KALENDAR SRCA JEZUŠOVOGA 19 ¦** 37 XXXIV. LETNIK- CENA 6 DINAROV SAMO NA VREDNIŠTVI V ČRENSOVCIH, PO TRGOVINAJ I PO POŠTI V DRŽ AVI 7 D., ZA INOZEMSTVO 12 DIN. ZA NAROČNIKE M. LISTA, ČE SO TOGA ZA L. 1936 PLAČALII ČE GA NAROČIJO I ZA L, 1937 BREZPLAČEN. - ZA NAROČNIKE SAMO NOVIN V DRŽAVI 4 DIN, ČE SO NOVINE ŽE PLAČANE I TO SAMO EN KOMAD. IZDAJA MARIJIN LIST V ČRENSOVCIH, SLOVENSKA KRAJINA, KLEKLJOŽEF, DUHOVNIK, UREDNIK, ČRENSOVCI. TISKARNA BALKANVF E^^P&S jji DOLNJA LENDAVA SV. FRANČ/ŠEKSPROS/ NAM LUBEZEN DOJEZUŠA I hJEGOVIH SIROMAKOV! Višja cerkvena oblast je 1. 1935. sept. 28. pod št. 1174/32-2. odobrila driištvo BDom sv. Frančiška v Črensovcih." Namen driištva je pomagati siromakom poprek, predvsem pa po-dignoti hišo siromakom Slov. krajine v Črensovcih. Ki letno da bar 25 par, postane že kotriga driištva. Za žive darovnike se služijo svete meše jul. 2., sept. 17. i 4. okt. Za pokojne pa jul. 9, sept. 24. i okt. 11. — Pristopite k tomi driištvi vsi prebivalci Slov. krajine, da te deležni Jezušove obliibe: »Blazeni so smileni, ar smilenje zadobijo." (Mat. V. 7.) 1937 NAVADNO LETO ma 365 dni pa se začne i konča s petkom. Začetek leta 1937. Občno in državno leto se začne na novoga leta den 1. januara. Cerkveno leto se začne na 1. ad-ventsko nedelo 28. novembra. Začetek zvezdatnih letnih časov. Sprotoletje 21. marca, 1 y. 45 min. Leto 21. junija, 21 v. 22 min. Jesen 23. septembra, 12 v. 13 min. Zima 22. decembra, 7 v. 22 min. Znamenje za post. * ne smemo jesti meso. f samo ednok do sitoga, smemo pa jesti meso. ff samo ednok do sitoga brez mesa. Kvatre. 1. Sprotolešnje [postne] 17. 19. i 20. februara. 2. Letne [risalske] 19.21. i 22. maja. 3. Jesenske 15. 17. i 18. septembra. 4. Zimske [adventske] 15. 17. i 18. decembra. Premekljivi svetki. Ime Jezušovo 3. januara. Sv. Driižina 10. januara. Sedemdesetnica 24. januara. Pepelnica 10, februara. Viizem 28. marca. Nedela varstva sv. Jožefa 14. aprila. Križov tjeden 3. 4. i 5. maja- Vnebohod ali zastoplenje 6. maja. Risali 16. maja. Sveto Trojstvo 23. maja. Telovo 27. maja. Srce Jezušovo 4. junija. Angelska nedela 3. oktobra. Rožnovenska nedela 10. oktobra. Kristuš Krao 24. oktobra, Misijonska nedela 25. oktobra. Zahvalna nedela 7. novembra. Prva adventska 28. novembra. Svetek Žalostne Matere bože pride ravno na svetek sv. Jožefa, zato letos odpadane svetek Marijinoga oznane-nja i se od 25. marca, ar je teda ve-liki tjeden, prenese na pondelek po beloj nedeli. Svečnica, Oznanenje M. D., viizem-ski i risaoski pondelek, rojstvo Ma-rijino i sv. Štefan neso več cerkveno zapovedani svetki. Mraki sunca i meseca. Popuni sunčni 8. junija, začetek ob 19 v. 4 min., konec 9. junija ob 0 v. 16 m. Delni mesečni 18. novembra, začetek ob7v. 10 m,, konec ob 11 v. 28 m. Obročasti sunčni 2. i 3. decembra, začetek ob 21 v. 5 m., konec 3. decembra ob 3 v. 5 m. Pri nas nede viden nieden Znamenja za mesečne spremembe. Mlad @ Prvi krajec Q) Pun @ Zadnji krajec C Za zimo — kratke ,,TIVAR" kapute§Din 140-— JANUAR SEČEN Ma 31 dni ZAPISNIK Je januara mokrilo, pole de slabo rodilo. Vreme: Od 2. do 4. meglenoj preci mrzlo; 6. dež i sneg; 9. megla; 12. sneg; 13. megla i veter; 16. megla i veter; 21. jako mrzlo; 22.">i 23, veter i sneg; 24. i 25. jasno i jako mrzlo; 29. i 30. sneg i viher; 31. jako mrzlo. Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi 11 Petek Novo leto. Obrez. Gospodovo 2 Sobota j Makarij Aleksandrijski, apal; Izidor Sveta driižina se vrne iz Egipta. (Mt. 2, 19—23) 3 Nedela Ime Jezušovo. Genovefa, dev. 4 Pondelek Tit. piišpek. Ang. Folinjska, devica 5 Tork Telesfor, muč. Emilijana, devica ^ 6 Sreda Sv.TrijeKrali. Razgl. Gospodovo 7 Četrtek Valentin, piišp. Bl. Ambr. Fernandez 8 Petek i * Severin, spozn Teofil, mučenik _9 Sobota j Julijan, muč. Basilisa. Peter, piišp. _ Dvanajstletni Jezuš v cerkvi- (Lk. 2, 42—52) 10 Nedela 1. Po Razgl. Sv. Driižitia. Viljem, p 11 Pondelek Higin, papa. Pavlin Ogl., piišpek 12 Tork Alfred, apat Arkadij, mučenik ^ 13 Sreda Veronika Mil., dev, Juta, m. 14 Četrtek Feliks Nol. (Srečko). Hilarij 15 Petek * Pavel, pušč. Bl. Fr. Kapillas, kit. m. 16 Sobota ^Marcel, papa. Bernardin in tov., m. Od svatbe v Kani Galilejskoj. (Jan. 2, 1—11) 17 Nedela j 2. Po Razgl. Gospodovom. Anton, p. 18 Pondelek Sv. Petra stol v Rimi, Priska, d. 19 Tork Marij in tov., m Knut, kral Q) 20 Sreda Fabijan in Sebeščan, muč. 21 Četrtek Neža (Agneš), devica, mučenica 22 Petek * Vincencij in Anast., m. Gil Federico 23 Sobota Zaroka M. D. Rajmund Penj. Od delavcov v goricaj. (Mt. 20, 1—16) 24 | Nedela 1. Predpostna nedela. Timotej, p. 25 j Pondelek Spreobmenje sv. Pavla. Ananija, m. 26 Tork Polikarp, piišp., Pav!a, dovica (^ 27 Sreda Janoš Zlatoviistni, cerky. yuč. 28 Četrtek Odorik Porden., zašč. Kitaj. Rogerij 29 Petek * Frančišek Saleški, cerk. vuč. Valerij 30 Sobota Martina, dev. m. Hiacinta Prilika od sejača i semena. (Lk. 8, 4—15) 31 Nedela 2. Predpostna nedela, Busko Ivan Za mladožence — ,,TIVAR" obleke D?n 170*— FEBRUAR SUŠEC Ma 28 dni ZAPISNIK Zemla de v leti malo pila, če je v sušci preveč vlage dobila. Vreme: do 5. jako mrzlo; 6. sneg i mraz; 8 do 10. zviinred-no mrzlo; 11. i 12. malo me-nje mrzlo; 13. i 14. močen viher s snegom; 15. do 20. megleno i milejše; 21. do 28. dež vzeme dosta snega Posvečeni sv. Driižini 1 PondelekT Ignacij (Ognieslav), piišp, m. Brigita 2 Tork ! Svečnica.* Daruvanje Gospodovo 3 Sreda ! Blaž, ptišp., muč. Oskar, piišp. L 4 Četrtek ! Janoš Brit., muč. Andrej Korsini 5 Petek ' f 26 japon. muč., Agata, muč. 6 Sobota | Doroteja, dev. muč. Amand, piišp. Jezuš ozdravi slepca. (Lk. 18, 31—43) 7 I Nedeia > 3. predp. ned.Romualdap.Julijanad. 8 Pondelek Janoš Mataj., sp. Juvencij, piišpek 9 Tork Fašenek, Apolonija, muč. 10 ; Sreda , ff Pepelnica. Sholastika. Sotera, muč, 11 Četrtek f Lurška Mati boža. Addlf @ 12 Petek f f Bl. Pavel Lien. Kronanje Pija XI. 13 j Sobota f Katarina Riči. Pavel Leon, muč. Jezuš se trikrat skiišava. (Mt. 4, 1—11) 14 | Nedela I l.post. ned. Valent. (Zdrav.), m. Iv. V 15 j Pondelek f Faustin, muč. bl. Janoš, muč. 16 ! Tork f Julijana, muč. Onezim, piišpek 17 | Sreda , -j-f Kvatre. Frančišek Kle, m. Greg. X. 18 Četrtek f Simeon, piišp., m. Flavijan, piišp. 3 19 Petek ff Kvatre. Konrad, piišč. Suzana 20 Sobota ff Kvatre. Sadot, piišp. i tovariši rnuč Jezuš se na gori izpremeni. (Mt. 17, 1—9) 21 Nedela 2. post. ned. Feliks, piiš.P. Shamnet 22 Pondelek f Sv. Petra stol v Ant. Marjeta K., m. 2J Tork -f Peter Damijan, cerkv. vuč. Romana, 24 Sreda f Matija, ap. Sergij, muč. L'5 Četrtek t Valburga. Bl. Diego C, muč. (g) 26 Petek tf Malilda. Viktor (Zmagoslav) 27 j Sobota f Gabriel od Žal. M. B. Aug. Chapel Jezuš izžene šatana. (Lk 11, 14—28) 28 Nedela 3. post. ned. Roman, ap. Antonija Flor Za mladožence — ,,T I VAR" obleke Dfn 170*— FEBRUAR SUŠEC Ma 28 dni ZAPISNIK Zemla de v leti malo pila, če je v siišci preveč vlage dobila. Vreme: do 5. jako mrzlo; 6. sneg i mraz; 8 do 10. zviinred-no mrzlo; 11. i 12. malo me-nje mrzlo; 13. i 14. močen viher s snegom; 15. do 20. megleno i miiejše; 21. do 28. dež vzeme dosta snega Posvečeni sv. Driižini 1 Pondelek Ignacij (Ognieslav), piišp, m. Brigite 2 Tork Svečnica.'Daruvanje Gospodovo 3 Sreda Blaž, ptišp., muč. Oskar, piišp. L 4 Četrtek ! Janoš Brit., muč. Andrej Korsini 5 Petek i f 26 japon. muč., Agata, muč. 6 Sobota Doroteja, dev. muč. Atnand, piišp. Jezuš ozdravi slepca. (Lk. 18, 31—43) 7 | Nedela ' 3. predp. ned. Romuald ap., Julijana d 8 Pondelek Janoš Mataj., sp, Juvencij, piišpek 9 Tork Fašenek. Apolonija, muč. 10 Sreda - ff Pepelnica. Sholastika. Sotera, muč 11 Četrtek f Lurška Mati boža. Adolf ® 12 Petek ff Bl. Pavel Lien. Kronanje Pija XI. 13 | Sobota f Katarina Riči. Pavel Leon, muč. Jezuš se trikrat skiišava. (Mt. 4, 1—11) 14 Nedela 1. post. ned. Valent. (Zdrav.), m. Iv. V 15 Pondelek f Faustin, muč. bl. Janoš, muč. 16 Tork -¦ Julijana, muč. Onezim, piišpek 17 Sreda , ff Kvatre. Frančišek Kle, m. Greg. X. 18 Četrtek f Simeon, pušp., m. Flavijan, piišp. 3 19 Petek ff Kvatre. Konrad, piišč. Suzana 20 Sobota j-f Kvatre. Sadot, piišp. i tovariši rnuč Jezuš se na gori izpremeni. (Mt. 17, 1—9) 21 Nedeia 2. post. ned. Feliks, piiš. P. Shamnet 22 Pondelek f Sv. Petra stol v Ant. Marjeta K., m. 2d Tork f Peter Damijan, cerkv. vuč. Romana, 24 Sreda f Matija, ap. Sergij, muč. i5 Četrtek f Valburga. Bl. Diego C , muč. (g) 26 Pelek tf Matilda. Viktor (Zmagoslav) ^^Sobota f Gabriel od Žal. M. B. Aug. Chapel Jezuš izžene šatana. (Lk 11, 14—28) 28 Nedela 3. post. ned. Roman, ap. Antonija Flor Za delo — ,,TIVAR" obleke od Din 120' MARC MALI TRAVEN Ma 31 dni Posvečeni sv. Jožefi. ZAPISNIK Gda se Fašenek na sunci p?če, te leto dober pov prinese. Vreme: do 4 močen veter s sne-gom; 5. i 6. lepo, jasno;7. do 9. dež; 11. sneg; 12. mraz; 13 i 14. lepo, ali mr-lo; 15. sneg; 16. i 17.jasno i mrz! ; 18 do 20. jako mrzlo i sneg; 21. mrzlo i veter; od 22 naprej mrzlo; 30. sneg 1 Pondelek Albin, piišpek. Antonina, muč. 2 Tork Simplicij, papa. Neža Praška 3 Sreda Kunigunda, casarica. Marin, muč. 4 Četrtek Kazimir. Lucij, papa 5 Petek * Janoš Jožef od Križa C 6 Sobota Perpetua i Felicita, muč. Jezuš nasiti pet jezero možov. (Jan. 6, 1—15) 7 Nedela j 4. sredpost. ned.Tomaž Akv. c. vuč. 8 Pondelek Janoš od Boga. Julijan, piišpek 9 Tork Frančiška Rimska, dov. Gregor Niški 10 Sreda 40 mučencov. Makarij, piišpek 11 Četrtek Sofronij, piišpek. Krištof Milanski 12 Petek * Gregorij Veliki, bl. Jožef Čang $ 13 Sobota Teodora, muč., Kristina, muč. Židovje ščejo Jezuša kamenjati. (Jan. 8, 46—59) 14 Nedela 5. postna. Tihan. Matilda, kr., Pavlim 15 Pondelek Klernen Hofbauer. Ludovika Marijak 16 Tork Hilarij i Tacijan, mučenci 17 Sreda , Jedert. Patrik, pušpek 18 Četrtek ! Ciril Jeruz., cerkv. vuč. Salvator 19 Petek * Jožef, zaročnik Marije Dev. Q) 20 Sobota Aleksander, muč., Janoš Parm. Jezuš jaše v Jeružalem. (Mt. 21, 1—9) 21 | NedeJa 6. postna, Cvetna n. Benedikt, apat 22 j Pondelek Lea. Katarina Genov. 