bila oba zelo nesrečna. Pravo nasprotje Leva Tolstoja je bil grški modrijan Sokrat. Imel je podobno ženo kot Tolstoj; tečno, prepirljivo in ljubosumno. Ob neki priliki jo je zagrabilo. Sokratu še na misel ni prišlo, da bi se kregal z njo in je odšel iz hiše. Ko je odhajal, je žena v besu zgrabila polno nočno posodo, odprla okno in mu smrdljivo tekočino zlila na glavo. Sokrat pa se ozrl kvišku, se nasmejal in rekel: "Hvala bogovom, da gre samo dež, kaj bi šele bilo, če bi padala toča". Ljudje, ki gledajo samo napake drugih, kmalu izgubijo vse prijatelje, se zapletejo v prepire in lastni nemir jim požre ves boljši del življenja. Po nepotrebnem se praskajo tam, kjer jih ne srbi... Zato niso zmožni niti mirnega družinskega življenja; nemir, prepir in skrbi pa sonjihovi stalni, žal nepotrebni spremljevalci. Odcepljena Logarska Pustimo "cesto" Ljubno - Luče ob strani, bodoči razvoj Logarske doline je odvisen še od marsičesa. Na vso nesrečo se poplave in druge vodne "zdrahe" selijo tudi proti Solčavi in Logarski. Tako je med drugim ob zadnji poplavi odneslo most nad Lučami na ključnem mestu cestne povezave v zgornji del doline. Med novogradnjo in postavitvijo začasnega mosta se niso (pre)dolgo odločali - izbrali so tretjo možnost in postavili nazaj podrti most (prva slika). "Do prve poplave že bo", se tolažijo domačini, vajeni vsega kar ni prav. Kakšna je bila "prevoznost" do Solčave in naprej kaže druga slika. Da ne bo pomote, pod potjo je previsna stena in čisto na dnu bistra Savinja. (Kaj bi tarnali nad potjo, še nam lahko pride prav). (foto: jp) Staro Velenje pred Las Vegasom! Ko so ob koncu prejšnjega tedna v Starem Velenju pri Pocajtu odprli nov bistro, je na otvoritveni večer prišel tudi predstavnik podjetja Multimbc, ki je razvil "mašino", ki vam izbere vam najbolj primeren coctail ali drugo mešano pijačo. V svojem govoru je omenil, da je to prvi računalnik te vrste v svetu, da so ga že predstavili v Las Vegasu in mnogih drugih državah v svetu, kjer se zanj zanimajo, vendar je ta prvi, ki že deluje. Franc Sever, Starovelenjski "župan" je ob tem dodal:"To je še en dokaz več, da je Staro Velenje pred Las Vegasom.r Vsa brezbrižnost monopola Na štabu civilne zaščite in centra zvez v Mozirju se svojega poslanstva gotovo zavedajo in so doslej ob poplavah (itd) opravili več kot ogromno dela. Edini pravzaprav. Sami uvajajo dežurstvo, ukrepajo in delajo vse kar je treba. Kaj pa drugi? Denimo neomejeni monopolisti, ki bi morali prvi sprožiti alarm, če že o vsem odločajo. In se je ob zadnji poplavi zgodilo, da je štab "dežurni" že od popoldanskih ur, ob 22.uri, ko se je poplava že razmahnila, pa je športno in rekreacijsko opremljen predstavnik NIVO-ja prišel vprašat, če je "kaj narobe". In še ena cvetka. Zaskrbljeni domačini iz Luč so klicali na pomoč, ker se je most nad Lučami nevarno tresel in majal. Odgovorni Cestnega podjetja si ga je res ogledal in ugotovil, da ni nič nevarnega. Komaj se je odpeljal, se je most podrl. Ce bodo torej takšni in njim podobni še naprej "nadzirali", bodo vode odnesle vso dolino (sreča v nesreči je, da se bo to zgodilo z njimi vred). Je.....logiko Upanje obstaja, da je NIVO-jevemu monopolizmu v mozirski občini vendarle odklenkalo (čeprav malo pozno, vendar iz srca). Kar je preveč, je preveč, velikanska uganka pa je, kaj in zakaj so v občini čakali tako dolgo. Eden od razlogov za omejitev ali odvzem koncesije je kruto preprost. Nobeden od vrlih načrtovalcev in izvajalcev (da o nadzornih ne govorimo) niti slučajno ne želi prisluhniti domačim možakarjem, ki so gradili jezove, mostove, nasipe, ki so "spoštovali in ubogali vodo" (da potem vse skupaj odnese, je jasno). Zato ne čudi izjava enega domačih načrtovalcev, "da je vse kar NIVO sprojektira in naredi, skregano z logiko, mi moramo biti pa tiho." (Kako dolgo bodo tiho tisti, ki vse to plačujejo, je seveda vprašanje časa). Kje (in za kaj) si davkarija? Mozirski izvršni svet je z "muko" imenoval komisijo za odpis dohodnine (od 97 možnih noben znesek ne presega 1.000 tolarjev), ob tej "trapariji" (stroški postopka bodo bistveno večji), se je nekaj mnenj kar "utrgalo". Recimo o oderuških obresti v obrti, o neplačevanju dela in storitev, o neznosnih dajatvah, o uničevanju obrti in podjetništva. In še: je pač bolje biti na zavodu. Redna "plača" je zagotovljena (pa kakršnakoli je že), ob tem pa mnogi trdo in na črno delajo "vse živo". Pa kaj. "Davkarija" pač stiska in molze tiste, ki jih ima na uradnem spisku, ostali pa delajo kar hočejo. (Že morejo). v Se vedno se nam smejijo Vseh plakatov, s katerih so se nam smejali in dobrikali kandidati za volitve, prejšnji teden, po volitvah, še niso odstranili. In mimoidoči smo, ko smo jih opazovali, kako se nam smejijo, ta nasmeh doživljali povsem drugače, kot smo ga še nekaj dni pred volitvami Pa čeprav je bil isti. Nikateri tuismehi so bili zdaj precej kislo zveriženi drugi zmagoslavni tretji prezirljivi in četrti tudi taki so bili privoščljivi Je že tako, da ima tudi vsak obraz dve plati Koliko držijo obljube? Najbolj zanesljiv barometer, koliko obljube strank, ki so nastopale na letošnjih parlamentarnih volitvah držijo, bodo gotovo plačani in neplačani računi naročenih oglasov. Dragi Dedek Mraz! Prinesi mi...Tako se začne večina pisemc, ki ta čas že romajo k dedku Mrazu. Ta ima letos prvič tudi toliko časa, da nam odgovarja. Hec pa je v tem, da so si odgovori bolj kot ne podobni: "Dragi, letos ne računaj na to preveč. Čaka me dohodnina, zavarovalnina, najemnina..., pa še pojesti bo treba kaj vmes." Tvoj dedek Mraz Ko zaradi Našega časa poskoči pritisk... Pismo napisano v strahu za zdravje bralca Navadno smo časnikarji veseli vsakega klica, ki ga dobimo, ko izide Naš čas. Veseli smo tudi tistega, ki je kritičen. Dobronamerna kritika je vedno tudi konstruktivna, prinese k boljšemu. Nenazadnje pa je vsaka kritika dokaz, da nas berete. To pa vsakemu časnikarju največ pomeni. Zgodi pa se tudi tako, kot se je v četrtek, že kar ob 8. uri zjutraj, ko je enemu od bralcev pritisk poskočil, da je ropotalo. In to zato, ker na prvi strani, med rezultati nedeljskih volitev ni bilo zapisano, da se je v parlament uvrstil (ob dveh znanih imenih iz naših volilnih okrajnih enot) tudi njemu drago in ljubo ime. Kar ustrašila sem se za zdravje našega bralca! Saj je potem, ko je v slušalko izstrelil vse jezne besede, ki so mu tisti hip privrele pač tja kamor so mu, odložil slušalko. Povedal mi je, da je časnik drag. 70 tolarjev je treba zanj odšteti. Če je tako drag, naj v njem pišemo vsaj resnico. O ja, jo. Glede na to, da je časnik vreden 70 tolarjev, ga pa lahko tisti, ki prvič nečesa ne razume za isto ceno prebre še enkrat, ali pa še dvakrat, kolikor komu potrebno. Tudi sama sem šla kdaj kako stvar prebirat tretjič, ali celo četrtič, da sem razumela tisto, kar so nekateri že prvič. Ampak, cilj je bil dosežen, pot pa res bolj dolgotrajna. Če bi, ta naš nam dragi bralec, tolikokrat prebral, bi v istem čUutku zaradi katerega ga je skoraj infarkt, lahko prebral tudi, da pišemo o še nedokončnih podatkih, o tem, da naj bi in o tem, da po doslej znanem... Je že tako, da je treba ta vam (iskreno si želimo to) in nam ljub časopis zaključiti že v torek, da je lahko v četrtek med vami. In je že tako, da se v tistih urah, ki so vmes, dogodi še kaj, zaradi česar je informacija velikokrat res nepopolna, upam pa si trditi, da take stvari dopolnimo, že naslednjič. Tudi tokrat jo dopolnjujemo, gospod Rastko. Že danes jo imate pred seboj. V strahu, da četrkovo razburjanje na vašem zdravju ni pustilo kakšnih posledic, vas lepo pozdravljam in želim, da Naš čas ostane še naprej tudi vas časnik. V četrtek prestregla vaše besede: Milena Krstič - Planine Izredne igre na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo Veliko zmagoslavje slovenskega tenisa Niti največji optimisti niso pričakovali takšnega razpleta kot je bil na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo teniških reprezentanc Estonije, Hrvaške, Izraela, Ukrajine in Slovenije v Rdeči dvorani v Velenju. Hrvaška reprezentanca je prispela v Velenje v najmočnejši postavi, manjkal je le Goran Ivaniševič, toda že samo ime kot je Goran Prpič vzbuja strah pri povprečnih nasprotnikih. Vedeti je treba, da je ta hrvaški teniški igralec trenutno na 66. mestu na svetovni računalniški lestvici, minulo leto je končal na 18.mestu, julija lani pa je bil celo 16. Tudi ukrajinska reprezentanca je prispela v Velenje v zelo močni postavi. Čeprav sta manjkala njihova najboljša moža Medvedev in PoIyakov, je bila po mnenju večine poznavalcev tenisa največji kandidat za drugo mesto, prvo pa naj bi bilo tako ali tako že vnaprej oddano Hrvatom. Na tretje mesto je večina uvrščala Izrael, na čelu s 195 centimetrov visokim Perkinssom, ki je bil po točkah ATP uvrščen že na 53. mesto. Slovenija bi se po vsem tem naj za edino ekipno zmago borila z Estonijo. Tako so vsi razmišljali v sredo pred uradnim začetkom tega največjega teniškega dogodka v naši državi. Kvalifikacije v Velenju pa so znova potrdile, da nič na svetu ni naprej znano oziroma določeno, in da je tudi teniška žogica okrogla in njen let velikokart nepredvidljiv. Sledil je razplet, o katerem nihče v Sloveniji ni sanjal. Slovenski beli mušketirji 21 - letni Mariborčan Iztok Božič, prav toliko star Marko Por iz Kranja, 20 - letni Ljubljančan Blaž Trupej in najmlajši, 17 - letni Kranjčan Jaka Božič, pa so iz dneva v dan povzročali prave strese med gledalci. Najprej so "padli" Estonci Prvi dan so Izraelci zlahka ugnali Estonijo, popoldne tega dne v prvem uradnem nastopu slovenske reprezentance sploh Ukrajinci Slovenijo. Po tem porazu naši fantje niso bili zadovoljni s svojo igro, in po besedah Iztoka Božiča, so igrali zelo pod svojimi zmožnostmi. To je bil njihov mednarodni krst in morda tudi zato nekoliko treme in negotovosti v igri. Prišel je četrtek, 10. decembra, ki je in bo ostal prvi zgodovinski dan slovenskega tenisa. Čeprav so vsi pričakovali zmago nad Estonci, je bilo veselje po odhodu naših igralcev z odlično pripravljenega peščenega igrišča vseeno nepopisno. Izredno so bili navdušenji tudi gledalci. Iztok Božič, Marko Por, dvojica Jaka Božič - Iztok Božič (ta je sicer izgubila) so priigrali naši državi prvo mednarodno zmago sploh. Temperatura je začela naraščati... ...tudi želje in ambicije. Premagati moramo Izraelce. Je to le želja na papirju, ali stvarna možnost na igrišču? V petek je bil za naše fante prost dan, ki so ga izkoristili še za zadnje taktične priprave, kako v soboto zaigrati proti Izraelu. Sobota je drugi dan, ki bo zapisan z zlatimi črkami v vseh teniških kronikah. Fantje - Marko Por, Iztok Božič ter dvojica Blaž Trupej in Marko Por - so presegli sami sebe in zaigrali ne le kot znajo, ampak po besedah našega kapetana Aleša Filipčiča z več kot 110 - odstotnimi sposobnostmi. Izrael so premagli kar s 3:0. Novo navdušenje v Rdeči dvorani. David je nepričakovano premagal Golijata, zmaga je bila visoka kot Triglav, toda pravi Golijat je naše fante čakal šele v nedeljo popoldne v zadnjem dvoboju na turnirju z reprezentanco Hrvaške. Samo zmaga bi vodila Slovence v višjo skupino. Lahko slovenski mušketirji znova prekosijo sami sebe? To bi bil podvig nad podvigi. Pa je bil! Lopar v zrak, Izok na tribuno! Naš kapetan je na igrišče najprej poslal Marka Pora, nasproti mu je stal 25 - letni