26 i Tork Jožef Oriol, misijonar, Pelagija, muč. 24 Sreda Gabriel, nadangel 25 Četrtek Veliki četrtek. Marko evang. 26 Pelek f f Veliki petek. Emanuel 27 Sobota Velika sobota. Janoš Damašč @ Jezuš vstane od mrtvih. (Mt. 16, 1—7) 28 Nedela Vuzem. Vstajenje Gospodovo. 29 Pondel. Vuzemskl pondelek. Ciril 30 Tork Janoš Klimak, apat. Kvirin, muč 31 Sreda Modest, piišpek. Benjamin, muč. Za deždževne dni — ,,TIVAR" hubertusi Din 250-— APRIL VELIKI TRAVEN Ma 30 dni ZAPISNIK Žito ma velko vlatovje, če čezmigovec lepo cvete. Vreme: do 4. jako mrzlo; 5. Iepo, jasno, toplo; 7. i 8. megla i dež; 12. do 17. jako mr-z'o, jasno i vetrovno; 19. dež; 20. do 22 jako mrzlo; 23. vroče i sparno; 24. i 25. topeo dež; 26. do 28. lepo i vroče; 29. dež, potom lepo. Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši 1 Četrtek | Hugo, pušpek. Venancij, piišpek, m. 2 Petek i * Frančišek Pavlanski. Leopold G. 3 Sobota | Rihard, piišpek. Hionija, m. Jezuš se prikaže skoz zapretih dver. Jan. 20,19-31 4 Nedela 1. PoVuzmi.Bela.IzidorS.Benedikttf 5 Pondel. Oznanenje Marije D., Vincencij F. 6 i Tork i Sikst I., papa. Krescencija 7 | Sreda Herman Jožef. Hegezip 8 Četrtek Albert, piišpek. Julija 9 Petek * Marija Kleofova. Tomaž Tol. 10 Sobota Ezehiel, pror., Marko Bolanj Jezuš dober pastir. (Jan, 10, 11—16) 11 Nedela 2. Po Vuzrni. Leon Vel. p. i c. vuč.fi 12 Pondelek Julij 1., papa. Angelus 13 Tork | Hermenegild, m., Ida, dev. 14 Sreda Varstvo sv. Jožefa. Justin, mučenec 15 ! Četrtek Helena, kralica. Teodor, mučenec 16 i Petek * Benedikt Jožef Labre, spozn. 171 Sobota Rudolf, m, Anicet, p. i m. Q) Jezuš napoveduje svoj odhod. (Jan. 16, 16—23) 18 Nedela 3. Po Viizmi. Antia. Apolonija 19 Pondelek Leon IX. papa. Konrad Miliani 20 Tork Neža Montepulčanska^ 21 Sreda Anzelm, cerkv. vuč. Šimeon, piišp. 22 Četrtek Soter i Kajetan, papa. Tarbula 23 Petek * Vojteh (Adalbert). Egidij 24 Sobota Jurij, muč., Fidelis Sigmar., muč. Jezuš obeče vučenikbm sv. Diiha. (Jan. 16,5—14) 25 Nedela 4. Po Vuzmi. Marko, ev., Ermin (^ 26 Pondelek M, B. dobroga sveta. Klet i Marc. 27 Tork Peter Kanizij, cerkv. vuč., Zita 28 Sreda pavei 0(j Križa. Pater Šanel 29 Četrtek Peter, m, Robert, apat 30 Petek * Katarina Sienska. Jožef Benicij Za sprotoletje — ,,T I V A R" površniki MAJ RISAOŠČEK Ma 31 dni '^g^-sSŠ^ Posvečeni Majniškoj kralici 1 Sobota Filip i Jakob ml., apoštola Jezuš vči od moči molitvs. (Jan. 16, 23—30) ZAPISNIK Risaošček moker, Ivan-šček pa mlačen, kmet,tisto leto boš žeden pa lačen. Vreme: 3. vgojdno mrzlo, ovak lepo; 4. grmenje i dež; 5. nestanovitno; 6. jasno i ja-ko hladno; 7. do 26, hla-dne noči, vroči, siihi dnevi; 27. mraz; 28. do 30. me-gla i dež; 31. močna slana, večer dež. 2 Nedela 5. Po Vuzmi. Križova. Atanazij, c. vuč 3 Pondelek ^(Najdenje sv. Križa. Aleksander L 4 Tork :N-JFlorijan (Cvetko). Monika 5 Sreda i ž ^Pij V., papa. Irenej, piišpek 6 Četrtek Krist. vnebohod. Jan, Rv. pred 1. vrati 7 Petek ! * Stanislav, piišp. i muč. Gizela 8 Sobota | Prikazanje Mihaela nadangela Od svedočanstva sv. Diiha. (Jan. 15, 26—16, 4) 9 Nedela 6. Po Vuzmi. Gregor. Nic, cerkv. vuč. 10 Pondelek Antonin, piišpek. Job @ 11 Tork ! Frančišek Hier. Mamert, piišpek 12 Sreda Pankracij i tovariši, mučenci 13 | Četrtek Servacij, piišpek. Robert Bellarmin 14 Petek * Bonifacij, muč. Justa 15 Sobota Izidor, kmet. Janoš de la Salle. Jezuš govori od sv. Diiha i liibezni. (Jan. 14,23-31) 16 Nedela | RisaH. Prihodsv.Duha.Jan.Nepomul^ 17 Pondelek | Risalski pondelek. Paschal Bajl. ^) 18 Tork Venancij, muč. Erik, krao 19 Sreda f Kvatre. Peter Celestin, Pudencijana 20 Četrtek Bernardin Sienski. Ivana d'Arc 21 Petek ff Kvatre. Andrej Bobola. Feliks Kant. 22 Sobota f Kvatre. Emil (Milan). Marjeta Jezuši je dana ysa oblast. (Mt. 28, 18—20) 23 Nedela 1 po Ris. Presv. Troj. Jan. K. Ros. sp. 24 Pondelek j M. B. Pomoč krščenikov 25 j Tork J Vrban I. papa. Gregorij VII. papa ^ 26 Sreda ! Filip Neri. Eleuterij 27 Četrtek Telovo. Beda Častitlivi 28 Petek * Avguštin, piišpek. Viljem 29 Sobota Marija Magdalena de Pazzi, devica Prilika od velike večerje. (Lk. 14, 16-24) 30 I Nedela ; 2. po Ris. Ivana Orleanska. Ferdinand 31 j Pondelek j M. B. Srednica vseh milosti. Angela Ž e n s k i ,,T I V A R" p o v r š n i k i o d Din 190- JUNIJ IVANŠČEK Ma 30 dni Posvečeni presv. Srci Jezušovomi ZAPISNIK Štirideset dni se nebo sku- zi, če na Medardovo ž njega rosi. Vreme: do 4. mrzlo; 5. mrzeo dež; 7. do 9. vroči dež i sunce; 28. krasno vreme; 30. me- gleno 1 Tork I Fortunat. Kuno. Gracijan 2 Sreda Marcelin, muč. Erazem C 3 Četrtek Klotilda, kralica. Pavla, devica 4 Petek j * Srce Jezušovo. Kvirin, piišpek, muč. 5 Sobota j Bonifacij, piišpek. Valerija, mučenica, Prilika od zgiiblene ovce i denara. (Lk. 15, 1-10) G Nedela 3. po Ris. Norbert, piiš, Bertrand, puš. 7 Pondelek Robert, apat. Baptista Var. 8 Tork Medard, piišpek. Pacifik. Viljem ffi 9 Sreda j Primož i Felicijan, mučenika 10 ' Četrtek Margareta, kralica. Bogomil 11 Petek * Barnabaš, apoštol. Marcijal, muč. 12 i Sobota Janoš Fak. Leon III. papa Čudežni ribji lov. (Lk. 5, 1—11) 13 Nedela j 4. po Ris. Anton Padovan. Akvilina 14 Pondelek Bazilij Veliki, c. vuč. Elizej, prorok 15: Tork Vid, muč. Germana Q\ 16 Sreda Frančišek Regis. BI. Gvido 17 Četrtek Adolf, piišpek. Nikander, mučenik 18 Petek * Efrem Sirski, c. vuč. Marko 19 Sobota Julijana Falk. Gervazij i Protazij Od greha v misli i reči. (Mt. 5, 20—24) 20 Nedela 5. po Ris. Silverij, papa. Bl. Frančišek 21 Pondelek Alojzij (Vekoslav) '22 Tork Ahacij, muč. Pavlin Nol., piišpek 23 Sreda Agripina, muč., Ediltruda, kralica @ 24 Četrtek Rojstvo Ivana Krstitela 25 Petek * Viljem, apat. Henrik, piišpek 26 I Sobota Janoš i Pavel, mučenika , Vigilij Jezuš nasiti štiri jezer možov. (Mk 8, 1—9) 27 Nedela } 6. po Ris. Hema, dov. Ladislav, kr. 28 Pondelek Vidov den. Irenej, piišpek, mučenec 29 Tork j Peter i Pavel, apoštola 30 Sreda ' Spomin sv. Pavla ap , Emilijan Za šport — ,,TIVAR" obleke o d Din 240' JULIJ JAKOPEŠČEK Ma 31 dni Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj. 1J Cetrtek I Presveta Rešnja Krv. Teobald L 2 \ Petek I * Obisk. Mar. Dev., Martinijan, m. 3 Sobota Leon II., papa. Bernardin. Ladislav Od lažlivih prorokov. (Mt. 7, 15-21) ZAPISNIK Štiridesetdni bo ešče lepo, če je drugi den julija vedro. Vreme: 2. megleno, hladno; 3. dež; 4. do 8. velika vročina; 10. i 11, ploha i viherje; 12. do 18. velika vročina; nato do konca močen dež. 4 Nedela 7. po Ris. Urh, piiš. Berta, dev. 5 Pondelek j Ciril i Metod, slovenskiva apoštola 6 Tork Izaija, prorok, Bogomila 7 Sreda ' Vilibald, piišpek. Pulherija, devica 8 Četrtek Elizabeta, kralica. Eugenij III., papa © 9 Petek i * Mikloš i tov., gor. muč. Manuel R. 10 Sobota Amalija. Veronika Jul. Od krivičnoga oskrbnka. (Lk, 16, 1—9) 11 Nedela 8. po Ris. Pij I., papa. Olga. Savin 12 Pondelek Mohor i Fortunat, mučenca 13 Tork Anaklet, papa i mučenec. Margareta 14 Sreda Bonaventura, piišpek i cerkv. vuč 15 Četrtek Henrik I., krao. Vladimir 3 16 Petek j * Devica Marija Karmelska 17 Sobota | Aleš, spozn,, Marcelina, devica Jezuš joče nad Jeružalemom. (Lk. 19, 41. 18 Nedela 9. po Ris. Friderik. Kamil de Lelis 19 Pondelek Vincencij Pavelski. Makrina 20 Tork Marjeta, mučenica, Hieronim 21 Sreda Prakseda, devica, mučenka. Angelina 22 Četrtek i Marija Magdalena. Lovrenc 23 Petek * Apolinarij, pušpek muč. Liborij (^ 24 Sobota Kunigunda. Kristina Prilika od farizeja i cestninara. (Lk. 18, 9—14) 25 Nedela j 10. poRis. Jakob Star., ap, Krištof, m. 26 Pondelek j Ana, mati Marije Device 27 Tork | Pantaleon, m., Rudolf Akvaviva i tov. 28 Sreda ! Viktor (Zmagoslav), papa 29 Četrtek Marta, blaženi Pavel Čen 30 Petek * Abdon i Senen, muč. C 31 Sobota Ignacij (Ognjeslav) Lojola Za lepo vremen — ,,TIVAR" hlače Din 80 — AVGUST MEŠNJEK Ma 31 dni Posvečeni preč. Srci Marijinomi Jezuš ozdravi gliihonemoga. (Mk. 7, 31—37) 1 Nedela 2 Pondelek 3 Tork 4 Sreda 5 Četitek 6 Petek 7 Sobota 11. po Ris. Vezalje sv. Petra, ap. Porciunkula. Alfonz M. Ligvorij Najdenje sv. Štefana. Lidija Dominik, apat. Agapij M. D. Snežna. Ožbolt, krao. Etnidij * Gospodovo sprem., Sikst II. jg Kajetan. Donat, muč. Prilika od smilenoga Samaritanca. (Lk. 10, 23 37) ZAPISNIK Lovrenčovo mejko grozdje sladko vino nam obeče. Vreme: 1. do 4. megleno, malo deža; 6 krasno vreme, hladna noč; 7. dež i grm-lenje; 8 preci lepo; 9. do 14. deževno; 17. lepo; 18. močno viherje; do konca nestanovitno. 8 Nedela 12. po Ris. Cinjak. Larg i Smaragd, m, 9 Pondelek Janoš Vianey. Roman. 10 Tork Lovrenc. m., Pavla, Filomena 11 Sreda Tiburcj, m, Suzana, m. 12 Četrtek Klara Hilarija, m, 13 Petek * Janoš Berhtnans. Hipolit. Kasijan 14 Sobota [ Euzebij. Atanazija Q) Jezuš ozdravi deset gobavih. (Lk. 17, 11 — 19) 15 Nedela 13. po Ris. Vnebovzetje M. D, 16 Pondelek Rok. Joahim, oča M. D. 17 Tork Hiacint. Julijana Liberat 18 Sreda Helena, cas , Agapit 19 Četrtek Ludovik Tol., piišp., Bl. Peter, j. m. 20 Petek * Bernard, apat i c yuč., Šamuel, pr. 21 Sobota Ivana Frančiška Šantalska Od bože previdnosti. (Mt. 6, 24-33) 22 Nedela 14. po Ris. Timotej, m,, Hipolit, p. (=g) 23 Pondelek \ Srce Marijino. Filip Benicij 24 Tork Brtalan, apošt. Ptolomej, piišp. 25 Sreda Ludovik, krao. Patricija, dev. 26 Četrtek Zefirin, papa. Bernard Ofiški 27 Petek * Jožef Kalas. Antuza 28 | Sobota Auguštin, c. vuč , Hermes Jezuš obiidi mladenca v Naimi. Lk. 7, 11 — 16 29~ Nedela 15. po Ris. Obgl. IvanaTKrst (L 30 Pondelek Roza Limanska, dev. Feliks 31 Tork Raimund. sn. Izabela : Za šolsko deco — ,,TIVAR" obleke Din 60- SEPTEMBER MIHAOŠČEK Ma 30 dni Posvečeni Deteti Marijiki ZAPISNIK ČenaMihalovoseyeryleče, veliko zimo i sneg prinese. Vreme: Do 5. vetrovno i hladno; 6. do 8. dež i grmlenje; 11. megleno; 13. i 14. mrzle noči; 15. jasno i toplo; 16. i 17. megleno; od 15. na-prej oblačno, mrzlo i ve-trovno, kak v zimi. 1 Sreda Egidij, apat. Ana 2 Četrtek Štefan, krao. Maksima, muč. 3 Petek * Doroteja i tov, dev. Evfemija 4 Sobota Rozalija, devica. Ida, grofica © Jezuš ozdravi vodeničnoga. (Lk. 14, 1—11) 5 i Nedela ! 16. po Ris. Lovrenc. Just. piiš. 6 Pondelek J Zaharija, prorok. Peregrin. 7 j Tork Marko i tovariši, muč. Regina 8 Sreda j Rojstvo Marije Device. Korbinijan 9 Četrtek Peter Klaver. Gorgonij, muč. 10 Petek * Mikloš Tol., spozn. Pulherija, dev. 11 Sobota | Prot i Hiacint, muč. Milan, piišpek Od najvekše zapčvedi. (Mt. 22, 34-46) 12 | Nedela 17. po Ris. Ime Marija. Maced , piiš.Q) 13 Pondelek Frančišek K., Notburga, devica 14 Tork Povišanje sv. Križa. Ciprijan, piišpek 15 j Sreda f Kvatre. Marija 7 žalosti 16 Četrtek Kornelij, papa. Ljudmila 17 Petek f f Kvatre. Lambert, piišp. Hildegarda 18 Sobota f Kvatre. Jožef Kupert. Zofija i tov. Jezuš ozdravi mrtvoudnoga. (Mt. 9, 1—8) 19 | Nedela j 18. po Ris. Januarij, piišpek i muč. 20 Pondelek ! Eustahij. muč. Kandida (g) 21 Tork ! Matej ap. i evangelist. Jonaš, pror. 22 j Sreda j Tomaž Vilanovski, piišpek. Mavricij m. 23 | Četrtek Linus, papa. Tekla muč. 24 Petek * Marija Devica, rešitelica robov 25 Sobota Kamil i tovariši, mučeniki. Kleofa Priiika od kraleske svatbe. (Mt. 22, 1-14) 26 | Nedela \ 19. po Ris. Ciprijan i Justina, muč. 27 | Pondelek Kozma i Damijan, mučenika L 28 ; Tork Venčeslav, krao i muč. Lioba 29 Sreda Mihael, nadangel. Eutihij muč. 30 Četrtek Hieronim, cerkv. vuč. Zbfija Za slabo vremen — ,,TIVAR" hubertus Din 250*— OKTOBER VSESVIŠČEK Ma 31 dni Posvečen Kralici sv. rožnoga venca 1: Petek 2: Sobota * Remigij, piišpek. Janoš Dukelj, spoz Angelje varivačje. Leodegard Jezuš ozdravi sina kral. uradnlka. (Jan. 4, 46—53) 3 j Nedela 20. po Ris. Terezika Deteta Jez. Kand. 4 Pondelek j Frančišek Serafin. Edvin @ 5 Tork f Piacid i tovariši, muč. Flavijana 6 Sreda { Bruio, sp. M Frančiška 7 Četrtek j Mar. Dev., kralica sy. rožnoga venca 8 Petek * Brigita. Starček Simeon 9 Sobota Dionizij, muč. Abraham, očak Prilika od nesmilenoga hlapca. (Mt. 18, 23—35) 10 Nedela 21. po Ris. Frančišek Borg. Daniel pror 11 Pondelek Materinstvo M. B. Nikazij Maksiinilijan, piišp. m. Serafin ^) Edvard, krao. Koloman Kalist, papa. Just, piišpek * Terezija, devica. Aurelija Gal, apat. Gerard Maleja 12 Tork 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 I Sobota Od dače casari. (Mt. 22, 15-21) 17 Nedela 22. po Ris. Marjeta. M. Alak. Hedviga 18 Pondelek Liikač, evangelist. Julijan, puščavnik 19 Tork Peter Alkantarski. Etbin, apat ^ 20 Sreda j Janoš Kancijan. Felicijan, muč. 21 Čelrtek ! Uršula (Orša) i tov., m. Hilarion 22 Petek j * Kordula, muč. Fides (Vera) 23 Sobota | Klotilda, muč. Jozefina Jezuš obiidi Jairovo hčer. (Mt. 9, 18—26) 24 Nedela 25 Pondelek 26 Tork 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota 23. poRis. Mis. n. Rafael nada., Kristina Krispin, Krizant i Darija Evarist, papa. Bonaventura Frumencij, piišpek. Antonija Šimon i Juda, apoštola. Cirila * Narcis, piišpek. Ida. Donat Alfonz Rodriguez. Angelus c Jezuš med viherom v ladjici spi. (Mt. 8, 23—27) 31 Nedela 24. po Ris. Kristuš Krao. Volbenkpiiš. ZAPISNIK Zima rada z repom bije, če dugo toplo sunce sije. Vreme: Do 9. deži viher; 10. i 11. jasno; 21. i 22, megla i dež; 24. do 26. oblačno, nestanovitno, 29. do 31. oblačno i hladno. Za zimo ženski ,,T I VA R" kaputi Din 290. NOVEMBER ANDREJŠČEK Ma 30 dni Posvečeni priprošnjl za verne diiše ZAPISNIK Mraz Vseh svecov to po- meni, ka Martinov den bo lepi. Vreme: do 3. jasno; 4. i 5. dež; 6. do8. lepo; 9. do 15. dež, zapori; 16. do 20. deževno; 23. do 24. hladno; 25. dež; 26. lepi jesenski den; 27; po dnevi lepo, v nočidež. 29 jasno; 30. vetrovno. 1 Pondel. Vsi Svetci 2 Tork Spomin vernih diiš. Just, m. 3 Sreda Viktorin, piišpek. Venefrida @ 4 Četrtek Karol Boromej. Vital. Modesta 5 Petek * Caharija, oča Jan. Krstnika. Emerik 6 Sobota Lenart, apat, Helena. Prilika od pšenice i kokoja. (Mt. 13, 24—30) 7 Nedela 25. po Ris. Bl.Jancš Gabriel Perb.; m. 8 Pondelek Bogomir, piišpek. Klaudij 9 Tork Teodor (Božidar), muč. 10 Sreda Andrej Avelin. Trifon, m. 11 Četrtek Martin, piišpek. Menas Q) 12 Petek * Martin, papa. Avrelij, piišpek 13 Sobota Stanislav Kostka. Didak. Prilika od gorčičnoga zrna. (Mt. 13, 31—35) 14 Nedela 26. po Ris. Jozafat Kunčevič, piišp. m 15 Pondelek Jedert, dev , Leopold, vojv. Albert Vel. 16 Tork Otmar, apat. Neža Asiška, kr. 17 Sreda Gregorij, Čiidodelnik, piišp , Viktorija 18 Cetrtek Odon, apat. Roman, m. (g) 19 Petek * Elizabeta, kralica, Poncijan, p. 20 Sobota Feliks (Srečko). Edmund ____ Od razdejanja Jeružalema. (Mt, 24, 16—35) 21 Nedela 27. po Ris. Daruvanje M, D , Kolumb. 22 Pondelek Cecilija, dev. m., Filomen 23 Tork Klemen, papa muč., Felicita, muč. 24 Sreda Janoš od Križa. Hrizogon, m. 25 Četrtek Katarina, m, Mozeš, m. C 26 Petek * Silvester, apat. LeonardPortomavr. 27 Sobota Virgil, piišp., Valerijan Od slednje sodbe. (Lk. 21, 25-33) 28 Nedela l.Adventna. Greg. III. p. Jakob iz M. 29 Pondelek ! Saturnin, m., Gelazij, papa 30 Tork i Andrej, apoštol I Z a B o ž i č TIVAR" obleke!! DECEMBER BOŽIČ Ma 31 dni Posvečeni božemi Deteti Jezušeki. Sreda Četrtek Petek Sobota Zedinenje. Edmutid. Natalija Bibijana, muč., Pavlina, muč. * Frančišek Ksaverij, ap. Ind. Barbara, muč, Peter Hrizolog Ivan Krst. pošle svojiva vuč. k Jezuši. (Mt. 11,2—10) 2. advent. ned. Saba, ap., Krispin m Mikloš, piišpek Ambrozij, piišpek. Urban, piišoek Nevtepeno poprij. Devica Marija Peter Furje, pušpek. Delfina * Lauretanska Mati boža. Melkiad Damaz, papa. Hugolin, piiščavnik 3 5 Nedela 6 Pondelek rr Tork 8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota Ivan Krstiteo svedoči od Jezuša, (Jan. 19—28) 12 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 3. advent, n. Aleksand., m., Dioniz, m. Lucija, m., Otilija Konrad Ofiški. Spiridion, apat f Kvatre. Kristina, dekla Euzebij, piišpek. Albina, muč, ff Kvatre. Lazar, pušpek, Vivina@ f Kvatre. Gracijan, piišp., Teofim, m. Ivan Krst. pozvani v sliižbo predhod. (Lk. 3,1—6) 4. advent. n. Vrban V., papa. Fausta Eugenij i Makarij, mučenci Tomaž, apoštol. Severin, piišpek Demetrija, muč, Honorat, muč. Viktorija, muč., Dagobert * Adam i Eva. Hermina L Božič. Rojstvo Gospodovo 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota Simeon i Ana oznanujeta Gospoda. (Lk. 2, 33—40) 26 j Nedela i Ned. po božiči. Štefan, prvi muč. 27 I Pondelek Janoš evangelist, apoštol. Fabiola' 28 Tork Nedužna deca. Kastor 29 Sreda Tomaž, piišpek muč., David, krao 30 Četrtek Eugenij, pušpek, Liberij, pušpek 31 Petek * Silvester, papa. Melanija ZAPISNIK Lucija krati den, je znano vsem liidem. Vreme: 5. dež i sneg; do 7. lepo; 8. dež; 9. megleno, toplo; 10. dosta dežja; 11. lepo; 12. megleno; 13. močen dež; 14. do18 megleno; 20. jas-no, zmržnjeno; 30 jasno, mrzlo; 31. megleno. SRCE JEZUSOVO Skozi svetovje je mraz zavel, odrešilni je glas zapel: Srce Jezusovo. — Kdo budi nas iz otrplosti, Kdo kaže nam žar svetlosti? Srce Jezusovo ! Ušesa naša slabo slišijo, oči le komaj vidijo — Srce Jezusovo ? 0 čem govori ta sladki zvok, našim srcem gre na jok : Mi smo srce zatajili, v strojih smo srca utopili . . . Opila nas blazna je tehnika, naše srce je elektrika. — Včasih morda še žensko srce, če nam potiša telesne sle . .. Je to Srce toplejše kaj, odmeva v Njem prvotni raj ? — Še lepši raj se skriva vNjem: Rešenje je prineslo vsem! Bolj srečne nas storilo kot je pred grehom bilo. — Vojak ga je na križu odprl, ko je sam Bog za nas umrl . . . In z brega je odšlo v nebo, od tam nas vabi premočno: proti strasti najboljši kropilnik, svetovnega morja svetilnik. — Odprite, narodi, duhovne oči, strmite vanj: Jezike vse guči! Nebeški oddajni radio, val seže v srce sleherno . . . Le takrat se ihte zapre, če v smrtnem grehu kdo umre. Znamenje lepše kakor mavrica, beseda slajša kakor mamica ... O Srce Jezusovo, nas je omrtvil strahotni mraz, grehe že komaj spoznavamo, za spreobrnenje Te silno zazavamo: Usmili, usmili se nas! — Novo vrastvo proti reumatizmi. Skoz tri leta sem trpo od reumatičnih bolenj, štere so se nri stalno yra-čale v sklepi desnoga kolena v zvezi s občiitkom od reumatičnih bolenj v desnoj rami i gornjem deli roke. Bolenje je zavolo togatakmočno naprediivalo, ar sem taki od začetka razvi-janja nej obrno nikakšo pažnjo. Bolenje v začetki je trpelo samo par dni, nato je pa prestalo, tak da sam mislo, da je vsakša nevarnost minola. Ali to je bila samo razočaranost. Bolenje se je po dukšem časi povrnolo i nato se je kdakoli pojavilo i trpelo dukše vreme, dokeč je nej postalo stalno i se razširilo na vse dele tela. Dugo sam spitavao od toga betega, probao vse mogoča vrastva, a bilo je vse brez uspeha, dokeč sem nezvedo za novo vrastvo pod imenom ,,Nibola-tablete, štere proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani, šteri zavolo svojih ostalih pro-izvodov vživa najbolši glas v tii i v inozemstvi. Kiipo sam v apoteki mali glaž z 20 BNibol"-tabI. za Din 20.— i jemao notri 3-krat dnevno po 2 BNibol"-tableti, pa je bolenje taki prestalo S maseranjom z BNibol" mastjov i zavežuvanjom bolečih kolen je po 6 dnevnom negiivanji vejnola oteklina. Dnes se občiitim popunoma zdravoga, ali če občutim kakši prehlad ali trganje, kalehkodobi človek na sprotlike ali v jesen, taki vzemem 2 ,,Nibol"-tablete, da tak protistanem ponovnomi betegi. Zdaj mam ,,Nibol"-tablete vsigdar doma i to veliki glaž z 40 tabletami za Din34,—. Z uspehom jih nucatn tiidi za gripo, glavobol i zobobol. Zavolo njihovoga dobroga deluvanja jevsakomi najtoplej priporačam. Franc Kralj. 