Igor Šarič. Fanta sta vse vedela drug o drugem, saj sta večkrat igrala med sabo, zato so bile njune možnosti v tej igri po Markovih besedah 50:50. Odločal bo trenutni navdih, trenutna želja, trenutni motiv; ta je bil večji na naši strani, saj so se Hrvati že uvrstili naprej. Na strani naših fantov so seveda bili tudi gledalci, ki so napolnili Rdečo dvorano resnično do zadnjega kotička. Razpoloženje med gledalci je v nedeljo popoldne doseglo višek. Ko je Por dobil prvi niz s 7:5 in nato drugega z enakim izidom, so se gledalci že pričeli spraševati, če je možno presenečenje, prava senzacija, je Hrvatom vseeno, če zgubijo, bo Bruno Orešar, njihov kapetan v drugem dvoboju poslal na igrišče Gorana Prpiča? Mogoče ga ne bo, si je želela večina. Vseeno ga je. Kaj lahko naredi Iztrok Božič proti njemu? Naš igralec je zaigral kot zanesen. Ni se ustrašil nasprotnika, vse mu je šlo od rok, z loparja in prvi niz - 6:4 zanj. To je le trenutna slabost Hrvata, v drugem bo vse popravil, v tretjem pa postavil stvari na svoje mesto, je bilo slišati komentarje v dvorani. Vendar le ni bilo tako. Iztok je bil znova sijajen in z izredno igro je premagal velikega Prpiča v drugem nizu kar s 6:1. Lopar je poletel v zrak, sam najprej v objem svojega kapetana, nato k Rekli so o tem velikem dogodku: Rezultati: Ukrajina:Slovenija 3:0(Rybalko:I.Božič 6:2, 6:3, Beyko:Por 3:6, 7:5, 6:2, Beyko-Egorov:Trupej-I.Božič 4:6, 7:5, 7:5); Estonija:Slovenija 1:2 (Luzgin:Por 5:7, 1:6, Busche:I.Božič 0:6, 3:6, Luzgin-Busche:J.Božič-I.Božič 7:6, 6:4); IzraehSlovenija 0:3 (Sela:Por 6:2, 2:6, 4:6, Perkinss:I.Božič 1:6, 6:1, 5:7, Perkinss-Ran:Trupej-Por 4:6, 4:6); Slovenija:Hrvaška 2:0(Por:Šarič 7:5, 7:5, I.Boži&Prpič 6:4, 6:1, igre dvojic niso odigrali) soigralcem in pod častno tribuno, kjer so ga številne roke dvignile nanjo in začelo se je zgodovinsko slavje. Reprezentanci bi sicer morali igrati še igro dvojic, ki pa ni bila več pomembna, zato sta se vodstvi ekip sporazumno dogovorili dogovorili, da je ne bo. Velika obveza Upali so na eno zmago, na predzadnje mesto, na tiho želeli zmago proti Izraelu, izgubiti s čim bolj častnim rezultatom s Hrvati. Postavili so vse napovedi na glavo, leteli so iz zmage v zmago, z izjemo Ukrajine, in namesto na večkrat napovedanem predzadnjem mestu so pristali na prvem. Velika Hrvaška se je morala zadovoljiti z drugim, Izrael s tretjim, Ukrajina s četrtim in Estonija z zadnjim mestom. Zgodovinski dnevi v Velenju torej za slovenski tenis in bolj ali manj neznani fantje so nenadoma postali znani verjetno kar vsemu teniškemu svetu. To je vsekakor nova velika obveza za slovensko teniško zvezo, za Kapetanu Alešu Filipčiču je stisnil roko tudi vrhovni-sodnik Šved Thomas Karlberg, ki je bil navdušen nad vsem kar je doživel v Velenju: organizacijo, še posebej nad izredno pripravljenim igriščem, sodniki, pobiralci žogic... "vsi so svoje delo opravili na najvišji profesionalni ravni", je dejal. V Velenje je prišel tudi generalni sekretar Evropske teniške zveze Švicar Marcel Feralli, ki je bil enako zadovoljen z vsem. Dejal je, da je bila organizacija odlična, na najvišji ravni, o samem igrišču pa je dejal, da je bilo izredno dobro pripravljeno, vsaj tako kot na Švedskem. Fantastično, fantastično Iztok — 9HH J||__. .. J23M M LjiHEaiL^Br H lillf SSiHiffffc * ^Sf Ič^CV ^all I H^Mr * - jSaMiE i BL M 1 ' JB 1P Pridi, pridi med nas slovenske reprezentane in sploh slovenski tenis v celoti. Sijajna igra ter uvrstitev slovenskih igralcev je bila njihovo najlepše darilo Šaleškemu teniškemu klubu, ki mu je Teniška zveza Slovenije zaupala organizacijo tako velike mednarodne prireditve. To preizkušnjo so prestali na najboljši način. Stane Vovk Goran Prpič je potrdil, da je velik v vsakem trenutku; organizatorji so ga povabili, da se pomeri v eksibicijskem nastopu z desetimi najbolj nadarjenimi velenjskimi teniškimi igralci, zmagovalec pa je bil tisti, ki mu je največkrat vrnil žogo. Prve tri je Goran v imenu organizatorja nagradil in vsakemu stisnil roko. Aleš Filipčič, kapetan: "Zmaga proti Hrvatom meji že na pravo malo teniško senzacijo, tega niti največji optimisti niso pričakovali. Po včerajšnji zmagi so fantje dobili nov zalet, šli v dvoboj sproščeno in rezultat je tukaj. Hrvatje so bili absolutni favoriti in mislim, da sta oba igralca prekosila sama sebe še bolj kot proti Izraelcem in jaz mislim, da je to največji dan za slovenski moški tenis. Tega res nihče ni pričakoval. Našemu uspehu je seveda prispevalo tudi izredno vzdušje v dvorani, izredno navijanje vseh." se naprej in moji igralci niso bili enako motivirani kot Slovenci. Lahko vam samo čestitam. Iskreno rečeno, najbolj smo veseli, da ste vse ob nas kvalificirali še vi. Še enkrat iskrene čestitke." Goran Prpič: "Življenje teče dalje. Mi smo svoje dosegli že pred srečanjem s Slovenijo. Slovenski igralci sod ali vse od sebe. Igrali so zelo dobro, še zlasti Iztok Božič, ki je igral najbolje kot zna, imel je rešitve za mojo prav v Velenju. V imenu zveze se zahvaljujem Šaleškemu teniškemu klubu in vsem pokroviteljem, ki so uspešno izvedli na senzacija tega turnirja, to je fenomenalno. Iz srca se zahvaljujem vsem gledalcem, ki so mi pomagali do tega velikega uspeha." Ivan Druks, pomočnik direktorja turnirja: Zadovoljni smo, da smo po izjavah vse odlično opravili svoje delo. Priprave so bile zelo zahtevne, vanje in v izvedbo turnirja smo vključili približno 100 ljudi. Vsi smo si Bruno Orešar, kapetan Hrvaške: "Zmaga Slovenije je čista kot solza in absolutno zaslužena. Bili ste nadvse motivirani, mi pa smo svoj cilj dosegli že dan prej, uvrstili smo igro, ob pomembnih točkah pa tudi nekaj sreče. Nisem preveč nezadovoljen zaradi poraza, saj je tudi to del športa, Iztok je bil pač boljši. Bil je zelo motiviran, da doseže še drugo točko in s tem uvrstitev naprej, Iztok je tudi prvi igralec izven najboljših stotih na svetu, ki me je premagal. Ta poraz mi bo škodil, obenem pa dokazuje, da ni slabih igralcev. Vsekakor sem vesel, da ste se z nami naprej uvrstili tudi Slovenci." Iztok Božič: "To je moja največja zmaga v življenju. Goran je bil 16.igralec na svetu, jaz sem 620. To pove vse. Moram reči, da sem imel tudi precej sreče, Goran pa je v malo slabši formi. Svoje sem odigral, nisem imel kaj izgubiti, igral se dobro, su-per. Vsekakor smo Slovenci glav- in omogočili to vrhunsko prireditev." Mag. Milan Medved, predsednik organizacijskega odbora: "Glede na to, da so bili vsi zadovoljni, je turnir povsem uspel. Milsim, da smo to promocijsko priložnost Velenja in Slovenije dobro izkoristili. To so nam potrdili vsi, tako predstavniki slovenske in evropske teniške zveze, naše vlade, saj je bil dr.Janez Drnovšek predsednik našega častnega odbora in tudi predstavniki vseh pokroviteljev, pridobili velike izkušnje, ki nam bodo v bodoče prav gotovo zelo koristile pri organizaciji naslednjih turnirjev, te pa resno načrtujemo. Organizacija je bila res na najvišjem nivoju, z doslej največjih uspehom pa so jo dopolnili naši tekmovalci, kar je za nas največja nagrada." Janez Erhart, predsednik TZS: "Veseli smo, da je vse izredno uspelo, tega se nihče ni nadejal, zato smo toliko bolj veseli, da je te zgodovinske trenutke naša reprezentanca doživela " ki so omogočili to prireditev in sem jim tudi po tej poti zahvaljujem. zadovoljni smo tudi z obiskom gledalcev, ki se je stopnjeval iz dneva v dan in gotovo je ta turnir veliko prispeval k večji popularnosti tenisa v Šaleški dolini" (vos) Plavanje Inpos Celje: ESO Elektra 79:72 (31:45) Nobeno vodstvo ne zadošča za zmago Košarkarji ESO Elektre tudi v l.kolu nadaljevanja prvenstva v slabši skupini niso uspeli zmagati. Proti ekipi Inpos v Celju so v prvem polčasu zaigrali odlično, zlasti Rizman in Tomic, ob odmoru pa so vodili za celih 14 točk. Vsa ta prednost se je stopila v pičlih devetih minutah nadaljevanja, ko so domačini zaigrali bolj agresivno obrambo in s prvo zmago v vsem prvenstvu tudi tokrat ni bilo nič. ESO ELEKTRA: Bogataj 6, Rizman 22, Leskovšek 3, Mackovšek 10, Brešar 3, Plešej 5, Tomic 21. V soboto se bodo v svoji dvorani srečali z ekipo Unilabor Marvoz Ježica. Odbojka Sklenjen jesenski del V 1.državni ženski ligi ekipi z našega področja znova nista bili uspešni. Odbojkarice Topolšice so v Novi Gorici gladko izgubile z .»/vm«« domačo ekipo HIT Casino z 0:3. Po devetih kolih in končanem DOi d Z jesenskem delu so tako ostale na zadnjem, desetem mestu, edine -T Strelski šport Na drugem kontrolnem tekmovanju slovenskih strelcev mednarodnega programa v Ljubljani za sestavo slovenske reprezentance so uspešno nastopili tudi velenjski strelci. Med pištoljarji je pri članih Peter Tkalec s 571 krogi osvojil drugo mesto, Simon Veternik je bil s 562 krogi četrti v mladinski in članski konkurenci. Tako bosta slovenske barve v dvoboju s hrvaško reprezentanco, ki bo v soboto v Ljubljani, zastopala Peter Tkalec pri članih in Simon Veternik pri mladincih. Franjo Zučko Kegljanje Nepričakovan brez zmage. Z enakim izidom so v Ljubljani proti Taboru izgubile igalke Gornjega Grada. S tremi zmagami v devetih kolih so pred pomladanskim delom na sedmem mestu. Odbojkarice v 1 .ligi bodo z drugim delom prvenstva nadaljevale 9.januarja. Odbojkarji Topolšice v 2.državni ligi so prav tako sklenili jesenski del prvi del ligaškega tekmovanja. V ll.kolu so tretjič izgubili, v Črnučah je bila boljša domača ekipa Mikro s 3:0. Topolčani so pred nadaljevanjem v začetku januarja na drugem mestu s 16 točkami, prepričljiv jesenski prvak je Ljutomer z 20, dve točki za Topolčani pa zaostajata ekipi Brezovice in Črnuč, prav pri jesenskih prvakih pa bodo odbojkarji Topolšice gostovali v prvem kolu drugega dela, 7.januarja. Rokomet Kadetom "Karavanški pokal" Ekipa kadetov Gorenja je konec prejšnjega tedna nastopila na velikem mednarodnem turnirju za "Karavanški pokal" v Celovcu. Med osmimi ekipami iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije so šaleški upi v predtekmovanju premagali vse tri nasprotnike, v finalu pa še vrstnike Kolinske Slovana s 16:12. Pod vodstvom Bojana Požuna so nastopili Pečečnik, Vivod, Češko, Fricelj, B.Oštir, M.Oštir, Rožič, Tanjšek, Dolinar, Gavriloski, Oprešnik in Sovič, ki je bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Šoštanjski kegljači so nepričakovano izgubili derbi 7.kola. V šoštanju so jih s 5:3 premagali igralci Konstruktor Branika. Rezultat srečanja je bil 4.896:4.908, le 12 kegljev razlike torej. Za Mariborčane so nastopili tudi trije člani njihovega prvega moštva (Jovič, Merčnik in Pečovnik), vseeno pa bi z malo več sreče in požrtvovalnosti lahko zmaga ostala tudi doma. ŠOŠTANJ: Rajšter 851 (1), Križovnik 804 (0), S.Fidej 840 (1), Černjavič 388 - Glavič 373 (0), Kramar 831 (1) in Hasičič 809 (0). S tem so končali jesenski del tekmovanja. S 6 točkami so na 4.mestu, pomladanski del tekmovanja pa se bo pričel februarja. Da v tem dolgem odmoru ne bi izgubljali formo, so se odločili, da bodo odigrali šest kol klubskega prvenstva. L.Fidej Mesec december je v plavalni sezoni znan po številnih turnirjih. Na letošnjem, že ll.Spelinem memorialu v Kranju, je nastopilo 120 plavalcev iz devetih slovenskih klubov, med njimi tudi osem iz Velenja. Najboljšo uvrstitev med velenjskimi plavalci je prav v memorialni disciplini, 800 metrov kravi, dosegla Spela Bukovec, ki je z rezultatom 10: 19,1 osvojila drugo