16 Srce Jezušovo. Vojak je odpro z mečom presveto Srce Jezušovo i pritekla je krv i voda iz njega. Na križi je presv. Srce Jezušovo odprlo vrata, iz šterih je privrela reka živlenja, ki teče po vsoj zemli i davle liidem živlenje. Angeo boži je proroki Ezekieli v prikazni pokazao prekrasno sve-tišče. Izpod praga svetiščnih vrat je pritekla voda. Voda je naskori narasla v reko i reka je postajala vsikdar vekša, dokeč je ne vse po-plavila. nKamašte pride ta reka, bo vse iivelo, ka livi ise gible — ar kda pridejo td te vode, se vse ozdravi i bo livelo". (Ezek 47, 9.) Takše svetišče je presv. Srce Jezušovo. Pri njem izvira čiidovitna voda, ki teče v svet. Po stoletaj je narasla v mogočno reko, ki nosi s sebov živlenje i blagoslov. Na dveh zapovedaj stoji vsa postava i proroki: v liibezni do Boga i v liibezni do bližnjega. ,,To zvršavli i boš živo". (Lk. 10, 28). Pre-sveto Srce Jezušovo je vretina i zgled popune liibezni do Boga i do bližnjega. V litanijaj jezovemo: Srce Jezušovo goreče ognjišče liibavi; posoda pravice i liibavi; dobrote i liibavi puno. Srce Jezulovo vretina i zgled liibezni do Boga. Od prvoga hipa včlovečenja se Srce Jezušovo dariije i se davle, kak daritev Nebeskomi Oči, da popravi krivice, ki so je včinoli naši grehi božoj časti. Pri rojstvi i na den svojega prikazanja v svetišči naznani svojo daritev. — Za časa svojega skritoga zivlenja kaže svojo liibezen do Boga s tem, da je pokorno Mariji i Jožefi, v šterima vidi bože namest-nike. Što bi nam mogeo prešteti vsa djanja čiste liibezni do sv. Trojstva, ki so se brez prestanka zvršavala v maloj hišici v Nazareti! V svojem javnom živlenji išče Srce Jezušovo samo veselje i slavo svojega Oče : ,,kajti jaz delam vsikdar to, ka je njemi dopadlivo" (Jan. 8, 29.); ntastim svojega Očo" (Jan. 8, 49). Iz reči pri slednjoj večerji zvedimo, da je Srce Jezušovo celo svoje živlenje slavilo svojega nebeskoga Očo: nPoveličao sem te na zemli — dokončao delo, ki si mi je dao, da je zvrlim" (Jan. 17,4); i na driigi den se je Srce Jezušovo kak prostovolen dar dalo za daritev na Kalvariji: nBio je pokoren do smrti, do smrti na krili". To liibezen Srca Jezušovoga lehko mi včinimo za svojo s tem, da se zdriižimo z presv. Srcom Jezušovim i naše srce i to Srce da-riijemo nebeskomi Oči govoreči: Moj Odrešiteo, tebi se zročam, zdriiži me z tvojov neizmernov, neskončnov i večnov liibeznijov, z tistov lii-beznijov, ki jo ti maš do Tvojega Oče. — Nebeski Oča, dariijem ti vso to večno, neskončno i neizmerno liibezen tvojega Sina Jezuša, kak svojo liibezen. Liibim te, kak bi te liibo Tvoj Sin. Srce Jezulovo vretina liibezni do bliinjega. Lubezen Srca Jezušovoga do nas, do bližnjega, je prva — prvle kak naša do njega. Srce Jezušovo nas je najprvle Itibilo, te. kda smo šče bili njegovi neprijatelje: »Kristul je za nas vmro, kda smo šče blli grešniki" (Riml. 5, 8). Prišeo je k nam — k grešnikom, ki smo bili betežni na dtiši; ar betežnik polrebiije zdravila. Njegova prvejša (prva) liibezen i milost je bila tista, ki je šla iskat grešno Samaritanko, greš-nico Magdaleno i desnoga razbojnika, da jih spreobrne. 2 17 Prvle kak mi, nas Šrce jezušovo žele občuvati pred grehom i ozdraviti naše rane. Zato se obrača na nas z vabilom : Pridite k meni vsi, ki se triidite i ste obteženi i jaz vas bom poživo (Mt. 11, 28). Naslediivati moramo to lubezen Srca Jezušovoga s tem, da ide-mo med naše brate i spoznamo njihovo nevolo pa jo olehkotimo. S tem nakanenjom pohodimo siromake, da odpomoremo njihovim po-trebatn — i grešnike, da je spravimo nazaj k krščanskomi živlenji, ne da bi se zbojali, če se nam to včasi ne posreči. Tak je delalo Srce Jezušovo, kda je bilo na zemli v človečem teli. Tiidi zdaj nas je ne zapiistilo. Liibi nas z šče z istov liibeznijov. Ar nas liibi, nas posvečiije po svestvaj, ki so nevsehlive vretine milosti i svetosti, štere majo svoj začetek i vretino v neizmernom morji presv. Srca Jezušovoga. Vse milosti, ki izhajajo iz njega, so kak plameni ngorečega ognjišča liibavi". Najvekši dokaz liibezni botega Srca do nas pa je sveto Olt. Svestvo. 19 stolet je z nami, noč i den, kak oča, ki nešče zapiistiti svojih sinov; kak prijateo, ki se veseli biti s svojimi prijateli; kak zdravnik, ki stalno stoji pri posteli svojih betežnikov. Srce Jezušovo nevtriidlivo moli, zahvaliije, slavi svojega nebes-koga Očo v našem imeni i za nas. Nebeskoga Očo zahvaliije brez prestanka za vse dobrote, ki nam jih neprenehoma deli. Srce Jezušovo liibi Boga Očo v našetn imeni, dariije svoje za-sliiženje i zadoščenje, da popravi naše grehe — i vsikdar prosi nove milosti za nas: ,,ar vedno iivi, da prosi za nas" (Hebr. 7, 25). Ne neha obnavlati na oltaraj daritve KaJvarije, nego jo stojeze-rokrat dnevno ponovi, povsedi, gde so diihovniki, da posvečiijejo. Vse to dela zavolo liibezni do nas — do svojega bližnjega. S svojov krvavov daritvijov na križi je Srce Jezušovo zadostilo za vse naše grehe. Njegovo zasliiženje je neizmerna i nevsehliva za-kladnica, ki pa je zapreta i Srce Jezušovo žele od nas, da mi to zaklad-nico sami odpiramo. Kliič do te zakladnice je daritev sv. meše, po šteroj se vsakomi zmed nas dodelijo sadovje neskončne daritvi na Kalvariji. Srce Jezušovo pa je ne zadovolno samo s tem, da se za nas dariije, nego se nam šče dati popunoma. Pri sv. obhajili se vsakšemi obhajanci popunoma zroči i ga ovenča s svojimi miloščami i z jakostmi. Srce Jezušovo nam izroča svoje srce, da bi je mi zdriižili z našim i da bi vrgeo v naše srce iskrice svoje liibezni, ar Kristuš je prišeo na zemlo, da je prineseo sveti ogen liibezni i ne žele nikaj driigo, kak vužgati ga v naših srcaj: »Prileo sem, da ogen vriem na zemlo i ielem samo to, da bi se le vulgao" (Lk. 12,49) i goro v liibezni do Boga ibliinjega. Lubimoteda to edinstveno liibezen naših duš, presv. Srce Jezušovo, ki nas je liibilo najprvle i nas šče vedno liibi s takšov gorečnostjov, da žari neprestano v oltarskom svestvi. Za zveličanje nam je potrebno dvoje, da liibimo i naslediijemd Srce Jezušovo. o o ooooooo o o o o 18 šlov. krajina pod boljševiškov oblastjov. iii. Pred prekim vojaškim sodom. Lani smo pod gornjim naslovom z podnaslovom wSledovi za zgodovino" v 17 točkaj orisali tisto delo, ki se mora popisati, da bodo poznejši rodovi prav spoznali najplodovitnejšo, najvažnejšo zgodovino Slovenske krajine. Na konci septembra, gda gledam skoz okno tople sobe snežne zapiše v lepoj slovenskoj Alpskoj krajini, v kralestvi mirii, se mi je v spomini obiidila zgodovina, kak sam bio sojen pred vojaškim prekim sodom v Lendavi. Popišem jo. Spada k zgodovini naše krajine, je, kak vnogi driigi pripetlaji te dobe, en del slike, ki jo dovrši ravnanje boljševikov v Slov. krajini i korona vseh dogodb: naše narodno oslobodjenje. Povdarjam, da niednoj osebi, od štere je tu guč, ne pripisiijem grešnoga namena, v zmoti so bile. Bojna je divjala. Od doma je vse šlo na bojišče: boža podoba, človek, podoba večnoga mirii, da se kole med sebov. Za sebovjete potegno živež z viist doma gladajočih, sam pa še vekši glad trpo. Greh je kraliivao te na sveti, kraliije še zdaj. Rekviracija je prišla na konje. Pravična bi mogla biti. I v črensovskoj notarošiji je bila jako kriyična. Vzela je jedinoga konja Kreslin Martini iz Srednje Bistrice, ki je pred kratkim vmro kak 90 letni starec, ki je meo jedinoga sina od druge žene v boji, ta je pa bila betežasta. Jočič se mi je potožila, kakša krivica se njej godi, vzeli so njoj z jedinim sinom jedino de-lavno marše, driigi pa vnogi so doma iz bojišč i ki ma več konjov, niednoga ne zgiibo. Prošnja tužne matere me gene i se v njenoga moža imeni pritožim na oblast proti krivici. Pritožo sam se tiidi proti krivičnoj rekviraciji drugih reči. Notariuš, pokojni Graššanovič Anton, po rodi beli Horvat, po mišlenji veliki Madjar, prek koga kak sploh prek notariušov je vodila politična oblast vso svojo ne samo upravo, nego i veliko-madjarsko narodno politiko, je dobo nalog od višje oblasti, da me toži. Tožo me je Mda sem ga ogrizavao pred oblastjov." Tožba njegova je bila zavrnjena, zmagala je pravica. S tem zagovorom pravice za siromaški narod se je začelo moje javno delo-vanje poleg vsikdar obstoječega narodnoga, da ne govorim od diišno-pastirskoga i diihovnoga, ki mi je bilo i je vsikdar prvo i je vodilo vso ovo delo. Obračati so se začeli nešteti jezeri na mene, tak vojaki z raznih bojišč, kak njihovi domači. Na stotine i stotine pisem še hranim, ki sem je dobio z bojišč. Trbelo je iskati vlovlence. Pišem po pole na osrednji urad v Budapešt i dobim rdeče poizvedovalne pole, z šterimi so se iskali gor vlovlenci. Leto 1918. Konec bojne se je bližao, zriišila se je sama od sebe. Hiidobije na bojišči i doma so narasle. Siromaški narod je trpo kri-vice na vse strani. Sirotam, ki so dobivale podporo, se je ta odtrga-vala. V Črensovcih tiidi. Melo, ki je prišla, da bi se sirotam delila, so jo dobili bogatašje. Ravnotak cuker. Naj osovražijo diihovnike, so sovražniki naroda začeli trositi laži, da diihovniki dobivajo melo i cuker, celo imenoma na mene so to povedali. Istina pa je, da nikdar ni pra-ška ne sam dobio, pa ne sam vzeo, čeravno se mi je ponildila. Ka to- 19 baka ne bilo, je postranska stvar, a ka soli ne dobo narod, je bila v nebo kričeča krivica, kajti shranjene je dosta bilo. V to ozračje je zagrmela Wilsonova samodločba. Narod si bo pomagao sam. Mad-jarska vlada je svojega zastopnika poslala v Soboto, pred šterim naj bi se naš narod izjavo za Madjarsko. To je bilo v driigoj polovici oktobra. Pozvani so bili potom notariušov samo madjarsko čiiteči liidje i to tajno. Zvedili smo za nelepo namero i smo poslali naše zavedne slovenske može na to spravišče, kde je pretežna večina na-vzočih odbila predložen predlog i se je izjavila za Jugoslavijo. Nota-riušje so pogoreli. A pri tom ne smo ostali, šli smo en korak naprej. Razposlao sem na tiste rdeče cedale, ki sem je meo za iskanje vlovlencov, napisano vabilo, naj na konci oktobra v nedelo pridejo naši liidje v Lolmerk na narodno spravišče, gde naj jasno pred celim svetom po-vejo, ka se ščejo s svojimi brati zdriižiti v narodnoj državi. Od vseh krajov na stotine so prišli naši liidje to nedelo v Lotmerk, gde je Cigan Jožef, zidar iz Žižkov, zdaj cestni nadzornik v Črensovcih, prešteo pred velikanskov vnožinov od mene sestavleno izjavo, da se wSlo-venska krajina" (imena ^Prekmurje" te ešče nišče ne poznao) brez-pogojno zdriiži s svojimi brati prek Miire v narodno državo. Jaz sam zavolo slaboga zdravja nesammogo ta. Novembra 4. so se začele roparije v lendavskom srezi. V Črensovcih so oropali trgovine i nota-rošijo, štero so tiidi vužgali, a ogenj so k sreči pogasili. V trgovinaj je bilo še vse puno soli, tobaka itd. Vse to so trgovci meli shranjeno za špekulacijo. Novembra 5., na Imre hercovo, veliki senjski den, so oropali beltinski grad. Gospod dekan Jerič je brano te zasebno last-nino proti roparom. Novine so toti opisale svoj čas te rop, a g. de-kan včini zgodovini veliko zasliigo, če v podrobnosti opiše beltinsko roparijo. Gda se je zvedlo za roparije, so se hitro na vse vekše kraje nastavili narodni sveti (nemzettanacs), ki so z svojov pomočjov, nem-zetorseg, narodna straža, ali če je ta bila nezadostna, s pomočjov bele garde delali red. Takši svet se je nastavo tiidi v Lendavi i hitro napravo tii mir. Oblast je dobilo v roke zdaj vojaštvo bele garde i razglasilo vojaški preki sod po celom lendavskom srezi, ka vsaki, ki dela nemir, bo osmrčen. Te razglas je mojim sovražnikom prav prišo. NEKAJ OD POSTOPKA Z RANAMI I MOZOLI! Zdravlenje ran je eden od najstarejših sestavnih delov zdravniške znanosti. Prvle nego so comprnjacje i driigi k tem spodobni, ki so že davno spomrli, probali vračiti betege z comprnenjom i zaklinjanjom, je že cvela prava kirurgija i s tem v zyezi tiidi ranarstvo. — Od predavnih vremenov so bili liidje, šterisone vervalina zdrav-niško pomoč, nego so si iz bilk delaii vrastva, štera so pri ranaj jako čiidovito hasnila i so tak vujšli hiidobnomi vrastvi, štero so kemijski preparati, ki škodijo, če se lehkomiselno niicajo. V prvoj vrsti vrastvo za vse rane je BCentifolija mast za rane", štero skoz^dugih let proizvaja Iekarna THIRRRV. Ta mast prepreči zvužga-nje i jako hasni. Ž njov se dosegne oblažuvanje bolečin i ma v sebi dobre i osve-žiijoče deliivanje. To izprobano i poznano sredstvo ne bi smelo menkati niti v ed-noj hiši, nego kem duže se drži v hiži, tem bolše je. 4 lončici Thierry-ove Cen-tifolijske masti koštajo s pakivanjom i poštninov Din 48.— Naročite naravnost iz: Lekarne Angela Čuvara, Adolf-a pl. Thierry-a nasled. PREGRADA br. 48. (via Zagreb) Savska Banovina, Jugoslavija. 20 Pred prekim vojaškim sodom. Po ropariji je bela garda pri-drvela v črensovce i lovila glavne krivce pri ropariji. A voditela ro-parije neso najšli. Bio je mladi, že pokojni dečko Ogan Jožef z čren-sovec. Odskočo je prek Miire i stopo v Sokolsko legijo v Medjimurji, štera, ar ne znala za njegovo djanje, ga je sprejela i celo avanžirao je v njej do četovodje. Predrzen dečko je bio, ki se na sveti nikoga ne zastopo. Gda je vse (repetalo pred njim v črensovcih, je dao svo-jim povelje: »Kleklnove hiše ne bantiijte, oni delajo za siromaški na-rod." I svojo reč je držao. Kak spokornik je vmro po nekoj nesreči, v bolnišnici, Bog njeni bodi smileni. Ar je glavnoga krivca ne najšla vojaška oblast, je prijela drii-goga voditela, Vuk Martina, mladenca iz Trnja. Toga je na smrt obsodila, čeravno sem vse včino za njegovo rešitev. Sledkar mi je nadporočnik, poznejši beltinski glavar, dr. Cigany sporočo, da na zahtevo Grašša-novčovoga kroga je bio obešen. Rešo sem pa več mladencov, ki so bili tiidi k smrti zapisani zavolo roparije, eden z med njih ma dnes jako lepo sliižbo. Od zahvalnosti, se zna, ne gučim. Dečka Vuka, ki se je lepo spovedao pred smrtjov, so obesili na brezo pri rk. šoli v Črensovcih. A vajat se je vtrgnola pri obešanji i dečko je spadno doli. Vsi so čakali, da ga zdaj pomilostijo, ar je med liidstvom bila potrjena miseo, da če što pri obešanji spadne živ doli, se ne sme več vesiti. S tem bi bila njegova smrtna zadeva rešena. A Vuka so nazaj-potegnoli i ga osmrtili. Driige najvekše krivce so pa do krvavoga zbili. To se je godilo v tjedni med 5. i 9. novembrom. November 9. sobota. Opravo sem obed. Neki poznanec z Kraj-ne me obiskao. Si zgučavlemo. Naednok sarno opazi sluga skoz ok-no, da se vojaštvo zbira okoli hiše, kde sem v najemi. Ka to pomeni? Odgovor na pitanje da poročnik, ki prdrvi notri i naznani, da sem are-tirani. Zahteva od mene rdeče cedale. Na notarošiji je zvedeo, da sem po rdečih cedulaj vabo na spravišče v Lotmerk. Mislila je vojaška oblast, da je na cedulaj bio poziv na rop ali na kakše protidržavno djanje. Zato je iskalo vojaštvo rdeče cedule. Pokažem poročniki rdeče tiskovine za iskanje zgrablenih vojakov. Gleda je, pa ne zadovolen ž njimi. Mate še driige? Nemam. Vervao je ne, zato je iskao, brskao en čas po knižnici, v sobi, a najšo ne nikaj. Mi naznani, da moram v Lendavo pred preki vojaški sod i da do me vojaki zdaj gnali. Sem njemi povedao, da sem pred tem bio šest mesecov v posteli teško betežen i 16 km. poti do Lendave ne moretn napraviti, ar sem še ja-ko slab. Prosim, da se smem pelati navkočijaj g. Čačič Jožefa, pleba-noša. Ide nato na farof i pokojni g. Čačič dajo dragevole kočije na razpolago i ar nemajo ravnote vkočiša, de pelao cerkovnik Golinar Lovrenc, ki je že tiidi pokojni. G. Čačič so njemi ttidi povedali, da je lo velika zmota, če mene krvijo z ropom i je od njih prišo poročnik prijaznejši do mene na moj dom. Med tem časom me je čuvao eden vojak, Slovenec iz Radmožanec, Hodo sem v ogradi i gledao lepo cveteče rože i je tiidi vojaki poniido. Gda sam ga pitao, zakaj so me aretirali, je nikaj ne odgovoro. I gda sam njemi pravo, ka se istina pokaže i pridem nazaj, je nevervano gledao pred sebe. To mi je v diiši zbiidilo veliko miseo: pripravi se na smrt. 21 Gda je poročnik prišo iz farofa nazaj, sem ga proso, naj dovoli, da stopim prle v cerkev, kak me odpelajo. Dovolo je. Vojak z orožjom me je sprevajao i stao trdno pri mojoj strani, gda sem poklekno pred tabernakl i slovo jemao od Jezuša: »Gospod, ti znaš, da sam v svo-jem živlenji iskao vsikdar samo tvojo volo, spunim jo tiidi zdaj, okrepi me na to teško pot. Nesam kriv, ti najbole znaš. Z liibezni do Tebe pa rad merjem nedužno. Okrepi me i blagoslovi me: Najslajši Jezuš, ponizno Te prosim, daj meni, slugi tvojemi obilen blagoslov z naj-svetejšega srca Tvojega. Obdariij me z maternov liibeznostjov B. D. Marije, Tvoje nevtepene matere i z očinskim varstvom sv. Jožefa, nje-noga najčistejšega zaročnika, Tvojega najskrbnejšega čuvara. Napuni me, o Gospod, z diihom sv. Driižine, naj samo Tebe iščem, ki v Olt. Svestvi prebivaš i tvojo volo živoč i vmirajoč popolnoma spunim^ Vu imeni Oče i Sina i Sv. Diiha. Amen."— Molitev me je okrepila, z'dig-no sem se, i bio pripravlen vmreti. Edno želo sam meo ešče samo, da bi mogo pred smrtjov še edno sv. mešo sliižiti v Lendavi. A v tom hipi začiijem en glas v diiši wNe boj se, zutra boš pri tom oltari sv. me-šo sliižo". Z bojaznostjov sem posliišao te glas, a hrepeneo sem po njegovoj istinitvi. Med oboroženimi vojaki sedem na kočije. Liidstvo, kak je zvedlo, ka se je zgodilo, začne milo jokati, še bole pa moliti, da pravica zmaga. Z prestrašenimi obrazi me gledajo poznani, ki se vračajo z Lendave i me srečavajo, gda me vidijo med nasajenimi bajoneti sedeti. Posebna žalost se je prikazala na obrazi Kolenko Ivani, bivšemi črensovskomi župani, koga deci sem krstni boter, gda me je srečao pred Gaberjom. Gaberje? Tti sam dobo prvi pozdrav. Na podstenji stojijo Vogri i me gledajo. Eden glasno pripomni: MMost viiszik (pravilno: viszik) a papot", »Zdaj pelajo popa", najmre, da ga obesijo. To je bilo že razglašeno med Ma-djari kak gotovo dejstvo, da bom obešen. Pridemo proti večeri v Lendavo. Lendava?! Mrači se, gda kočija stanejo pred hotelom »Krona". Te je vogrski napis noso wKorona". Vojaštvo ide notri, ostane samo moj čuvar kre mene. Obda me pa taki velika vnožina fakinaže, ki me je pod vodstvom pokojnoga židovskoga rabinara grozno sramotila. Žgalo mi je srce to sramotenje, a z božov pomočjov sem je junaško preneso. Gda je že mera ošpotavanj puna bila, sem z punim vtipa-njom i odločno pravo ete reči v svojem srci: nMoj narod, zdaj si rešenl" Znam, da mi je Gospod pošepetno te reči, ve sem z liibezni do Njega pripraven bio mreti. Poročnik je prišo z hotela nazaj, najšli so sobo za voznika. Pe-lajo me gor v njo. Molo sem i se pripravlao na smrt. Želo sem g. Štrausa, lendavskoga plebanoša k sebi, ki so tiidi hitro prišli. Iz srca se njim zahvalim za tolažbo i za tiste informacije, štere so meni v dobro dali vojaškoj oblasti. Zahtevao sam takojšnjo zaslišanje. Po-sliihnoli so me. Ob polnoči se zbere vojaški sod v mojoj sobi. Gda stopi notri, me najde klečečega pred posteljov z rožnim vencom v roki. Molo sem ga za verne diiše v očiščilišči i proso njihovo pomoč v toj teš-koj viiri mojega živlenja, da me zročijo Materi Mariji v obrambo. Stanem. Oficirje si vsedejo. Prečte se obtožba: 22 1. Vi ste organizirali rope v srezi, ludstvo ste na to napelavali. 2. Vi ste agitirali proti madjarskoj državi za Jugoslavijo. 