mesto. Tretji je bil Jure Stopar na 100 m delfin s časom 1:06,6, sedmi pa Domen Fricelj na 1.500 m kravi z 18:45,4. Marko Primožič Namiznoteniške novice Mladinski ekipi ERE sicer ni uspela uvrstitev v finale ekipnega državnega prvenstva, vendar so velenjski upi dokazali svojo visoko vrednost. Gladko so dobili tri dvoboje, v odločilnem srečanju proti favorizirani ekipi Novotehne iz Novega Mesta pa so klonili tesno s 3:4. Povedati velja, da sta za Novomeščane nastopila tudi dva igralca, ki za to ekipo igrata v 1. državni članski ligi. Trener Stane Slatinšek je posebej pohvalil odlično igro Tadeja Voduška in pionirskega reprezentanta Uroša Slatinška, udarna igralca mlade Erine ekipe. Razveseljiva je novica, da bo klub ERA od 27. do 30. decembra organizator priprav slovenske mladinske in pionirske reprezentance, v katerih sta tudi dva velenjska tekmovalca. Stane Gruber Šahovske novice Velenjski šahisti so prejšnji četrtek odigrali še zadnji letošnji hitropotezni turnir za prehodni pokal v letu 1992. Zbralo se je 22 šahistov, med katerimi je zmagal Tone Ve-denik, ki je zbral 10 točk, sledili pa so Matko 9,5, Huremovič 9,5, Rajkovič 9, Goršek 8 itd. Prvo mesto v skupni uvrstitvi in prehodni pokal je osvoijil Drago Kristan, za njim pa so uvrščeni Milan Goršek, Milan Matko, Boris Brešar itd. Danes, v četrtek, 17. decembra, ob 17. uri bo nad bis-trojem Sahec letna skupščina ŠŠD, na katero vabijo vse ljubitelje kraljevske igre. Andrej Novak 8. novoletni tek v Topolšici Med 500 udeleženci vsi najboljši Tekaška sekcija Športnega društva Gorenje bo v soboto, 19. decembra, v Topolšici pripravila že 8. novoletni tek. Organizatorji so za to priljubljeno tekaško prireditev že prejeli veliko prijav. Pričakujejo preko 500 tekačev, med njimi vse najboljše slovenske v ženski in moški konkurenci, kar ob množičnosti zagotavlja tudi vrhunsko atletsko prireditev, zagotovilo za to pa so Helena Javornik, Silva Rožič, Marjan Krempl, Geza Grabar, Romeo Živko in mnogi drugi. Vsi udeleženci se bodo pomerili kar v 22 kategorijah, organizatorji pa so zanje pripravili proge v dolžini od 300 do 10.800 metrov. Prav za tradicionalni tek na najdaljši in lepi progi med Topolšico, Lajšami, Šoštanjem in Ravnami velja največje zanimanje med rekreativci in med vrhunskimi tekači. Tekaško srečanje bodo dopolnili s kopanjem v termalnem bazenu, družabnemu srečanju, bogate so tudi nagrade, veliko pozornosti pa bodo namenili tekaškim prireditvam, tekom in njihovi vadbi tudi po strokovni plati. Hinko Jerčič Na maraton v Valencijo Čeprav v tekaški sekciji Društva za športno rekreacijo Gorenje še niso sklenili letošnje tekaške sezone (v soboto jih čaka veliki finale v Topolšici), pa so že pripravili kar bogat program udeležb na velikih mednarodnih maratonih v naslednjem letu. Tako skupaj z Agencijo A+B vabita vse ljubitelje maratonskega teka na 13.maraton v Valencijo, ki bo 7. februarja v tem španskem mestu. Udeleženci se bodo iz Velenja, z vmesnimi postanki v Ljubljani in Sežani, odpeljali 3. februarja 1993, se ustavili za dan v letoviškem mestu Lioret de Mare, 5. februarja si bodo ogledali olimpijsko Barcelono, 6. pa pripotovali v Valencijo. Tu bo 7. februarja maratonski tek, na katerem pričakujejo okrog 3000 udeležencev iz Evrope in drugod. Povratek je predviden za 8. februar, seveda s postanki v Niči, Monacu in Monte Carlu. Cena potovanja je 408 DEM, prijaviti pa se je možno v Agenciji A+B v Ljubljani, Titova 235, tel. 061 341-436, oziroma v Velenju, veleblagovnica Nama, tel 063 854-181, do 19. decembra. Udeleženci novoletnega teka pa se bodo lahko prijavili to soboto tudi v Topolšici. Kot zanimivost lahko omenimo, da je na zadnjem maratonu v Valenciji tekla tudi Helena javornik in prav tu opozorila na svoj hiter vzpon do najboljše slovenske mara-tonke. Hinko Jerčič Od danes do nedelje v Rdeči dvorani 10. mednarodni turnir v malem nogometu Za jubilejni mednarodni turnir v malem nogometu v Velenju je bilo tudi letos veliko zanimanje. Zaigralo bo kar 72 ekip iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in seveda največ iz Slovenije. Organizator, Sportklub Velenje, napoveduje, da bo to mednarodno preizkušanje moči v malem nogometu zelo kakovostno, saj bodo imeli mnogi klubi v svojih ekipah prvoligaške igralce. Turnir bodo začeli danes, v četrtek, ob 18. uri. Jutri, v petek, bodo tekme na sporedu od 15. do 24. ure, v soboto od 7. do predvidoma 23.30 in v nedeljo ob 7. do 22. ure. VEGRAD DISKONTI za vaše zaupanje -10 % nižje cene! VINA ORMOŽ : šipon, jeruzalemčan, laški rizling 1/1 174,70 SIT buteljke ORMOŽ Jeruzalem od 211,00 SIT dalje buteljke VIPAVA 1,51495,00SIT cenejša bela in rdeča vina od 76,00 SIT dalje ODPRTA ZAŠČITENA VIPAVSKA VINA: vipavec 5215.643,00 SIT, vrtovčan 5214.752,00 SIT, barbera 5214.158,00 SIT, kabernet 5216.642,00 SIT ŽGANE PIJAČE: naravno žganje Lozovača 270,00 SIT, vinjak Cezar 549,40 SIT, vodka Trojka 360,70 SIT, viski Ballantine 2.640,70 SIT, viski Glen Maye 1.209,60 SIT, burbon viski 1.918,10 SIT DARILNI PAKETI Goriška brda (2/0,75) 467,50 SIT, (3/0,75) 767,50 SIT BREZALKOHOLNE PIJAČE: fanta, coca-cola 21172,80 SIT, sirupi VitaI Mestinje 11192,80 SIT, 51869,40 SIT IN ŠE: sladkarije, prehrambeni artikli, izdelki Patoma, čistilna sredstva, pralni praški... Za vse nakupe nad 4.000,00 SIT možno plačilo na 2 čeka! PREJELI SMO O financiranju programov kulturne ustvarjalnosti mladih ali Koča strica Toma (drugič) Tiste, ki še vedno sanjajo o nekakšnem demokratičnem bistvu svobode, o demokraciji v kulturi, znanosti, medijih... je treba grobo ozemljiti in soočiti z moro, v kateri razpada gnil politični aparat (kajti vsak aparat je gnil) in pri tem izgublja sleherno zavest o svojem poslanstvu oziroma legitimnosti, ki jo je pridobil v srečnih časih poleta nove demokracije. Govor je seveda o financiranju programov kulturne ustvarjalnosti mladih občine Velenje, kjer smo velenjski literati - "Hotenjevci" izviseli na vsej črti. to nas še ni tako zrevoltiralo, dejansko pa se postavljajo utemljena vprašanja o kriterijih, ki jih je imela tričlanska komisija pri izbiri programov in dodeljevanju sredstev ter vplivih na komisijo, ki so bili posredni ali neposredni, če ne drugače, vsaj nezavedni. Zdi se, da se v današnjem času, v času postkomunistične demokracije, v naši družbi kaže, da sploh ni možna ustvarjalna kon-tradikcija med resnico in močjo, v našem primeru med kulturo (literaturo) in oblastjo. Kaj pomaga, če so literate, takšne in drugačne, vedno tretirali kot nekakšne nosilce nacionalne ideje in promotorje narodne identitete, če se v današnjih razmerah, ko so ti ideološki vzorci v zaključni fazi oblikovanja, nihče več ne vzanima za kulturo te vrste. Še več, celotna kultura (literatura) lokalne ravni se "mora" centralizirati, če hoče uspeti in postaja tržen pojem, kar v zgodovini ni nikoli bila. Najbolj boli dejstvo, da je avtorsko ustvarjanje, v našem primeru, tako nizko cenjeno, Velenje Razstava malih živali Velenjsko društvo gojiteljev inalih živali vsako leto priredi zanimivo društveno razstavo malih živali. Tako si boste jutri, 18. in pojutrišnjem, 19. decembra od 8. do 19. ure v prehodu trgovine ERA Standard v Velenju lahko ogledovali njihove male ljubljence. Vljudno vas vabijo! čeprav ostaja literarnim kon-zumentom, tako današnjim kot prihodnjim generacijam za vse čase, kar ne uspeva vsem kulturno medijskim zadevam. Zato smo literati mnenja, da proza in poezija ter druga dela naših literatov niso tako zadevaška in halucinatorna, da ne bi imela prednosti dodelitve sredstev Klubu Stiskama. Predvsem ker so naši literati mladi, dejansko pa je vsako objavljeno avtorsko delo "Ho-tenjevcev" mlado v svojem bistvu, ne glede na mladost avtorja, da o izkazani kvaliteti ne govorimo. Stiskami se pri tem nasprotno, z dodelitvijo sredstev omogoča tudi fizično samouničenje, postaja pa tudi stiskama z malo začetnicoin vse bolj Koča strica Toma z veliko začetnico. Ni čudno, da se niti srednješolska populacija več ne identificira z njo. Če dobri sredstva tisti, ki je Stiskamo spravil v takšno stanje kot je, da bo z njimi ta prostor obnovil in vodil naprej svojo demolirajočo subkulturno politiko, spoznamo, da s tako imenovano subkulturo v velenjski Stiskami nekaj ni v redu. Se posebej, če poznamo tudi njihove akterje. In če ne štima vse s subkulturo, potem nekaj ni v redu tudi s financiranjem te kulture in z odnosom do kulture tudi globalno. Šaleško literarno društvo Hotenja Pa še to... Največja mednarodna teniška prireditev doslej v naši državi, v našem Velenju, je za nami. Velenjski teniški klub, kot organizator tega tekmovanja, je vsekakor potrebno pohvaliti za uspešno realizacijo. Vendar se sprašujem? Ali niso morda nekaj pozabili? Pozabili so, da imajo v svojem klubu malde tekmovalce, ki bi jim ogled tekem na tem turnirju verjetno veliko pomenil, mogoče pa bo kdo od njih v prihodnosti tudi igral na takem turnirju. Gledam na tribuno za goste. Veliko jih je na njej, katerim tenis ne pomeni tistega, kar pomeni mlademu, vedno željnemu učenja, razvijajočemu se tekmovalcu. Ali ne bi bilo lepi, če bi te mlade člane STK nagradili za njihovo celoletno "garanje", za njihovo promocijo kluba po svetu, s kartico, ki sem jo videla obešeno na žepih mnogih, ki jim je tenis deseta briga. Redko imajo priliko mladi tekmovalci tenisa v Velenju gledati kvalitetne tekme, pa še takrat matični klub pozabi nanje. Ali jih imajo samo za razkazovanje (igranje s Prpičem)?! Ali pa je mišljenje funkcionarjev -če starši zmorejo financiranje treningov svojih otrok, bodo zmogli tudi kupiti karte za ogled tekem. Res je, lahko, samo, če le ne bi pogledala na tribuno za goste?! nev.ph. Natalija Dermol Crešnik 12 stran naš čas OBJAVE 17. decembra 1992 SERVIS ROSENSTEIN (EI.TVT, GORENJE) -B- (0609) 610 085 Popravimo vam: -klima naprave -belo tehniko - termoakumulacijske peči -likalne stroje -bojlerje Milan Rosenstein Andraž 111a, Polzela Gostišče Acman Skono 62 a, šo&uj Tel.: 881-393 Se priporočam* urarstvo VELENJE iamše (063) 856 952 Popravila, prodala In graviranja vseh mt ročnih, stenskih In salonskih ur. V decembru 10 % popust ali plačilo na 2 čeka prt nakupu nad2000 tolarjev. gorenjeKeram/Zca Spoštovani kupci I Približujejosenovoletniprazniki indabivsizaključili letošnje letoprijetno in uspešno, smo vindustrijskiprodajalni Gorenje Keramika Šmartno ob Paki pripravili poseben NOVOLETNI OPUSTkeramičnih ploščic. Do konca decembrabopopustvvišinido32 %. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim 'exclusive designom '(tretje žganje). Nudimo možnost brezobrestnega plačila v treh obrokih. Goren|« Notranja oprema, d.o.o. Gorenje 1/b, 63327 Šmartno ob Paki tel: (063) 885 030, fax: (063) 885 121 Delovni čas: od 7.30 do 15.ure, sreda od 7.30 do 18. ure, sobota od 7.30 do 12.00 ure. TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17 a (pri VEIJKI PIREŠICI) telefon: 779-220 olje 11 ....................104,90 SIT moka tip 500 25/1 ..............30,00 SIT moka tip 850 25/1 ..............24,00 SIT moka tip 400 1/1 ..............50,00 SIT sladkor 50/1 ................55,90 SIT pralni prašek AVA 3 kg ..... 430,00 SIT pralni prašek PERSIL 3kg ..........689,00 SIT pesni rezanci 1 kg.......18,90 SIT gnojilo NPK 15-15-15 vreča . . . 1.150,00 SIT PRI NAKUPU BLAGA NAD 5.000,00 SIT PREJMETE BREZPLAČNO VSTOPNICO ZA BOŽIČNI PLES Z BOGATIM PROGRAMOM IN NAGRADAMI, KI GA ZA NAŠE CENJENE KUPCE PRIPRAVLJAMO 26.12. OB 19. URI. PRIČAKUJEMO VAS !