3. Vi sovražite Madjare. — Kak se zagovarjate na te tri obtož-be ? — me pita plemeniti i pravičen madjarski oficir, stotnik Bartha. Odgovor moj se je glasio v etom pomeni: 1. Ne najdete človeka, g. stotnik, kibi mi mogo voči vrčti, da sam njemi samo za vlas škode napravo, nasprotno vsakomi sem poma-gao v njegovih nevolaj ali z darom, ali če toga zavolo siromaštva nesam meo, z dobrim tanačom. Moja narava je narava mirii, že po naravi nesam mogo organizirati uporov za rop, tem menje pa kak diihovnik, ki svoje diihovniške dužnosti, kak vam more višja cerkve-na oblast potrditi, verno vršim. Ne samo, ka nesam liidi hujskao na rop, nasprotno sem proti roparom zaproso bele garde pomoč, ve sam jaz tisti, ki sem poslao mladenca Horvat Izidora v Lendavo pro-sit vojaško pomoč proti roparom. Na te moj odgovor je spadno teški kamen iz srca plemenitoga stotnika Barthe. Spoznao je, da me je v Črensovcih rojeno, v Soboti potrjeno sovraštvo postavilo v Lendavi pred preki sod, da tii zmaga. A on, kak pravičen krščanski mož, ne dopiisto te zmage krivici. 2. Ne agitiram proti madjarskoj državi, nego v smisli Wilsono-vih točk glasim, da mamo Slovenci pravico do samoodiočbe. To pra-vico so nam priznali sami madjarski častniki, ki so, kak na priliko nadporočnik Sebestyen, javno povedali i razglasili, da Slovenci zdaj mamo pravico do samoodločbe za Madjarsko ali Jugoslavijo. To je zadostiivalo. Prišo je tretji odgovor. 3. Madjarov ne sovražim, nego ltibim svoj slovenski narod i se boritn za njegove pravice. Gučim madjarski, pišem madjarski, po-magam Madjarom vu vsem, ka morem, to so pa znaki liibezni i ne sovraštva. Prvi v liibezni je pa po božoj zapovedi moj sJovenski narod. Razsodba. Po kratkom posvetiivanji z sodniki oficiri je stotnik Bartha razglaso sledečo razsodbo: Felmentem. Szerencses volna a magyar nemzet, ha olyan vezetoi volndnak, amint a milyen vezetoje van Onben a vend nepnek. Slovenski se glasi etak: Oprolteni. Srečen bl bio vogrski narod, če bi meo takše voditele, kakšega ma v vas sldvensko liidstvd. Stem mi je bilo dano popolno zadoščenje i sem se toplo za- Vellkl SVetOVfll USDeh ma Planfoka čaj, šteroga na jezere betežnikov tiidi ----------------------------------—----- v zvunskih državaj nuca, trbe se samo privaditi na njegovo zdravlensko svojstvo. Zdravilno bilje, iz šteroga je Planinka čaj sestavle-ni, se bere v najvekšem deli v jugoslovenskih planinaj i to tisti čas, kda so delujoče bilne sestavine na bilkaj v najvekšoj meri zraven. Pri šterih betegaj se je pokazao Planinka čaj Mr. Bahoyec ozdravlivi ? Pri obolenji želodca, pri obolenji jeter i žuča, pri obolenji čreva i tromesti, hemoroida, ognojenosti, obistih, potem revmatizma, gihta i išijaša, pri glavoboli i migreni, pri ženskih be-tegaj za vreme obtoka krvi, v letnoj menjavi, pri zavapnenji žile (arterioskleroze) i pri kožnih betegaj. Da bi se dosegnolo redno deliivanje prebave, potem da bi se izločo i odstrano gift (čemer) iz tela, priporoča se i za zdrave liidi, da vzemejo po edno kuro od 6—12 tjednov s Planinka čajom. Bolše i odpornejše zdravje, friški izgled, moč i volo za žirlenje dosegnete s pomočjov Planinka kure. Prosite v aDO-tekaj naravnoč samo »Planinka* čaj Bahovec. Veliki paket]Din 20.—, polovični Din 12.—, posktlsni omot Din 350. (Reg. S, 529)36.) 23 hvalo g. stotniki i vsem vojaškim sodnikom oficirom, g. Nagyi, Kol-leri itd. za pravično razsodbo i zednim izjavo, da bom šo zdaj včasi domo, liidstvo joče za menov, da je potolažim. Gospod stotnik mi je odsvettivao potiivanje, kajti bilo je že pol dveh po polnoči i časi so bili jako nemirni. Ar sam pa ne odhenjao, je dovolo i mi je dao na voz od narodne straže ednoga vojaka, četovodjovza čuvara, Slo-venca iz Lendavskih goric. Te me je sprevodo v Črensovce, kam smo prišli okoli 4 po polnoči. Med potjov, gda so nas stavili »Megallj, ki vagy?* (Stoj, što si?) se je naš vojak oglaso wNemzet6rs" (vojak narodne straže) i je z wMehet" (lejko ideš) rečjov pitajoči dao do-volenje za nadalno potiivanje. Tak smo prišli srečno v Črensovce. Vojaka sprevodnika sem nagradio z lepim darom i vsikdar želo, da bi ga obiskao na njegovom domi. A dozdaj ne se mi je posrečilo zvedeti za njegov dom. Ali se odselo, ali je vmro, nevem, nego za-hvalno se ga spominam v celom svojem živlenji. Ka je moja sveta meša bila za par viir pred glavnim oltarom črensovske cerkve globoka zahvala, što naj dvoji v tom ? I što naj prešte tiste goreče molitve dobroga liidstva, štere je med zahvalnimi skuzami opravilo, gda me je to nedelo, 10. nov. pri oltari opazilo?! Večna hvala ti naj bo dober Bog. Kak dober je Bog, ki po tak zviin-rednoj poti reši ešče takšo malo bitje, kak je moje. Zato sem pa du-žen bio zato veliko božo dobroto dati primeren odgovor odpiiščanja. Moj odgovor na vse to. Pokojni lendavski rabinar, gda sam bio poslanec, me je proso pomoči v nekoj zadevi. Sam spuno dra-gevole njegovo prošnjo i ni z rečjov njemi ne sam v oči vrgo, ka je delao z menov, gda me je vojaštvo v Lendavo pripelalo. Sin notariuša Graššanovič Antona, Geza, mi je pravo, da je bilo za moje obešenje vse pripravleno i vse dogovorjeno. On je pa opo-minao vse prizadete, naj toga stopaja ne naredijo, ar bi znao meti usodepune posledice. Sem se njemi zahvalo. Njegovoj sestri sem spravo sliižbo. Madjare sem vsikdar zagovarjao, kda so se njim godile krivice, celo vogrski list sem izdajao v državnom diihi par let za nje. Na stotine so se k meni obračali, vsem sem pomagao, keliko sem li mogo. I na prošnjo lendavskih gospodov, diišnih pastirov sem z odprtim srcom liibezni predgao Vogrom, je spovedavao v Lendavi dostakrat. Pred par leti je zbetežao črensovski notaroš Graššanovič Anton. Neki diihovnik ga je spovedao. A beteg ne bio včasi tak nevaren, kajti bio je jako močne narave človek. Neka oseba me je opotila, naj ga obiščem, ar je že resno betežen. I šo sam. Bio je na skradnjem. Gučati že ne mogo, a razmo je vse. Liibeznivo ga pozdravim. Po glasi me je spoznao, posili odpre edno oko, driigo že ne mogo. V pogledi toga oka je bila narisana zgodovina vse njegove duše. Milo je prosilo to oko. Pomiro sem ga, da je vse odpiiščeno . . . Šče en pogled s tem okom, pogled pun zahvale . . . Je zapre. Dam odvezo. Pokleknem i z dragimi domačimi molim za vmirajočega. Za kratek čas njerni je Jezuš bio milostiven sodnik. Moja slabost. Od več strani se mi je v oči vrglo, ka sem pre-slab. Proti sovražnikom, ki so mi teliko hiida včinoli, bi mogo bole 24 ostro nastopiti, ne pa ešče njim dobrote deliti. Priznam to svojo sla-bost. Od Gospoda sem se je navčo, gda je lubezen smilenja i od-piiščenja levao vmirajoč na križi na tiste, ki so njemi križ tesali, Ir-njav venec pleli, cveke kovali, Srce prebodli i njemi živlenje vzeli. Od njega sem se navčo te slabosti i priznavam, da sem se je še premalo navčo. Daj mi, Gospod, še več, še bole goreče slabosti odpiiščanja. Klekl Joief, diihovnik. Kuzmič Mikloš — ob 2OO letnici rojstva. CI737—18O4). Kakše važnosti i pomena je Kiizmič Mikloš, da se ga ob 200 letnici njegovoga rojstva spominamo ? Od Kiizmič Mikloša kak na-šega pisatela se večkrat kaj piše. A on je bio tiidi goreči duhovnik. Njega kak diihovnika najbole spoznamo, če se vživemo v dobo, v šteroj je živo. Kiizmič M. je začno delati v Gospodovih goricaj v onom vremeni, gda se je v našoj krajini vršila velika verska preob-nova, ki je bila potrebna zavolo liiteranstva pri nas. Vse fare sobočke dekanije so bile od konca 16. stoletja približno 80 do 100 i ešče več let v liiteranskih rokaj. Pri vseh prvejših katoličanskih cerkvaj so bili liiteranski fararje. Približno 80 let so fare sobočke dekanije ne mele niti ednoga katoličanskoga diihovnika. Od katoličanov vzete cerkvi so liiterani morali v drugoj polovici 17. stol. (okoli 1673.) katoličanom nazaj dati. Liki z vsemi cerkvami se to ne zgodilo v istom časi. Dve fari i to G. Petrovci—Nedelo i Sv. Benedik so liiterani meli v rokaj ne-pretrgoma 130 let (od 1599—1733.) iv ednoj od teh far je skoro celo svoje živlenje delao Kiizmič M.. Bio je najmre od 1. 1763. do 1804. plebanoš pri Sv. Bedeniki. Malo od bliže si poglednimo njegovo faro. Kda se je v 16. stoletji začnola liiteranska novotarija, je po ze-melskih gospodaj naskori dobila svoje privržence tiidi v Slovenskoj krajini, posebno v zdajšnjoj sobočkoj dekaniji. Novotarija je zavclo sile zemelskih gospodov tak naprediivala, da so okoli 1. 1600. vse fare v sobočkoj dekaniji bile v liiteranskih rokaj. Zemelski gospodje, ki so sami bili najvekši podpiratelje liiteranstva, so skrbeli, da so vse cerkve dobile diihovnike liiteranskoga diiha, katoličanske so pa pregnali. Sv. Bedenik je fara, štera je od vseh gornjih far prva prišla v liiteranske roke. To se je zgodilo več let pred 1. 1600. L 1618. je bio pri Sv. Bedeniki liiteranski diihovnik Pernyad Mihael. Od i. 1626. pa do 1. 1651. je tii liiteransko diišno pastirstvo vodo Mihael Rakičani. 25. nov. 1655. je postao benedički pastor Nagy Štefan. Liiteranski piišpek Szenczi Fekete Štefan je bio 1. 1670. na Tišini i tii je po-sveto halek Štefana diihovnika. Te Halek je bio že 1. 1676. pri Sv. Bedeniki za farara. Od vseh liiteranskih diihovnikov, ki so oskrblavali bedeničko faro za časa liiteranstva, je bio Hale mogoče najbouši. To dokaziije dejstvo, da je on dao strop v svetišči benedičke cerkve po-praviti i napisati sledeči napis: MMoja hiša je hiša molitve. Ravnotak Gospodove cerkve, štere so postavili naši predniki, a je ščejo njihovi potomci, ki so brez pobožnosti, vničiti . . . Ponovleno za č. g. Šte-fana Haleka 1. 1676. (Domus mea, Domus orationis est. Item ecclesias 25 Domini, quas fudavere parentes; perdere nituntur nati pietate caren-tes . . . Sub ministerio R. Viri Dni Stephani Halek; Item Renovatum est anno Domini 1676".) Napis je šče bio občuvani 1. 