_ PEKARNA IN SLAŠČIČARNA tfjfitfM Janez Petrovič, Trg 52,63330 Mozirje Cenjene kupce obveščamo,da lahko od sedaj naše izdelke kupite tudi v Velenju in sicer v trgovinah Pocajt in Cervenjak. Ne pozabite za božične in novoletne praznike kupiti našo potico ali torto! Za bližajoče se praznike vam želimo vse najboljše! AGROIZBIRA trgovina nudi ugodno: - vse rezervne dele za traktorje TOMO VlhKOVČ.IMT,FIAT ŠTORE, - akumulatorje vseh vrat z dveletno garancijo UMVERZAL, URSOS, kosilnico BCS, itd. 12V100Ah- 7.000,00SIT Prinoročase- 12 V 135 Ah-14.450,00 SIT S^ko Prosen, Agroizbira Smledniška 17, Kranj telefon (064) 324 - 802 12 V 140 Ah-14.800,00 SIT ■ gume za traktor 10 - 28 -18.500,00 SIT PODJETJE ZA LESNO IN STROJNO PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING p. o. 61370 LOGATEC TEL.: (061) 741-711, LOGATEC FAX(061) 741-279 IZREDNA PRILOŽNOST ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA IZ PROGRAMA KLILOGATEC V ČASU OD 10. 12. 92. DO 15. 1. 1993. - v redni program s posebno ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom - opuščeni domači in izvozni program do 50% popusta 5*1 INFORMACIJE: PRODAJNI SALON KLI LOGATEC, tel. (061) 741-711 CEUE, H0BY LES, ŠKOFJA VAS 3 B, tel. (063) 32-144 SL0VENIJALES, ZIDANŠK0VA, tel. (063) 25-018 SP DUPLEK, Kemdi, tel. (062) 681-320 MARIBOR, Barbi, tel. (062) 510-901 »ALKA« Moškanjci, tel. (062) 772-221 TURIST V MOZIRJU Za tiste, ki želite najdaljšo noč nepozabno preživeti SILVESTROVANJE v Turistu v Mozirju Informacije in rezervacije: 831 022 Avtohiša KOS Ločica pri Polzeli Avto servis CITROEN Podjetje za trgovino z motornimi vozili NISSAN Avto/tisa KOS - Ulica pri Polzeli vam leli vesele boiicne praznike ter srečno in varne voljo i avtomobili NISSAN in CITROEN v letu 1993! Naše geslo je: hitro, poceni in zajamčena kvaliteta! BRAMAC Bramac d.o.o. Skocjan - v»« za «tr*ho Strešna kritina vrhunske evropske kvalitete BOŽIČNO NOVOLETNE UGODNOSTI Vse informacije v vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom ali po telefonu 068/22016, 068/76494, 0602/85074 POSTANITE VITKI • do 5 kg v 10 dneh • odprava cel ulita m hitro in zdravo hujšanje kokusai • ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje maščobe in sladkorja • uničuje holesterol • zmanjšuje občutek lakote s Lady o Rogaška Slatina 063/784-218 063/813-113 0 SMŠČJCmiM TITETKft Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ) DA ZO TUDI PRI m DIŠALO PO PRAZNIČNIH Domom, VAM PO NAROČILU $P£Č£MO Ib- it n^nUtAjf Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka -od 9. do 19. ure. Obenem vam sporočamo, da bo slaščičarna 25.12. in 1.1. zaradi praznika ZAPRTA. Za razumevanje se zahvaljujemo! Adriatic zavarovalna družba d,d. assicurazioni s.p.a. inf. ® 851 972 Pooblaščena agencija Velenje, Mozirje in Slovenj Gradec obvešča cenjene stranke, da smo se zaradi večje obsežnosti dela preselili v nove prostore v hotelu Paka (glavni vhod v hotel). Za nadalnje sodelovanje se priporočamo. Pričakujemo vas vsak dan od S. do 15. ure. / POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE PREHRANE GROSISTIČNA PRODAJA ■C 28 749 BISTRO Nazorjeva 23 ob Savinji, Celje KAVA BAR Zvonka Filipčit, Mariborska 54, Celje Delovni čas: vsak dan, tudi ob nedeljah od 7.00 do 22.00. "Dašima de v- (k&faoju HMjp 5f 17. decembra 1992 TV, OBVEŠČEVALEC naš čas stran 13 ČETRTEK 17. decembra 20.15 Luč v temo, gala dobrodelna prireditev z udeležbo otrok in uglednih zvezdnikov. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Sedem dni v Memphisu, film 23.30 Čas v sliki. 23.35 Jaz, slabša od vseh, franc. film. 10.15 Zlati prah: O dveh sosedih. 10.20 Jakec in čarobna lučka, ponovitev. 10.30 Čiv čiv, še dolgo bom živ. 10.45 O praznikih: Božič, ponovitev. 11.00 Analitična mehanika. 11.30 Angleščina. 11.50 Muzzy, angleščina za najmlajše. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Silas, nemška nadaljevanka. 17.35 Živ žav. 18.20 Zlati prah: O nezadovoljnem človeku. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport, Žarišče. 20.35 Gore in ljudje. 21.40 Tednik. 22.30 Dnevnik 3. 23.15 Dragi John, ameriška nanizanka; Želite, Milord?, angleška nanizanka. IA M < MM IV Ji 16.45 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Koper. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 16 črk, tv igrica. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Življenje s sevanjem: Biološki učinki. 21.30 Zagrebška kulturna scena: K. Paspič: Zgodbe s Hrvaške. 23.30 SP v biatlonu, posnetek s Pokljuke. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. Zgodbe iz Monticella. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 A. šenoa: llijina oporoka. 12.00 Poročila. Svet gre naprej, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Velika pričakovanja, pon. 15.45 Unprofor. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Nobelove nagrade 92. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 20.45 Zabavni program. 21.30 Ekran brez okvira. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. TV fiVSTRIJfi 1 14.00 Rivali na dirkališču, serija. 14.45 Bogovi in heroji antike. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Kralj Narnije, serija. 16.15 Otroški kulturni klub. 16.30 Nasveti. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.35 Tirolska: Luč v temo. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Blagoslovljena ekipa, krim. serija, nato Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Capito, akcijski kviz. 9.30 Colbyjevi. 10.20 Gostilna v Spesaartu, ponovitev komedije. 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 Mac-Gyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Wolf-fov revir, serija. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Divje gosi 2, akcijski, 1985 (Scott Glenn, Barbara Carre-ra, Laurence Oliver, Edvvard Fox). 0.20 Electric Blue, erotična serija. RTL PLUS PETEK 18. decembra 9.35 Zlati prah: O nezadovoljnem človeku, Telovadka, franc. nadalj., pon. 10.05 Medvedek na obisku, lutke. 10.20 Po sledeh napredka, Življenje s sevanjem: Biološki učinki, Mostovi. Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 14.20 K. Papič: Zgodbe s Hrvaške. 16.20 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. Zlati prah: O sedmih lažeh. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 L. Feucht-vvanger: Uspeh, nemška nadalj. 21.20 Oči kritike. 22.10 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Bagdad Cafe, amer. naniz; Majski cvetovi, angl. naniz.; Balada o Cablu Hoguu, ameriški film. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep (603). 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara (930) 14.15 Springfieldska zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mušketirski krog, 4. del serije. 21.15 Klic v sili. 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalk. 0.00 Zakon v L.A. 1.00 Grozno prijazna družina. PRO 7 5.55 Vegas, Trick 7. 10.30 Perry Ma-son in napačni mrtvec, ponovitev kri-minalke. 12.15 Ceste San Francisca. 13.00 Bili Cosby. 13.30 Perry Mason. 14.25 Neusmiljena džungla, pustolovski, 1958 (Belinda Lee, Michael Craig). 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Oklopna ladja grof Spee, vojni, 1956 (John Greg-son). 22.30 T J. Hooker. 23.25 Detektiv, kriminalka, 1968 (Frank Sinatra, Lee Remick). SUPER CHANNEL 6.00 Super shop, mix. 11.00 Video moda. 11.30 Finance. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.30 Črna serija, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun, serija. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 22.30 Finance. 23.00 Tarzan na Manhattanu, akcijski, 1989 (Tony Curtis, Jan Michel Vincent). 16.25 SP v biatlonu, posnetek s Pokljuke. 16.45 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni program — Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 16 črk, tv igrica. 20.30 Intervju. 21.10 Studio city. 22.10 SP v biatlonu, posnetek s Pokljuke. 22.30 Videonoč. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Zgodbe iz Monticella. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 12.00 Poročila, nato Svet gre naprej, serija. 13:30 Mikser M. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Velika pričakovanja, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Tečaj nemškega jezika. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Film-video-film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. v mtmmMm 9.00 Čas v sliki. 9.05 Hooperman, kriminalna serija. 9.30 Podoba Avstrije (Dunaj). 9.55 Helmi, otr. prometni klub. 10.00 Ruščina. 10.30 Modri zvezki, franc. film. 12.00 Švica: Interleken. 12.15 Reportaže po Avstriji. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Kralj Narnije, otr. serija. 16.15 Cool, opazovanje od blizu. 16.30 Vif-Zack. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 17.35 Štajerska: Luč v temo. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena ekipa, nato Otroci pripo- vedujejo. 19.20 Znanje. 19.30 Cas v sliki. 20 15 Stari, kriminalka. 21.15 Zdravje 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Pozna strast, 2. del filma. 23.05 Čas v sliki. 23.10 Večerni šport. 23.30 Trije na begu, film. 1.20 Mannix, kriminalka SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Turistični kviz. 9.30 Colbyjevi. 10.20 U. Meyer: Ugovarjam. 11.10 VVolffov revir, pon 12.00 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 Cagney in La-cey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Tatinska Elster (Bur-glar), zabavna kriminalka, 1987 (Who-opi Goldberg, Lesley Ann VVarren) 22.15 Pri umiranju je vsakdo prvi, akcijski film. 0 10 Gola zabava, erotični, 1977. 1.35 Electric Blue. PRO 7 5.45 Vegas, Trick 7. 8.30 Hartovi. 10.25 Maskirani kavalir, pustolovski film. 11.50 Ceste San Francisca. 12.45 Bili Cosby. 13.10 Perry Mason. detektivka. 14.05 Oklopna ladja grof Spee, pon. filma. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Eddie Dodd, serija. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mesto izgubljencev, pustolovski film. 22.20 Mike Hammer. 23.15 Robopcop 1, znanstveno fantastični film. 1.10 Jake in McCabe. a SOBOTA 19. decembra RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldska zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meier. 17.00 Kdo je tukaj šef?17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv (Barbara Eligmann). 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Na življenje in smrt. 23.15 Gottschalk. 0.00 Grozno prijazna družina. 1.45 Tutti Frutti. 11.30 Finance. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Financial Times. 23.00 Deček, ki je ukradel milijon, akcijski. Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Cas v sliki 20.15 Kdor reče A, igra in zabava 22.00 Zlata dekleta, serija 22.25 Can-nova vrnitev, film. 23.55 Čas v sliki 0.00 Napad na ladjo Queen Mary, film. SATELITSKA TV 8.05 O sedmih lažeh. 8.10 Radovedni Taček. 8.25 Lonček kuhaj. 8.40 Popotovanje na Ologrund. 8.45 Utonilo je sonce. 9.15 Klub Klobuk. 11.10 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 13.25 Intervju, Tednik, pon. 15.05 Tarzan v New Yorku, amer. film. 16.15 Novosti založb, pon. 16.25 Marijana, risanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Clive James v Dallasu, pon. 18.00 Svetovalna oddaja. 18.30 Kuharski nasveti Paula Bo-cuseja. 18.50 O dvanajstih mesecih. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Show Rudija Carrella. 22.05 Dnevnik 3. 22.30 Zadnji beg, nadalj. 23.30 Sova: Popolna tujca, Majski cvetovi, naniz.; Laguna heat, ameriški film. 13.45 SP v beatlonu, posnetek s Pokljuke. 14.35 Tok, tok, pon. 16.30 Sova, pon. 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Ansambel Roberta Zupana 19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Dodatki s koncertov. 20.20 LAnee Sainte, franč. film. 21.50 Moški in ženska. 22.50 SP v biatlonu, posnetek s Pokljuke. njrHmmummmmmmm 9.00 Dobro jutro, Hrvatska. 10.30 Kaj se mi dogaja?, naniz. 11.30 A. Šenoa: llijina oporoka, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Moč in slava, pon. 12.35 Allo, al-lo, pon 13.15 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Pozdravi iz domovine. 15.35 Izbrali ste, poglejte. 15.15 Be-verly Hills, pon. 16.00 Poročila. 16.10 Narodni običaji. 16.40 Šaljivi hišni video, pon. 17.05 Buflonci. 17.30 Televizija o televiziji. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Tv-tednik. 20.20 Policiaj, franc. film. 21.55 Rabuzin, dok, oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.05 Poročila. TUfiVSTRIJfil 9.30 Luč v temo, gala. 11.00 Denar ni pomemben, komedija. 12.20 Božična risanka. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Ženske so vendar boljši diplomati, komedija. 15.00 Risanke. 15.15 Poklici za invalide. 15.35 Risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Oddaja za okolje za mlade ljudi 18.00 Čas v sliki. 18.05 Alpe—Donava—Jadran. 18.30 Grad ob SAT 1 6.30 Cagney in Lacey. 7.15 Otroški spored: John Ross, Batman. 10.25 Zvezde risank proti mamilom, 1990 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.00 Čar gora. 13.30 Enterprise. 14.25 Moško gospodinjstvo. 14.55 Florentinski klobuk, komedija, 1939 (Heinz Rueh-mann). 16.30 Svet živali. 17.00 Srce je adut. 17,30 Besedna igra. 18.00 Nogomet. 18.25 Baja California. dokumentarec. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Roxanne: Pulitzerjeva nagrada, tv film, 1989 (Perry King, Coutney Cox). 22.00 Jux in Dallerei. 23.00 Dekleta z Beverly Hillsa, erotični, 1986 (Michelle Bauer). 0.25 Gol, erotični, 1977. 1.50 Dekleta z Beverly Hillsa. RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 9.30 Srečni Lu-kec. 10.30 Spiderman, Želve. 12.00 VVinspector. 12.30 Michel Vaillant 13.00 Polna hiša. 14.00 Ultraman. 14.25 Policijsko poročilo. 14.55 Knight Rider. 15.50 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 1fTl5 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills, 90210. 20.15 Veseloigra. 22.00 Hero, akcijski, 1983 (Chuch Ni-ris). 23.30 Boks: Schulz-Akinevvande, prenos. 0.45 Kaj zamolčijo šolarke, . erotični. 2.05 Tutti Frutti. PRO 7 5.25 Lassie, Kraljestvo živali. 8.25 Neusmiljena džungla, ponovitev filma. 10.10 Mesto izgubljenih, ponovitev filma. 12.00 M.A.S.H. 12.25 Eddie Dodd. 13.20 Zvezde in živali. 13.30 Kraljestvo živali. 14.20 Loterija. 15.15 Buffalo Bili, vestem, 1944 (Joel McCrea). 16.55 Salamon in kraljica iz Sabe, zgodovinski, 1959 (Yul Brynner, Gina Lolobrigi-da). 19.00 Srečno pot: Maledivi. 20.00 Dnevnik. 20.15 Duhovi, ki jih kličem (Scrooged), fantazijski, 1988 (Bili Mur-ray, Karen Allen). 22.15 Stenica, znanstveno fantastični, 1975 (Bradford Dill-man). 0.05 S. Templar. SUPER CHANNEL 14.30 Eco record. 15.00 Potovalni ma-gazin. 16.00 Divja Amerika. 18.30 Video moda. 19.00 Sprehod po soncu, klasični, 1945. 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 22.30 Kultura. 23.30 Hang Loose. 0.00 Pošast, grozljivka, 1932 (Vera Reynolds). NEDELJA 20. decembra mantna mrzlica. 21.45 Odlomki iz Wa-gnerjevih oper. 22.30 Julij Cezar, ameriški film. 0.30 Neverjetne zgodbe 9.00 Zlati prah: O dvanajstih mesecih, pon. 9.10 Živ žav, pon. 10.00 Silas, nem. nadalj., pon. 10.25 Naša pesem '92. 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Slovenski magazin. 12.35 Ansambel Roberta Zupana, pon. 15.40 Življenje Klima Samgina, nadalj. 17.00 Dnevnik. 17.10 Mrs. Lambert Remembers love, ameriški film. 18.40 Zlati prah: O starem modrecu. 18.50 Tv mernik. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 O praznikih: Novo leto, 3. oddaja. 21.45 Življenjske preizkušnje, angl. serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Družina Ad-dams, ameriška, naniz.; Majski cvetovi, angl. nanizanka. SATELITSKA TV SAT 1 6.25 Nogomet. 6.50 Otroški spored: Astro Dino, Batman, Drops! 10.35 Ro-xanne, Pulitzerjeva nagrada, ponovitev filma. 15.20 Kino. 12.40 Poročila. 12.45 Zdravje. 13.20 VVitta Pohl v Puerto Pla-ta. 13.50 Enterprise. 14.50 Black, serija. 15.20 Sideman, Človek pajek, kriminalka, 1977 (Nicholas Hammond). 17.00 Adventna glasba. 17.05 Tarzan, serija. 17.30 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa: Doline smrti, 1991 (Sean Patrick Flanery). 18.30 Nogomet. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče, šov. 21.00 Zlate uspešnice narodne glasbe. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.35 Magazin o okolju. 23.55 Spiderman, ponovitev kriminalke. i> RT"- pius 12.55 Športna nedelja. 16.20 Saga o Trans Alpinih. 17.35 Decembrski običaji. 18.00 Sova, pon. 19.30 Dnevnik. 20.00 Druga godba-Trevor Watt's. 20.35 Resnica osvobaja, švedska dok. oddaja. 21.35 D. Damiani: Leninov vlak, nadalj. 22.25 Mali koncert. 22.35 Športni pregled. SSMffimt 8.30 Poročila. 8.45 Slika na sliko, pon. 9.30 Huckleberry Finn in prijatelj, pon. 9.55 Hišni ljubljenci. 10.30 Nedeljski živec. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Borba Titana, angl. mladinski film. 15.25 Opera Box. 17.55 Nedeljsko popoldne. 17.30 The Smal-lest Show On Earth, angl. film. 18.30 Bubimir. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Mic-helangelova pomlad, serija. 21.00 Sedma noč. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. 9.05 Knjige meseca. 9.20 Leksikon skladateljev 9.35 Zmeda zaradi Bobo-ja, komedija. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik in vreme za prihodnji teden. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Otoki na koncu sveta. 13.40 Dickens: Božična zgodba, angl. film. 15.20 Božična risanka. 15.25 Pogovor z bogom. 15.30 Octopus, kviz. 16.10 Risanka. 16.15 Katja in strahpvi, češka otr. serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 POP: Michael Jackson. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin 18.30 Blagoslovljena ekipa, kriminalka. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prigode mladega Indiane Jonesa, serija. 21.05 Dia- 6.00 Otroški spored. 10.00 Mož iz At-lantisa. 11.00 Boragora. 12.00 Narodna glasba. 12.30 Tropical Heat. 13.30 Ubijalec zmajev, risanka in film, 1981 (Peter MacNicol). 16.00 A-team. 17.00 Veliki in mali Zunajzemljan, komedija, 1978 (Bud Spencer). 18.45 Poročila 19.10 Potovalni kviz: Izrael. 20.15 Sanjska poroka. 21.55 Spiegel TV 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 0.00 Kanal 4. 0.25 TV magazin. 1.30 Kdo je tukaj šef? PRO 7 8.20 K in K (Rudolf Vo- 5.20 Lassie, Divje živali, maršal, komedija, 1956 gel). 10.00 Pekel ds večnosti, vojni, ' 1960 (Jeffrey Hunter, David Janssen). 12.05 M.A.S.H. 12.30 Bili Cosby. 13.00 Srečno pot Maledivi. 14.00 Zvezde in živali. 14.10 Divje kraljestvo. 15.05 Med dvema ženskama, drama, 1986 (Farrah Fawcett, Michael Mouri). 16.50 Poljub pred smrtjo, kriminalka, 1956 (Robert VVagner, Joanne Woodward). 18.35 Matlock. 20.00 Dnevnik. 20.15 Bounty, pustolovski, 1964 (Mel Gib-son, Anthony Hopkins). 22.20 Smrtonosni triki, kriminalka, 1985 (Bryan Brovvn, Brian Dennehy). 0.15 Simon Templar. 1.15 M. Hammer. U3in PONEDELJEK 21. decembra 9.20 O starem modrecu. 9.35 Nace Simončič: Veliki kikiriki, L. Feucht-vvanger: Uspeh, nemška nadalj., Tv mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 15.50 Slovenski magazin, pon. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Oblak. 17.20 Zlata ribica: Polom, nadalj. 17.50 O sraki, ki je hotela visoko leteti. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Svet na zaslonu. 21.20 Dom Bernarde Albe, angl. tv drama. 23.00 Dnevnik 3. 23.35 Sova: Korak za korakom, Majski cvetovi, Znaki Zodiaka, nanizanke. 13.30 Jutrišnji svet 14 30 Koncert 15.30 Turistični magazin. 17.30 Hang Loose 19.00 Finacnial Times. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Zaklad kralja Salamona, pustolovski, 1977 (David McCalum). 22.00 Novice. 22.30 Nekaj, o čemer lahko poješ, glasbeni, 1937. di od strani. 21.25 Korenjaka iz Miami-ja, serija. 22.50 Pogon v oblakih, amer. film. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Mannix, kriminalka. r&ittLmiU TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Morski sloni, dokumentarec. 9.30 En-treprise. 11.20 Kolo sreče, šov. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje. Collbyjevi. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, serija. 21.15 Zlate uspešnice (Peter Bond, Frederic Me-isner). 22.00 Rešitelj, filmski dokumenti. 23.00 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Moritz moj sin. 0.15 Filmski ustvarjalci. 0.30 MacGyver. 15.25 Oči kritike, pon 16.15 Sova. pon. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi —Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Gospodarska oddaja. Evropa 2000. 20.10 Sedma steza. 21.30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Preču-den cvet, pon. 22.10 Luna v jarku, film. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila; Svet se vrti, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Zlata leta, pon. 15.35 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Besede, besede, besede. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Kako ubiti milijonarja, amer film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. GanHmnao 9,00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Hooperman, serija. 9.30 Iz parlamenta. 10.30 Zamorec, komedija. 12.10 1200 milj po Alaski. 12.15 Šiling. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Smha Moča, serija. 14.00 Rivali dirkališč, serija. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Hol-gersson, risanka. 15.50 Kralj Narnije, angl. otroška serija. 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17 00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored o željah. 17.35 Luč v temo. 18.00 Evropa dvanjsterice, 1. del: Danska. 18.30 Blagoslovljena ekipa. serija 19.20 Otroci pripovedujejo 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogle- RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.10 Dr. Welby. 10.00 Bogat in lep (605). 10.30 Cena je vroča. 11,00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Moj oče Zunajzemljan. 12.30 Novi ka-raoke šov. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldska zgodba 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef, serija. 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Spomenik za večnost, kriminalka, 1972 (Patrick 0'Neal). 21.45 Za zapahi. 23.00 Dirk Bach šov. 23.30 Kulturni magazin. 0.00 Overkill, akcijski, 1987 (Steve Rally). PRO 7 5.25 Fant z drugega planeta, Trick 7, Hartovi. 10.00 Salamon in kraljica Sa be, ponovitev filma 12.10 Matlock. 13.30 Shortlist. 13.45 Agentka s srcem (Kate Jackson). 14.35 Mesto brez šerifa, vestem, 1963 (Rory Calhoun Rod Cameron). 16.00 Hartovi, 16.50 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mož, ki je prišel iz džungle, akcijski, 1978 (Perry King, George Kennedy). 