1756, gda je bila pri Sv. Bedeniki cerkvena vizitacija, ki od toga govori. Od 1. 1697. naprej je bio pri toj cerkvi liiteranski diihovnik Blal Keresturi, rojen v Križevcih. Edno leto nato — 1. 1698. — je bila pri Sv. Bedeniki katoličanska cerkvena vizitacija. Opat Kazo Štefan je pri-šeo s svojim spremstvom. Popisao je razmere, kakše so bile pri Sv. Bedeniki. V celoj fari je najšeo samo ednoga katoličana. V tom časi so bile skoro vse vesi ščista vničene od Torkov, ki so pred nedav-nim tii hodili i ropali. Opat Kazo je pred sebe dao pozvati pošte-nejše liidi iz vsakše vesi i je v navzočnosti svojega spremstva pod prisegov spitavao, kelko liidi je po vesej, kelko je katoličanov, liite-ranov i driigo. Odgovori so bili sledeči: v Kančovcaj 15 liidi, v Iva-novcaj 40 liidi, v Andrejcih 25, v Panovcaj 16, v Kukeči 20, v Bo-krači 14, v Košarovcaj 19, v Dolini 23, v Krncih 22. Vsi so bili lii-terani, samo v Kiikeči je bio eden katoličan. Križevci ali Sv. Križ so pripadali k Sv. Bedeniki. Tiijebilo 100 liidi, od teh 6 katoličanov. Komaj 1. 1733. je bila bedenička cerkev liiteranom vzeta i dana nazaj katoličanom, Od 1. 1742. je bio plebanoš pri Sv. Bedeniki Ivan Požgaj. On je bio iiidi dekan (viceošporoš) za »slovensko okroglino". Cerkvena vizitacija od 1. 1756. pravi, da je liidstvo ne pobožno, nego pijansko i svajlivo (populus non adeo est devotus, sed bibulus, et rixosus). Spodobno je bilo po driigih faraj. Težko delo je čakalo Kiizmič M. pri Sv. Bedeniki, gde je 1. 1763 postao plebanoš. Toj fari je posveto vse svoje delo do smrti (1804). L 1777. je nastanola nova sombotelska piišpekija. Prvi sombo-telski piišpek je bio jako goreči za versko živlenje i se je vnogo triido za obnovlenje krščanskoga živlenja i za vreditev piišpekije. V slovenskoj okroglini je piišpek včasi spoznao dobroga diihovnika M. Kiizmiča, ki njemi je postao desna roka pri vrejiivanji slov. okrogline. Postavo ga je za vice-ošporoša ali dekana za ,,slovensko okroglino'; NEKAJ OD POSTANKA ŽGARAVICE I RAZLIČNIH BETEGOV V ŽELODCI ¦ Največkrat se ne polaga na žgaravico, kak i na vse driigo nevidno ' stvar nikakša pažnja, pa se zato tudi ne vrači. Zato se pa več-krat zna zgoditi, ka človek dobi v želodci rane, štere se gnojijo. Dnesden se zna, da se želodec nerazpoloženo krčevito stisne i napuni z želodčnov kislinov, štera netnre priti vo.Jstodobno menka alkalično pliivanje, šteroj je dužnost, da vniči deluvanje kisline. Ce se proti tomi nikaj ne dela, teda kislina razdraži želodčno mreno i na takšem mesti s stalnim razdraženjom nastanejo mozoli, iz šterih postane po-mali rak. Zanimivo je, da nešterna domača stara vrastva, štera sestojijo od alkohola raztoplenih soli i biinih stvari, dobro deliijejo. Tak je opaženo, da THIERRY-BALZAM če se pravovrerneno vzeme notri, povekša izločiivanje sline i tak oslabša z izplii-vanjom deliivanje kisline, a z driige strani se da z tekočim sredstvom mogočnost želodci, da želodec dobi trdno mreno, štera je odporna proti škodlivomi deliivanjl kisline. Omogoči tudi odtekanje vode. — Pravi THIERRV-BALZAM z z zakonom za-ščitenov roarkov ,zelena opatica" dosegne v vnogih slučajaj najbolše uspehe. 1 karton s 6 glažkami košta s pakivanjom i poštninov Din 60.—. Naročite istoga naravnoč iz: Lekarne Angela Čuvara, Adolf-a pl. Thierry-a nasled. PREGRADA št. 48. (via Zagreb) Savska Banovina, Jugoslavija. 26 tak se je zvao tisti del zdajšnje Slovenske krajine, ki je pred som-botelskov pušpekijov bio pod gjorsko pušpekijo. Gda je bio piišpek na cerkvenoj vizitaciji med Slovenci, je z začiidivanjom i z žalostjov zapazo, da slovenski katoličani v njegovoj piišpekiji nemajo najpo-trebnejših knig za cerkev i šolo. Duhovniki so evangeliom s pred-ganice tak čteli, da so si ga prle obrnoli iz latinskoga ali hrvatskoga, v kelko so mogli i znali (Čaplovič). Dostakrat pa liidskoga jezika ne so poznali, ar so ne bili domačini. Tiidi velko pomenkanje diihov-nikov je bilo i tej, ki so bili, so ne bili Bog zna kak izobraženi. Po-sebno to vala za začetek 18. stoletja. Na priliko 1. 1698. je bilo v sobočkoj dekaniji 7 diihovnikov i od teh je bio samo eden domačin: Slavič Matjaš iz Tornišča, ki je bio plebanoš i dekan v Soboti. Štirje so bili Hrvatje (Matija Paveo Tusilovil v Martjancaj, Jvan lomec na Tišini, Galpar Brolit pri Sv. Jiirji, Matija hrankovit v Čopincaj), eden je bio Madžar (Jurij Stikili pri Gradi) i eden Nemec (Anton Pitrolij pri Sv. Jeleni). Liistvo je ne bilo v veri podvučeno, bilo je razvuzdano i zane-marjeno. Niti najnavadnejše molitvi je ne znalo. Zato je cerkvena vizi-tacija 1. 1756. zapovedala vsem plebanošom, da naj po predgi dii-hovnik glasno moli Oča naš, Zdravo Marijo, Verjem, bože zapovedi, sedem svestev i pogostokrat naj tiidi obiidi vero, viipanje i lii-bezen, da se ltistvo navči. Ta navada je ostala v naših cerkvaj do dnešnjega dneva. Neobhodno potrebno je bilo nekaj včiniti za to zapuščeno slovensko ludstvo. V prvoj vrsti je bila dužnost tistoga časa, spraviti liistvo nazaj k pravoj veri. Dlihovniki wso zmenkano nezevčenost i nezobraženost svojo z pobožnov prostoučov domesta-vajouči skrbno liidi v sakramentumaj z miloščov božov rosili; kato-ličanske navuke nevtriidlivo njim v srca vsad'li, z dobrimi peldami nje objačiivali tak, da so z veseljom pobirali svojemi nebeskomi Go-spodari vnožino snopja nezbrojenih diiš" (Starine). Vizitacija od 1. 1756. kaže, da je bilo samo pri Sv. Jiirji 1349 spreobrnjencov. Ravnotak važno je bilo nekaj včiniti v kniževnom pogledi. Lii-terani v Slovenskoj krajini so že 1. 1715. dali tiskati prvo liiteransko knigo. Od Kiizmič M. 14 let starejši Kiizmič števan je pred Mi-klošom dao natisnoti 4 ali 5 luteranskih knig. Zato je bila nevarnost, da do tudi katoličani segali po teh knigaj i bi se liiteranska zmota tak nadale širila. Liki gorečnost dobroga duhovnika, šteromi wbogo-liibnost s čela sija, v persih pa domorodstvo dija", je tomi odpomogla. Napisati knige je že ležej, a što de noso tiskarniške stroške. To pitanje je stalo pred Kiizmič M. i rešo ga je Szily piišpek, ki je dao prvo katoličansko knigo Svete evangeliome na svoje stroške tis-kati 1. 1780. Kiizmič M. je napisao sedem knig. nSv. evangeliome", da bi liis-tvo v cerkvi čiilo božo reč v lepom domačem jeziki. Za šolo je pri-redo biblijo i katekizmuš. Gorečim diišam je dao do rok dve moli-tvenivi knigi. Edna je »Kniga molitvena — staroslovenska", driiga pa je kniga za betežnike ,,Beteznim i mirajoulim .. ." — Liidem pa dosta ne pomaga, če majo lepe knige, a ne vejo čteti, Zato je napisao dva abecednika, s šterima je liistvo čteti včio. Prvi abecednik je bio na- 27 tisnjeni 1780. i se je zvao ,,Slovenski Sibalikar". Driigi je bio mala čitanka, gde je liistvo najšlo lepo i poučno čtenje. Zvao se je ,,ABC na narodni loul hasek" i je bio tiskani vBudini 1. 1790. Ne dugo pred svojov smrtjov (1799) je Szily piišpek pisao Kiizmič M. med driigim tiidi to, da je on z lastnimi penezami kiipo sto teh abecednikov i vsakši diihovnik iz Slovenske krajine lehko dobi pri njem kelko šče teh abecednikov. Koštali so 10 krajcarov. Iz vnogih pisem, ki jih je pisao Kiizmič M. piišpeki i piišpek Kiizmič M., je spoznati njegovo gorečnost do slovenskoga liistva i slovenske knige. To dvoje ga je nagibalo i njemi dalo srčnost pa moč pri njegovom deli. V nekaj letaj je pokazao takšo delavnost, da je v Ireh letaj dao natisniti šest knig (1780—83). Skrbo je tiidi za dober duhovniški i vučitelski naraščaj. Zato je pošilao nadarjene dečke v sirotišnico Kelcz-Adelffi v Koszeg, gde so se s pušpekovov pomočjov včili. Szily piišpek je za velko držao M. Kiiz-mičovo kniževno delo i je vsem diihovmkom priporačao njegove knige. Naše lustvo do dnešnjega dneva je Kiizmič M. včio bože reči po evangelskoj knigi, včio je je pobožno moliti po molitvenih i čteti po abeceskih knigaj. Kda je naš narod že vse zgiibo, ka je sloven-skoga, gda so ga vsi zapiistili i postanoli njegovi neprijatelje, gda je v šoli ne smeo niti slovensko gučati, je v roke vzeo M. Kuzmičevo molitveno knigo — staroslovensko, ki je bila njegova stalna tovarišica, i je Boga častio v slovenskom jeziki. Kak Slomšek tak tiidi naš M. Kiizmič je delao za pravo vero i za slovensko liistvo, gojio je materni jezik. wPrava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zve-ličanske narodne omike" — lehko bi pravili, da je to bilo tiidi nje-govo ravnilo. On je bio naš prvi najvekši odgojiteo, ki nas je po svojih knigaj do dnes odgajao v krščanskoj veri i maternom jeziki. Pred M. Kiizmičom velka večina liidi niti čteti ne znala. Z njim se začne nova doba izobrazevanja našega liistva. Njegov vpliv je velki tildi zavolo toga, ar so se njegove knige v šoli i v cerkvi več kak sto let zaistino rabile. To nam svedočijo vnogi ponatisi maloga abe-cednika, biblije, katekizmuša, evangeliomov i molitvene knige staro-slovenske. Brez teh knig bi bio šolski pouk v naših šolaj dosta žmetnejši i menje plodonesen. Driigih knig najmre skoro ne bilo. Z M. Kiizmičovov smrtjov je njegovo delo ne zamrlo, nego je šlo s slovenskim liistvom kak dober tovariš proti sunci slobode, ki je zasijalo slovenskomi liistvi v Slovenskoj krajini 1. 1919. Zdaj, gda smo v slobodnoj slovenskoj državi, gda je slovenskomi jeziki zago-tovleni obstoj, je prav, da se spomnimo ob 200 letnici rojstva našega vellcoga narodnoga odgojitela, katoličanskoga diihovnika Kiizmič Mikloša. — iz — HF* Dobro blago i po ceni!! ^Bfc Kalman Pavel, krojaštvo D. Lendava Ma v zalogi vsakovrste gotove moške obleke i obleke za deco. Vsakovrste kape itd. po najnižišoj ceni. Sprejmejo se vsakovrstne obleke i ženski plašči po meri. Obiskavam tiidi sejrae. 