21.55 Ženska v cementu, kriminalka, 1968 (Frank Conte). 23.35 E N.G. 0.40 Stenica, ponovitev. SUPER CHANNEL 11.30 Turistični magazin. 12.00 Finance 13.30 Novice. 14.30 Črna serija 15.00 Mix. 17.00 V živo 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Eco record. 22.00 Novice. 22.30 Finance 23.00 Cena orožja, akcijski, 1962 (Stanley Baker, Tom Bell) TOREK 22. decembra 9.00 O sraki, ki je hotela visoko leteti. 9.10 Zgodbe iz školjke. 10.00 Analitična mehanika. 10.30 Angleščina. 11.00 Sedma steza, Svetovalna oddaja, pon. 12.00 Poročila. 14.05 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, Luna v jarku, franc. film, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj. 17.20 Novo leto, pon. 17.20 Risanka. 17.40 Denver, poslednji dinozaver. 18.00 Kdo je napravil Vidu srajčico. 18.30 O kraljici in kralju. 18.40 Mostovi. 19.30 Dnevnik 2. 20.35 Osmi dan. 21.25 Novosti založb. 21.40 Sestre, nadalj. 22.30 Dnevnik 3. 22.55 Poslovna borza. 23.15 Sova: Fina gospa, Želite, Milord?, angl. nanizanka. 15.00 Svet na zaslonu, pon. 15.40 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni program Koper. 19.00 V službi rock'n'rol-la. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica. 20.30 Glasba, show in cirkus. Portret princese Fergie. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Zgodbe iz Monticella. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila; Svet se vrti, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško 16.35 Malavizija. 17 30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Priprave za praznike, izobr. oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Tuja dok. serija. 21.00 V ospredju, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. TV fiVSTRIJfT 1 9.00 Inšpektor Hooperman, kriminalka 9.30 Klub seniorjev 10.15 Panopti-kum. 10.30 Gorile v megli, amer. film (Sigourney VVeaver). 12.35 Lažni admiral, nem. film. 12 50 Živali na Slonokoščeni obali. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Podoba Avstrije. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Rivali dirkališča, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v studiu 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am dam des. 15.50 Kralj Narnije. angl. serija. 16.15 Detektivi okolja 16.30 Gameshovv. 17.00 Mini Čas v sliki. 17,10 Spored po željah. 17.35 Koroška: Luč v temo. 18.00 Evropa dvanaj-sterice: Irska. 18.30 Blagoslovljena ekipa, kriminalna serija. 19.20 Otroci pripovedujejo. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Domači planet Zemlja. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.20 Pustolovec na Riu Verde, franc. film (Mario Adorf, Jean-Pierre Bouvier). 22.50 Mučno vprašanje, amer. kriminalna komedija (Glenn Ford, Debbie Reynolds). 0.30 Čas v sliki. 0.35 Man-nix, kriminalka. 1.20 Teletekst. 1.25 Tisoč mojstrovin. SATCUISKA TVj SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Srce je adut. 10.25 Parada uspešnic. 11.05 Hribovski zdravnik. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 Mac-Gyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 21.15 Časovna bomba (Cry of the Innocent), irski tv film, 1978 (Rod Taylor, Cyril Cusack). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.35 Electric Blue, erotična serija. 0.15 MacGy-ver. 1.10 Na beau. RTL PLUS 9.10 Mož iz Atlantisa. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12 00 Moj oče Zunajzemljan. 12.30 Novi karaoke šov. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef. 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nepojasnjene skrivnosti. 21.15 Oprosti mi. 22.15 Explosiv, vroči stol. 23.15 Gottshalk šov, v živo. 23.45 Tovornjak groze, akcijski, 1986 (Don Michael Paul). 1.25 Grozno prijazna družina. PRO 7 6.00 Fant z drugega planeta, Trick 7. Maxwell. 10.40 Med dvema ženskama, ponovitev drame. 12.25 Ceste San Francisca. 13.15 Bili Cosby. 13.45 Har-ry Fox, serija. 14.30 Mozambik, pustolovski, 1964 (Hildegard Knef, Vivi Bach). 16,05 Hartovi. 16.55 Trick 7. 18.40 Bili Cosby. 19.10 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Perry Mason in luknja v alibiju, kriminalka, 1991. 22.00 Polnočni klici (Gary Cole). 22.55 Klute, kriminalka, 1970 (Jane Fonda, Donald Sutherland). 1.00 Simon Templar 2.00 Poljub pred smrtjo, ponovitev 13.UU Japonsko gospodrstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19 30 Črna serija. 20 00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21 30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.30 Financial Time. 23.00 Moj stric Antoine. drama, 1971 14 stran naš bas TV, OBVESCEVALEC 17. decembra 1992 Kdor išče, ta najde! lllfo tfWWWUUUUOUUOOO SREDA 23. decembra SO 10.00 Zlati prah: O kraljici in kralju, ponovitev. 10.10 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, ponovitev. 10.30 F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico, ponovitev. 11.00 R. Covven—D. Lipman: Sestre, ameriška nadaljevanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.50 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Klub Klobuk, oddaja za otrOke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport, Žarišče. 20.35 Film tedna: Sodobni nemški film: Vražja punca. 22.10 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.45 Sova: Radio FM, amer. nanizanka; Majski cvetovi, angleška nanizanka. 15.55 Osmi dan, pon. 16.45 Sova, pon. 18.00 Slovenska kronika. 18.10 Regionalni programi — Maribor. 19.00 Psi-ho. 19.30 Dnevnik 3. 20.00 Športna sreda. 22.15 Koncert Groblje—Slovenski komorni zbor (dela M. Kogoja, S. Vremška), dirigent Marko Vatovec. 7.00 Dobro jutro. Hrvaška; Zgodbe iz Monticella. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Risana serija. 12.00 Poročila; Svet se vrti, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Veliko pričakovanje, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizi-ja. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Moving Out, avstral. film. 21.45 Dok. oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.50 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Inšpektor Hooperman, kriminalka. 9.30 Novo. 10.00 Angleščina za začetnike. 10.30 Teater okoli ljubezni, amer. komedija. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tirolska: Dežela jaslic. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Rivali na dirkališču, zadnji del serije. 14.45 Družina Meier, serija. 15.00 Otroški spored. 15.00 Risanka. 15.30 Božič v Banabuni, lutke. 15.50 Kralj Narnije, angl. otr. serija. 16.15 Dobro poglej. 16.20 Nekoč je bil. . 16.30 Mini leksikon. 17.00 Mini Čas v sliki. 17 10 Spored po željah. 17.35 Salzburška: Luč v temo. 18.00 Evropa dvanajsterice: Nizozemska. 18.30 Blagoslovljena ekipa, zadnji del. 19.20 Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Columbo: Smrtni dobitek, ameriška kriminalka (Peter Falk). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Alaska, serija. 22.45 Teater okoli ljubezni, amer. komedija. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Mannix. SATELITSKA. TV| SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Hallo, Heino, pon. 9.55 Časovna bomba, ponovitev filma. 11.30 Kolo sreče. 12.10 Gospodarski forum. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Colbyjevi. 16.00 NLP, neznani leteči predmeti, začetek serije, 1970 (Ed Bishop). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Težko shajanje, veseloigra. 21.55 Akutno, afere, analize. 22.25 Schreine-makers v živo. 23.30 Poročila. 23.35 Lovci na jelene (The deer Hunter), protivojna drama, 1978 (Robert De Ni-ro, John Savage, Meryl Streep). RTL PLUS 9.10 Mož iz Atlantisa. 10.00 Bogat in lep. 10.30 Cena je vroča. 11.00 Tvegano! 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Moj oče Zunajzemljan. 12.30 Novi karaoke šov. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Modra kri. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozno prijazna družina. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Ura smrti, akcijski, 1986 (Joe Regalbuto). 22.00 Stern TV. 23.00 Dirk Bach Show. 23.30 Morilski policist, kriminalka, 1989 (Tom Skerritt). PRO 7 5.35 Maxwell, Trick 7. 10.10 Moj najboljši prijatelj, drama, 1962 (Peter Breck). 12.00 Ceste San Francisca. 12.50 Bili Cosby. 13.20 Colt za vse primere. 14.10 Velika sreda, film o deska-nju. 16.05 Hartovi. 16.55 Trick 7. 18.40 Bili Cosby. 19.10 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Vozniška šola, komedija, 1985 (John Murray, Jennifer Tilly). 21.55 Jake in McCabe. 22.45 Ostermanov vikend, kriminalka. 0.40 EN.G. mujsmrn Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 17. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 800 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 1 1.00 Na svidenje. PETEK, 18. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 19. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. DECEMBRA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Kp-nec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 21. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 22. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 23. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. I I M M M l°l l I PRODAJALNA 1t\&fll Draaomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a TU: 0602/ 55-237 GOSTILNA PRI KOVAČU Paka 49, tel.: 856-926 Del. čas: vsak dan od 9,—21. ure, ob nedeljah od 12.—20. ure, ob sobotah zaprto AVTOELEKTRIKA HRIBARSEK IVAN Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lip-je 57, tel.: (063) 851-985 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OLAJŠAVA PRI PLAČILU DOHODNINE Počasi se izteka davčno leto 1992. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine je sicer še daleč, vendar pa se približuje končni čas, 31.12.1992 za pridobitev računov in drugih dokazil za olajšavo po 7.členu Zakona o dohodnine (olajšave v višini 10 % od osnove za dohodnino). Želimo vas opozoriti na 1. točko 7. člena Zakona o dohodnini, na podlagi katerega lahko uveljavljate olajšavo tudi za znesek sredstev vloženih v nakup vrednostnih papirjev. V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. vam v ta namen ponujamo nakup: ■ obveznic Republike Slovenije prve emisije ■ blagajniške zapise, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti. Obveznice RS lahko kupite v ekspoziturah RUDARSKA in MOZIRJE, blagajniške zapise pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 21. 12. ob 20. uri BABICA GRE NA JUG slovenska komedija. Režija, scenarij in glasba: Vinči Vogue Anžlovar Vloge: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec FILM, KI GA JE PREPROSTO TREBA VIDETI! Prvi slovenski film med kandidati za Oscarja '92 in tudi med kandidati za Felixa '92! Zabaven, tekoč, v glavni vlogi — glasba! Babica, ki zadnje dni življenja želi preživeti na jugu. v zabavi se tja odpravi kar na štop. Ustavi ji obubožani jazz glasbenik, ki mu je babica všeč vendar tudi njen denar . . . Naslednji teden FILMI LETA!!! PRIREDITVE RAZSTAVA GORA-NA HORVATA V galeriji _ Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo v petek, 18. decembra, ob 19. uri odprli razstavo slik Gorana Horvata »Poklon velikim umetnikom«. Razstavo bo odprl akademik Ciril Zlobec, podpredsednik SA-ZU. V kulturnem programu sodeluje pianist Hinko Hass. Vljudno vabljeni! Res Nullius prvič po Novem rocku '92 v Velenju Velenjska skupina RES NULLIUS bo prvič po nastopu na NOVEM ROCKU '92 izvedla prvo ploščo, ki naj bi predvido-' ma izšla februarja pri založbi T.R.I.P. records. Koncert bo v petek, 18/12 ob 21. uri v mladinskem klubu S/tiskarna. TOM Novoletni koncert — Kulturno-prosvetno društvo Svoboda Šoštanj bo tudi letos, kot je to že v navadi, za vse prebivalce Šoštanja pripravilo »novoletni koncert«. Nastopili bodo godba Zarja, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj ter harmo-nikarska sekcija. Koncert bo v Domu kulture v Šoštanju v petek, 18. decembra, pričeli pa ga bodo ob 19.30. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA »IVAN NAPOTNIK« VELENJE Straussov NETOPIR V petek, 18. decembra, ob 16.30, bo v Ljubljanski operi predstava Straussove operete NETOPIR. Avtobus izpred Rdeče dvorane bo odpeljal ob 14.30. Pot bo potekala skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Cena aranžma-na je 2.000 oz. 1.700, odvisno od cene vstopnic. Prijave so še možne. Romantična GISELLE Ena najlepših baletnih stvaritev GISELLE je ponovno na repertoarju v Cankarjevem domu. Za predstavo dne 29. decembra imamo rezerviranih 50 vstopnic a 750 sit v parterju. Cena aranž-mana s prevozom je torej 1.450 sit. Pohitite s prijavami. Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane v Velenju. ženske torbice USNJE PIKEM S 063881-125 6.00 Super shop, mix. 9.00 Channel E 11.00 Onkraj jutri. 11.30 Finance. 13.00 Japonsko gospodarstvo 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonan-za. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus 22.00 Novice. 22.30 Financial Times 23.00 Skrivnostno življenje Kathy McCormick. »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-45I, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v-četrtek. SREČANJE PRAKRISTJANOV V UNIVERZALNEM ŽIVLJENJU vsako SREDO in PETEK ob 19.30 v Mariboru, Trubarjeva 15 DRAGI DEDEK MRAZ! PRINES1 Ml DARILO IZ SEZAM-a. Šoštanj, Trg svobode 4 r-i i i i i i i »Državljane in pravne osebe naprošamo, da si pred bližajočimi božičnimi in novolentimi prazniki zase in za svoje delavce, pravočasno priskrbijo slovenske potne liste. V mesecu decembru bistveno povečani obseg dela na Sekretariatu za notranje zadeve ne bo dopuščal upoštevanje izjem še posebej glede roka za njihovo izdajo, saj ta znaša delovnih 10 dni. Izjemno skrajševanje navedenega roka zaradi utemeljenih razlogov (smrt, zdravljenje v tujini ipd.), bo na podlagi pisnih dokazil (tako npr. službena pot v tujino s potrditvio direktorja pravne osebe!) dovoljeval sekretar tega upravnega organa. V pričakovanju razumevanja želimo vsem državljanom vesele božične in novoletne praznike.« Občina Velenje Sekretariat za notranje zadeve I I I I I I I ■ I I I I I Silvesterski predstavi Še vedno je na razpolago nekaj mest za silvesterski predstavi v Ljubljani in v Mariboru. V ljubljanski operi bo na sporedu opereta Straussov NETOPIR s pričetkom ob 19.00. Cena vstopnic 1.800 in prevoz 900 sit. Za prijetno počutje bo poskrbel Kompas Celje. Tisti, ki bodo potovali na sil-vestersko predstavo v Maribor, si bodo ob 18.00 ogledali Pandurje-vo CARMEN. Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu ogled jaslic v stolnici, po predstavi ob 18.00 pa šampanjec v gledališču in ogled silvestrovanja na prostem v Mariboru ter zdravica v avtobusu. Cena vstopnic 1.260 z 20% popustom za abonente gledališkega abonmaja. Cena prevoza 900 sit. Prijave so še možne. Pohitite! ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. 12. 1992 do 13. 12. 1992 so povprečne 24 — urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo : 125 mikro-g/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro—g/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 7. 12. AMP VELIKI VRH 180 mikro-g/m3 8. 12. AMP VELIKI VRH 110 10. 12. AMP VELIKI VRH 230 13. 12. AMP VELIKI VRH 140 MAKS. POLURNE KONCENTR od 7.12. do 13.12.1992 konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G. G. M 7.12. BH 8.12. CH 9.12. B 10.12. m 11.12. CZ] 12.12. H 13.12. DNEVNE KONCENTRACIJE od 7.12. do 13.12.1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. H 7.12. ^ 8.12. EZD 9.12. ■i 10.12. OH 11.12. □ 12.12. ■i 13.12. 17. decembra 1992 OBVEŠČEVALEC naš čas stran 15 o o CJ> tel. 883 481,888 480 faz 881 990 UAkz&zn, oguii, ocjHas cr na! MLADA MAMICA nujno išče sobo ali garsonjero. Danijela Keržič, Kresnikova 30 Celje. UGODNA PRODAJA BELEGA IN RDEČEGA VINA, nad 51, električnega bojlerja in stoječe ure. © 858-884. DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA, zamenjam za trosobno. © 851-633. IŠČEM DEKLE ZA DELO V GOSTILNI in dekle za delo v kuhinji. Zaželena praksa in lasten prevoz. © 778-080. VIDEORECORDER SONY TIP SLU 212 VP, prodam. © 893-722. V VELENJU, ODDALJENO OD GORENJE ELEKTRONIKA cca 500 m, oddam poslovni prostor za mirno obrt s posebnim vhodom, telefonom, kabelsko, mestno ogrevanje, sanitarije in takoj vseljivo. © 856-537 od 7. do 14. ure. BTV GORENJE, ekran 55, prodam za 200 DEM. © 857-107. OPEL CORSO LS, letnik 1986, registriran do 93/8, prodam. © 857-484. SEKUPAR ZA REZANJE DRV in okna ter vhodna vrata, prodam. © 857-682. PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo, prodam. © 701-832. DOBRO OHRANJEN FIAT 750, prevoženih 31.000 km, registriran do septembra 1993, prodam. © 701-832. POUČUJEM IN INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO za vse stopnje. © 857-047. STRUŽNI AVTOMAT PRODAM. © 701-650 popoldan. PETDELNO GARDEROBNO OMARO PRODAM. © 857-453. MIZARJI! Nudim vse vrste listov za tračne žage od 10 do 60 mm širine. Trakovi so po želji spojeni, razpirjeni in brušeni. © 893-559. PRODAJA UVOŽENIH LI-KALNIKOV NA PARO, no voletni popust. © 854-207. DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 17. decembra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Renko, nočni dr. Seher in dr. Zupančič. Peter, 18. decembra — dopoldan dr. Rus popoldan dr. Friško-vec, nočni dr. Kozorog in dr. Rus. Sobota, 19. decembra in nedelja, 20. decembra — dnevni dr. Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec. Ponedeljek, 21. decembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Zuber in dr. Vrabič. Zobozdravstvo: V nedeljo, 13. decembra — dr. Zvonko Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 18. decembra do 24. decembra — Ivo Zagožen, dr. vet. med., Jerihova 38, Velenje, tel.: 858-704. Občina Mozirje: Veterinarska postaja: Do 20. decembra — Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769. Od 21. decembra do 27. decembra — Ciril Kralj, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-410. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Asim Kokič, Velenje, Zidan-škova c. št. 9 in Albina Jašaragič, Velenje, Zidanškova c. št. 9, Er-vin Pirnat, Velenje, Župančičeva c. št. 21 in Irena Rednjak, Velenje, selo št. 12. Smrti: Peter Kugonič, roj. 1931, Lepa njiva št. 94, Ana Soline, roj. 1926, Velenje, Stantetova ul. št. 12, Suzana Hlačun, roj. 1906, Ljubija št. 18, Franc Vorina, roj. 1925, Strensko št. II, Eva Torja-nac, roj. 1913, Zadrečka št. 19, Nazarje, Frančišek Napret, roj. 1915, Predel št. 19, Leopold Pe-tkovnik, roj. 1949, Bele vode št. 38, Viktor Oman, roj. 1943, Ponikva št. 11, Ludmila Turnšek, roj. 1922, Doberteša vas št. 16/4, Maksimiljan Hribernik, roj. 1924, Ravne št. 134, Danilo Mali, roj. 1950, Parižlje, št. 20/d, Neža Strašek, roj. 1906, Sp. Ga-brnik št. 22, Adolf Ošlovnik, roj. 1918, Velenje, Gregorčičeva c. št. 14. Josip Golub, roj. 1938, Celje, Ul. 8, Črnogorske brigade št. 6, Mihael' Primožič, roj. 1934, Ce-ije, Trubarjeva c. št. 18, Terezija Jelen, roj. 1935, Velenje, Kidričeva c. št. 17, Marija Kuzman, roj. 1922, Cesta v Tomaž št. 5, Janez Zaljuberšek, roj. 1908, Velenje, Partizanska c. št. 7, Matilda Vo-deb, roj. 1908, Črnolica št. 31, Jožef Bračun, roj. 1937, Šoštanj, Cesta talcev št. 2, Franc Ran-čnik, roj. 1907, Velenje, Jenkova c. št. 37, Alojzija Fidej, roj. 1928, Velenje, Jenkova c. št. 39, Angela Bračič, roj. 1913, Velenje, Selo št. 9, Vincenc Iršič, roj. 1931, Fran-kolovo št. 32, Štefan Leksl, roj. 1905, Zabukovica št. 103. LIR Trgovina z gradbenim materialom Imamo nov delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel: 063/855-646 Pogrebna služba Strahovnik, d.o.o., Žalec Vrečaijeva 3, telefon (063) 712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avatofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracija sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žamih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! Na uslugo smo vam ob vsakem času. Hvala z« zaupanje! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in starega očeta Jožeta Bračuna iz Šoštanja 23. 2. 1937-13. 12. 1992 Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalja in mu darovali cvetje in vence. Žalujoči: žena Katica, hčerki Snežana in Vesna z družinama ter ostali sorodniki. ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L * L« Stanetova 62, Velenje (za kinom): Tel: 857-608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. IZDELOVANJE NAGROBNIKOV PODPEČAN, Šalek 20, Velenje tel.: 857 558 NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Velenje, Ul. Janka Ulriha 12, tel. 063/858-159, od 16-19 ure z 'Dami a duMi in obilju ... f. gorenje u u ucs. Prodajni center Gorenje v Velenju, Partizanska 12 POSEBNA PRAZNIČNA PONUDBA! DARILNI BONI l/ VREDNOSTI 5 % OD GOTOVINSKEGA NAKUPA NAD 2.000,00 NAGRADNA IGRA - NOVOLETNO ŽREBANJE 5.01.93 NAGRADE: KUHINJA GORENJE/150.000,00/, PRALNI STROJ GORENJE, GRELNIKI VODE,IZLET V NEZNANO IN ŠE IN ŠE... ZA GOTOVINSKO PLAČILO ŠE DODATNI POPUST ZA BELO TEHNIKO GORENJE: 10 % POPUST PS405 5 % POPUST PS 060, PS 808, HZ0 31 M, HZ31M, ZO 10M, ZS 31M 30 % POPUST KUHINJE GORENJE 25 % POPUST KOPALNICE GORENJE 20 % POPUST POSODA WMF ZA GOTOVINSKO IN KREDITNO PLAČILO 10 % POPUST PROIZVODI METKE CELJE, KERAMIKA UBOJE, TI KI /brez ventilov/ 5 % POPUST MALI GOSPODINJSKI APARATI PRODAJNI CENTER GORENJE VAS PRIČAKUJE! ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta Franca Bančnika 24. 3. 1907—12. 12. 1992 iz Jenkove 37 v Velenju iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Enako zahvalo izrekamo Zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, rudarski godbi, gospodu duhovniku in govorniku. VSI NJEGOVI ZAHVALA Človek glej življenje svoje, danes zdrav si in vesel, jutri že li zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel. Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi mamice, sestre, hčerke in prijateljice Ljube Onič 4. 8. 1954-5. 12. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, pred vsem pa častni straži, pevkam in govornikoma za poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI V Žlabru pri Nazarjah so obupani '■0 M km jc; a v.'1'!'./'. Nenehne poplave so se iz Savinjske preselile tudi v Zadrečko dolino in v obeh se sedaj soočajo s celo vrsto različnih poplav, med drugim s poplavo obljub in malomarnosti. Ko Dreta pridere v Nazarje, počne kar hoče, pravzaprav mora. Recimo takole. Odnesla je že lep del nasipa ob stanovanjskih blokih in le še malo maqjka, ko bo vsega. Zato že trepetajo stanovalci v višjih stanovanjih, ker se bo zagnala v temelje, ne le v spodnje kleti in prostore. Z vrha nasipa proti Dreti so si stanovalci uredili gredice, ki jih seveda ni več. Pa kaj, pravijo upravljalci obvodnega prostora, saj jih ne bi smeli imeti. Zemlja pač ni njihova. Lepo. Še lepše je, da je kar na nasprotnem bregu odnesla že več Anton Bastl: "Do klopi in malo čez seže voda ob "normalnih" poplavah, do vrha mize in čez ob "nenormalnih" Srečo Urtelj ml. in Jože Dobrove, v ozadju pa polje, ki to ni več bela kronika Policijska postaja Velenje Petarde niso užitki Prejšnji torek, malo čez 17. uro, je mladoletni E.P. iz Velenja metal petarde pred stanovanjsko stavbo Veljka Vlahoviča v Velenju. Pri tem je poškodoval stropno luč. Velenjski policisti so zanj že napisali predlog sodniku za prekrške. Tako pa bodo- brez izjeme- ravnali tudi pri vseh drugih, ki so si že ali pa si morebiti še bodo v naslednjih "norih" dneh privoščili tovrstne užitke. Napadel ga je Torek, 8. decembra, je bil za J.R. iz Velenja vse prej kot uspešen dan. Okoli 18. ure ga je napadel J.K iz Velenja ter mu za nameček povedal še kakšno "močno". Seveda ne brez razloga. J.R. je namreč zastopnik za prijavljanje neprijavljenih TV sprejemnikov. Za J.K. sledi prijava sodniku za prekrške. Kaj takega zlepa ne Že lep čas se velenjskim možem postave ni dogodilo, da bi kdo od razgrajačev zahteval intervencijo policijske patrulje zaradi samega sebe. Zato so bili gotovo prejšnjo sredo, okoli 22.30 ure močno presenečeni, ko jih je poklical S.O. iz Velenja v lokal Saloon, v katerem je vrgel na tla igralni avtomat in se nespodobno vedel. Obisku pri sodniku za prekrške se kljub samokritičnosti ne bo mogel izogniti. Neznanec je kasneje postal znanec Preko noči iz srede na četrtek, prejšnji teden, je neznanec vlomii v osebni avtomobil, last J.J. iz Velenja, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na Rudarski 2 v Velenju. Iz njega je odtujil av-toradio kasetofon. To mu očitno ni bilo dovolj, kajti tudi tam parkiran avtomobil, last S.G. iz Velenja, je bil zanj zelo zanimiv. Na silo je vlomil v notranjost, iz nje pa ukradel več raznih kaset in 65 tisoč lir. Istega dne, že v dopoldanskem času, pa so velenjski policisti odkrili tega neznanca. Nečednega posla je osumljen S.R. iz Velenja. Zanj bodo podali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. Ponarejeni Namini boni Pred tednom dni so v Veleblagovnica Nama v Velenju ugotovili, da je nekdo vnovčil okoli 80 ponarejenih bonov po 1000 tolarjev. Prizadevanja mož postave, da bi čimprej odkrili predrzneža, se je kmalu obrestovala. Telefoni na Čreti zvonijo... ...in pesem veselja je zjadonela v dolino Previsoka struga Drete, v ozadju pa 20 hektarjev uničenega polja, pa "poplavne" hiše in poslopja Kazensko ovadbo zaradi tiskanja, nato pa tudi vnovčitve ponarejenih bonov so že napisali, in sicerr za A.M. in B.K. iz Velenja. Pretepala ga je izvenzakonska partnerica Pred tednom dni, malo pred 12. uro, je A.K. iz Velenja poklical na velenjsko policijsko postajo in prosil za pomoč. Bil je nemočen v "dvoboju" s svojo izvenzakonsko partnerico Z.B. Na kraju so policisti ugotovili, da sta se sprla, razbila tudi nekaj inventarja. Računa pa bosta poravnala na zasebni tožbi. Tatvina denarnice V četrtek, 10. decembra, med 12. in 14. uro, je garderobne omarice v velenjskem zdravstvenem domu "pregledoval" neznanec. Pri tem je našel žensko denarnico, last O.C. V njej pa je omenjena imela okrog 15 tisoč tolarjev. Povzročitelj, zavrti 92! Pred tednom dni, okoli 22.30 ure, se je v naselju Gavce pripetila prometna nezgoda. Tesno sta se srečala avtobus, ki ga je upravljal Franc Juvan iz Skornega in voznik neznanega osebnega avtomobila, na katerem naj ne bi gorela leva luč. Ta je po nesreči odpeljal dalje. Zato ga velenjski policisti prosijo, da zaradi razjasnitve okoliščin zavrti št. 92. Hudo telesno poškodovan Prejšnji petek, ob 15.30 uri, se je pripetila prometna nesreča na Primorski cesti v Šoštanju. V njej sta bila udeležena voznika osebnih avtomobilov Ivan Vodušek (45 let) iz Šoštanja in Ranko Rednak (20 let) iz Paškega Kozjaka.Do nesreče naj bi prišlo zaradi Voduškove vožnje po sredini vozišča. V nesreči se je omenjeni hudo telesno poškodoval. Odpeljal dalje Prejšnjo soboto, okoli 16.30 ure, se je pripetila prometna v nesreča na cesti Matija Gubca v Šoštanju. Tu naj bi voznik osebnega avtomobila Žarko Rabič (35 let) iz Velenja zbil pešca Abida Skenderoviča (43 let) iz Prevalj in ga pri tem hudo telesno poškodoval. Po nesreči je odpeljal dalje, ne da bi poškodovancu nudil pomoč. Naslednji dan se je javil sam. Policisti so kljub temu zanj napisali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. Več kršitev javnega reda in mira Prejšnji teden so morali velenjski policisti večkrat na teren zaradi kot 1.000 kvadratnih metrov najboljše zemlje, kak poldrugi meter lepe črne zemlje, pa manjši sadovnjak. Jožetu Dobrovcu ostaja le še močan oreh, ki sam ne ve kako še kljubuje, gotovo pa čuti, da ne bo več dolgo. Ob vsaki poplavi kakšen meter v širino in nekja sto v dolžino. Od tu naprej pa do izliva Drete v Savinjo pri gradu Vr-bovec je struga Drete na debelo zasuta in previsoka, brežine so povsem zaraščene in tu se začne nova (stara) zgodba. Nasip je Dreta že predrla in ga bo kmalu spet, zalila bo bližnje hiše, dvorano in tiskarno v delavskem domu, vse "že videno". Nasipe namreč delajo tako, kot bivse otroci igrali v mivki, pravijo v Žlabru. Ko tako Dreta pridivja proti (narasli) Savinji, seveda prižge desni žmi-gavec za svojo nadaljno pot navzdol. A je narasla Savinja huda ovira, višina Drete se hitro dviguje po njenem toku nazaj, s pomočjo pritokov zalije in zasuje kakšnih 20 hektarov najboljše zemlje, da o hišah in stanovanjskih hišah ne razpredamo. Poplavlja torej navkreber in v Žlabru že ne počnejo nič drugega, kot rešujejo opremo, stroje, živino, sami sebe. Skozi vas teče potok Sodne k in nekaj sodnih dni jim je letos že "privoščil". Tudi njega ustavijo Dretine vode in že itak narasel dodatno uničuje. Dodatna je tudi "ugodnost", da Dreta bregove prestopi tudi više Žlabra in ga zalije še z zgornje strani. Zrahljano prst po jesenskem oranju jim je že odneslo, na njive nasulo peska in kamenja, kdo bo še obdeloval, večina pa jih živi z dohodkom od kmetije. "Pač ne kršitev javnega reda in mira. Tako so med drugim morali minulo soboto, nekaj čez 20. uro, v Šalek, kjer so poslušali preglasno glasbo v stanovanju H.P., okoli 22.30 ure pa še v lokal Kozlevčar v Šoštanju, kjer je razbijal steklovino F.M. Oba čaka neljuba pot k sodniku za prekrške. Črni sezonski gozdarji, pozor Bližajoči se prazniki in črno sekanje novoletnih jelk je seveda kaznivo dejanje. Velenjski policisti bodo v teh dneh tovrstnim primerom namenili še posebno pozornost. Zato, nikar! Prihranili si boste neljubo pot, pa še kakšen tolar. Poostrena nočna akcija V noči iz petka na soboto bodo na cestah v velenjski občini možje postave ob cestah. Pod drobnogled pa bodo tokrat "vzeli" preverjanje treznosti voznikov. Policijska postaja Mozirje "Čuden" dan V.M. Ali je bila morebiti posredi polna luna, ali tiči vzrok za nerazumno početje V.M. iz Rečice ob Savinji, prejšnjo soboto, bodo poskušali ugotoviti pristojni organi. Ve se, da je omenjeni že v dopoldanskih urah hodil po trgu, preganjal otroke, v rokah pa nosil kamen in z njim grozil. Prav tako naj bi ščuval svojega odvezanega psa. 10 minut po prvem obvestilu o tem dogodku (9.50 uri) je na mozirs-ko policijsko postajo prišel C.K. iz Rečice ob Savinji in povedal, da ga je V.M. s kamnom udaril po očesu, njegov pes pa ga je ogrizel po nogah. Ob 11.15 uri pa je na omenjeni policijska postaji spet zazvonil telefon. Na drugi strani so policisti zaslišali že znani glas C.K-ja, ki je povedal, da V.M. meče kamenje proti njegovi stanovanjski hiši, in da je razbil steklo na dveh oknih. In kaj so(bodo) storili tamkajšnji možje postave? Za V.M. so napisali dve kazenski ovadbi. Vzroke požara še raziskujejo Z velenjske policijske postaje je prejšnjo nedeljo prišlo obvestilo, da je v Florjanu pri Šoštanju zgorel osebni avtomobil R4, last P.M. iz Okonine. Mozirski policisti so kasneje ugotovili, da je bilo omenjeno vozilo preko noči ukradeno izpred prostora gostilne Na četari. Okoliščine in vzroke požara še raziskujejo. bomo več plačevali davkov", pravijo. "Pravzaprav se za nas nihče ne zmeni," pravijo v en glas oče in sin Srečo Urtelj, Jože Dobrove, Anton Bastl in ostali. Vse kar na občini naredijo za nas je, da jim moramo dati pismeno, kaj se z nami dogaja. Kot da vsega tega nihče ne vidi." Pač. Že trikrat je "videl" NIVO. Opozoril je namreč lastnike zemljišč naj pokosijo travo, ker pridejo delat. Kmetje so pokosili mlado travo (in jim je zmanjkovalo krme), prišli so stroji,na travnikih "opravili" svoje, veliko kubikov črne zemlje so izkopali in odpeljali (menda so mislili graditi nasip) - in odšli. Nova rana je postala rakasta, zdaj zemljo odnaša Dreta. "Ne jezimo se zaradi tiste zemlje, ki jo je Dreta že odnesla, jezimo se zaradi tiste, ki jo še bo," pravijo in dodajajo, da je "najhuje, ker največkrat težko ali pa sploh ne moremo pomagati sosedu Antonu Bastlu, ki ima hišo na polju in je sam v nesreči. Enostavno ne pridemo do njega." To pomeni, da je res hudo, saj tako složnih ljudi ni daleč naokrog. In zdaj jim ostaja le "složnost" v nesreči, saj nimajo več upanja, da bi se kaj uredilo. (jp) Skoraj življenska želja kmetov na prostrani visoki Čreti je po enem, dveh desetletjih uresničena. Dobili so telefon. Kako vsakdanja novica, za njih pa dogodek stoletja. v Pa ne po njihovi krivdi. Če bi bilo po njihovem, če bi bilo vse odvisno samo od njihove želje, volje in pripravljenosti delati in plačati, bi zvezo z oddaljeno dolino imeli že davno, pred desetimi leti recimo. Ko so namreč letošnjo jesen dobili zeleno luč, so akcijo opravili v "nerazumljivih" 35 dneh. Nerazumljivih zato, ker so po izjemno težkem in zahtevnem terenu izkopali 4.700 metrov jarkov za kabel (samo v dveh dneh 1.200) in 1.700 metrov kabla speljali po zraku, akcija je vredna 160.000 DEM, telefonske priključke je dobilo devet srečnih kmetij, bila pa je to akcija krajevnih skupnosti Braslovče, Vransko in Nazarje. "Kaj takega ni mogoče nikjer drugje," so poudarili izvajalci strokovnih del, o njih, o ljudeh, o vseh, ki so pomagali, o tem, kako so gradili, morda v bolj zanimivi obliki kdaj drugič, povejmo le, da je v torek zvečer z "uradnega" zaključka akcije z visoke Črete v oddaljeno dolino zadonela pesem sreče - brez telefona. In prav je tako, moralo je biti. (jp) Spoštovani bralci! Zaradi praznika moramo naslednjo številko končati dan prej. Zato vam sporočamo, da sprejemamo oglase, razpise in druge objave samo še do ponedeljka do 9. are. Ob /akjučkii leta in odprtju Bele dvorane Jezero vabijo ^OSI Gostinstvo Turizem Trgovina d o o. na eno največjih letošnjih prireditev in v v mm z glasbo, petjem, plesom in humorjem v soboto, 19.12. ob 19. uri Zabavali vas bodo: v - ansambel Zabe - Alenka Godec - Irena Vrčkovnik - New swing kvartet - ansambel Oststeier - ansambel Alpen vagabund - ansambel Don Juan - Heidi - Vindi - Sedmi raj - Strašna Jožeta v - Vinko Simek Najboljša vina in slastne jedi bodo nudili, kdo drug, kot delavci podjetja GOST, ker je garant vrhunskega zadovoljstva in enkratnega razpoloženja. Naj vam ta večer pomaga pozabiti težave iztekajočega se leta. Pridite v Belo dvorano v soboto, 19.12. ob 19. uri in se pove selite do zgodnjih jutranjih ur. Predprodaja vstopnic: Restavracija Jezero - Bistro Orion, Fast Food Klub, Mladinska knjiga, Tržnica Velenje, Zlatica Velenje