28 POLEG ČUDOTVORNE MATERE BOŽE KAMENITIH VRAT, KUPUJTE VRASTVA i dobite 100 let preizkiišena vrastva: Proti slabosti, slabokrvnosti, neprelevanji kryi, bledosti, za popravek krvi. Za želodec i prebavo, prcti nadiitosti, bolečinam v že- lodci, pomenkanji teka pri jeli, Protikašli, plučnim betegom, prehladi. Jako priporoč-livo je: BREUMATISa proti revmatizmi, bolenji čont, trganji v križi, gihti i spodobnim bolečinam. Nedajte se man-tratl, nego vzemite naprobo končieden glaž i vidili bodete njegovo deliivanje. Glaž Din 20 — PRI KOŽNIH BE-TEGAJ.Piščaji.kra-ste, lišaji, možolčeci na lici i teli, srbenje, gnojne rane i driiga obolenja kože do- bijo pomoč v „0 ERMOVAL*. Lončič Din 12 — PROTI KUREČNI-CAM i proti obole-nji driigih domačih živali, vzemite izvr-stno, dobro i po fal ceni vrastvo »MODRILO« glaž Din 10 ¦—. Nedajte, da Vam prepadne Vaše imanje. — Vaše blago! Čuvajte zdravje svoje i Vaših živali. V i š i t e s a 111 o : GRADSKA LEKARNA, ZAG REB 14., KAMENITA UL. Doz. S. Br. 1090 1935. i dobite taki izvrstno i presktišeno vrastvo. Cerkev sv. Ivana na Razkriži. Kak mogočna, v belo oblečena kralica, stoji na vzvišenom kraji ta lepa cerkev. Mimoidoče vabi, da jo poglednejo tiidi odznotra. Prvi vtis, šteroga dobi človek gda stopi notri, je naravnost očarlivi. Pa či jo obiščeš kelkoštekrat, vsikdar te prevzeme nekša veličastnost. Istin-sko lepa hiža Boga živoga. Doslakrat se čiije pitanje, gda i što jo je dao postaviti. Nasled-nji podalki naj bodo odgovor na to. Od 1. 1728 do 1748 je v Štrigovi bio za župnika Dollar Tomaž. On je jako časfio sv. Ivana Nepomuka, zato je 1. 1734 na Razkriži doli pri potoki Murici, ravno tam, gde je zdaj krčma, postavo kame-niti spomenik sv. Ivana Nepomuka. V par letaj po tom se je pobož-nost i zaviipanje do toga slovanskoga svetnika tak razširila med na-rodom, da so že prihajali na vsakoletno proščenje tiidi naši Slovenje i Štajarci. Vse se je vršilo pred spomenikom. Prinašali so tiidi dare. S temi je župnik Dollar dao zozidati malo kapelico z oltarom i zvo- 29 nom. Naroda je bilo vsako leto več i več. Župnika je bolelo, ka te veliki svetnik i pomočnik krščanskoga liistva nema lepšega prostora, zato obrne svoje oči na bližanji brešček pa si misli: Tam gori bi bilo dobro postaviti primerno svetišče! Ves breg z okolicov je bio last veleposestnice i gospodarice ce-loga Medžimurja, dovice Ane Althan Spanške, rojene Signatelli. K njoj se je obrno župnik Dollar, naj odstopi celi brešček za novo cerkev sv. Ivana. Ar je bila pobožna i sama goreče častila toga svetnika, je to z veseljom včinila. — Zdaj se je župnik Dollar vrgeo s celov dii-šov na zbiranje milodarov za novo cerkev. Za par let je začno spred-nji deo ali svetišče, to je tam, gde je glavni oltar. Ne je pa mogeo dovršiti toga sprednjega dela, ar je 1. 1748 vmro. Za njim je prišeo v Štrigovo za župnika Juri Bistricej, naš rojak iz Bistrice. Zgodovina piše od njega, da je bio človek pun sve-toga ognja za vsako dobro i plemenito delo. On je od začetoga sve-tišča potegno na desnoj i levoj strani črto deleč doli i tak določo fundamente celoj cerkvi kak je zdaj, brezi torma. Cerkev sv. Ivana Nepomucenskoga na Razkriži. Tomi našemi rojaki ide glavna zasliiga, či je cerkev tak velika. Znabiti si nieden driigi ne bi viipao iti tak na velko. Penez je itak ne bilo. Pa on se je zanašao na Boga i na dobra srca. Komaj se je pa zidovje pokazalo malo nad zemlov, gda župnika Bistriceja piišpek podignejo za kanonika v Zagrebi. To je bilo 1. 1753. Ttidi tam se je proslavo s svojov gorečnostjov. Od njega pišejo ešče nekaj posebnoga. V Zagrebi je zbetežao. Odišeo se je za nekaj mesecov vračit v Beč potem v Prago. Tu od-not pa je ne več mogeo nazaj. Vmro je 1. 1768. v Pragi, geje negda živo i vmro sv. Ivan Nepomuk. Za njim je prišeo za župnika v Štrigovo Horvat Jožef, rodom iz same Štrigove. On je dozidao stene. Zavolo pomenkanja penez pa je pod 30 streho ne mogeo spraviti. Ustanovo je bratovščino sv. Ivana Nepomuka. Njegov naslednik Jurij Perois je župnikovao od 1763—1769. V tom kratkom časi se njemi posrečilo djati na cerkev streho. Gde je dobo toliko penez? Narodje več ne zmogeo. Med tem časom se zgodi nekaj posebnoga. V Štrigovi je živo bogat mesar Ferk Tomaž. Senjalo se njemi je, ka je na cesti srečao ednoga diihovnika, ki je ne meo kaputa, čiravno je dežč šo. Stopi k Tomaži pa ga prosi, naj njemi da svoj kaput. Tomaž njemi ga da. Nato se je prebiido i vsem pripovedavao, ka se njemi je senjalo. Vsi so njemi pravili, ka je te diihovnik bio sam sv. Ivan Nep.. šteri na Razkriži nema strehe na novoj cerkvi, pa ga je s tem opomeno, naj jo da pokriti. Naprosi župnika, naj začne i da cerkev na njegove stroške pod streho. Nastalo je veliko veselje. V 5 mesecih je bila pokrita. Račun za vse je znašao 1000 forintov. Gda to mesar zvedi, se čemeri, ka je on mislo, ka bo vse vkup koštalo kakših 30 forintov. Teliko je dao, več ne. Plebanoš je bio v velikoj zadregi. Materijal pa delo bi mogeo plačati, a penez ne bilo. Posodili so njemi potem v Zagrebi. L. 1768. so prenesli kep sv. Ivana od Murice i ga djali v glavni oltar, kak je ešče zdaj. V spomin toga je takzvano Lovrenčovo proščenje. Cerkev stoji, je tttdi pokrita. Ta-kšo je dobo v roke novi župnik Juri Smodiš 1. 1775. On je dao napraviti vse dveri, stare orgole iz Štrigove je spravo v novo cerkev, tam pa kiipo nove za 360 forintov. Rešo je tiidi tisti dug 1000 forintov. Pomagali so njemi grofje Althan i Feštetič. V tom časi so grofovski uradniki postavili odspodi pod breščekom gostilno. Klet za vino so si zdubli deleč notri pod breg. Jako dosta je ešče falilo v cerkvi. Da vse najpotrebnejše dobi, je Bog poslao gorečega diihovnika šimunič Ivana. Delovao je od 1775 do 1806. Najprle je dao velbani strop potem okna, kor, glavni oltar i predganico. Stroški so bili veliki. Največ so po-magali liidje, tiidi naši Slovenje i Šta-jarci. Veleposestvo v Čakovci je dalo drva za cigeo pa driigi les. Župnik Šimunič se je obrno tiidi na razne bogataše. Tak n. pr. so njemi poma-gali Baltazarlnkey, grof Althan, Ka-tarina Porič, Čanji Janči iz Beltinec itd. Na levoj strani v cerkvi je plošča z vsemi imeni teh dobrotnikov. Župnik je celo sam bio pri casarici Mariji Tere-ziji.Dalanjemije50cekinov(zlatnikov). Dragoceni križ v Razkrižkoj cerkvi. 31 L. 1779. je bilo vse gotovo. Za otvoritveno proslavo se je na-bralo ogromnb naroda. Prišlo je sedem prošecij s svojimi plebanoši. Bile so 3 iz Medžimurja, 3 iz Slov. krajine i 1 iz Štajara. Cerkev je posveto piišpek Zlatarič Anton 1. 1806. Toren je bio postavleni kesnej, to je, 1. 1907. Stube gori na brešček je dao napraviti plebanoš Ivko iz Sr. Bistrice 1. 1896. Koštale so 300 forintov. Slikana je bila cerkev prvič 1. 1920. Bliizi predganice v koti stoji zgodovinski križ. (Sliko prinašamo na 31 strani.) Njegova zgodovina je v latinskom jeziki napisana pod križom na plošči. Prestavleno se glasi sledeče: »Podpisani Jožef Kerestury, casarski komornik i član vrhovnoga sodišča za !epo zalajsko županijo (Zalavarmegye), naznanjam vsem, šterim bo potrebno, da sam s svojov ženov, Antonijov Arbandi iz Spodnje Lomnice, dne 8. avg. 1783. v Beči, v casarskoj zakladnici kiipo križ, ki je bio pred dvesto letmi v Indiji napravleni, pa z biseri jako umetno okrašeni, da s tem predstavla Kristušovo trplenje. Kiipo sam ga pa z namenom, da ga podarim cerkvi sv. Ivana Nepomuka na Razkriži, da ga izpostavijo javnomi češčenji. Istinski dokument iz 1. 1727. nam opisiije sledečo zgodovino toga križa. Vv začetki prejšnjega stoletja (1600) je bio napravleni v Indiji. Gda so Španci vodili bojno proti Indijancom, so jim z drugimi pred-rneti vred odnesli tiidi te križ pa ga spravili na Špansko. V piišpe-kovoj cerkvi v Vigosi so ga duga leta čuvali, kak nekšo posebnost. Na konci šestnajstoga sloletja je vovdarila bojna med Španci i An-gleži, šteritn so se pridružili tiidi Holandci. Tem se je posrečilo za-v^eti mesto Vigos, iz šteroga so odnesli križ pa ga najprle spravili v Rotterdam, potem pa Amsterdam. Leta 1720. je prišeo v to mesto bečki trgovec Ulrik Froscht pa videč, da je te lepi križ v rokaj dru-govercov, ga je kiipo, spravo v Beč i podaro Očom Kajetancom. To svojo podaritev je potrdo s pismom, štero je dao meni i štero jaz izročam cerkvi sv. Ivana Nepomuka. Od tistoga časa so križ meli pri sebi Očevje Kajetanci i ga raz-kažiivali, kak nekšo redlcost. Gda so na zapoved casara Jožefa II. tiidi Kajetanci bili razpiiščeni, je križ z driigimi cerkvenimi predmeti vred prišeo v casarsko zakladnico. Tam sam ga kiipo, dao lepo očistiti, zdaj ga pa podarim omenjenoj cerkvi sv. Ivana Nep., v štere okolici, v Štrigovi najmre, sam bio rojeni. Izročam ga v roke prečastitomi g. Ivani Šimuniči, štrigovskomi plebanoši, ki je to cerkev dovršo, s tov želov, da ga postavi na pri-meren kraj v cerkvi. Za te moj dar nikaj driigo ne želem od bože do-brote, kak samo to, da blagoslovi mene, mojo drago ženo i deco". Beč, dne 10. avg. 1783." To je kratka zgodovina cerkve na Razkriži. Tii ešče povemo, odked ime Razkrižje ali Rackaniža, kak se je negda zvalo, Pravijo, ka so tu pri Muri negda meli svoje postojanke za trgovino nekši Raci. Prišli so iz Grčije. Od njih je zvano selo Rackaniža. ^ Radoha J. (Mogoče pa zato Razkrižje, ar je na križopotji med Šlajarskov, Slov. krajinov i Hrvackov. Madjarska reč Rackaniža pomeni ,,Hrvacka Kaniža" naj se loči od madjarske Kaniže. Vr.) 32 Obolenje želodca. Pri vživanji prevročih ali premrzlih jel, potom pri premasnih ali prekropnih jestvin, pri prekmernom vživanji alkohola, pri nedo-volnom žvečenji, nervoznih motnjaj prebave zavolo stalne slabosti, nastopajo želodčne bolesti, štere se pojavlajo v obliki gorriganja, žgaravice,betega v želodci,pritiska, tnantra-nja, vometanja, želodčnih krčov, zaprtosti i pomenkanjateka. Zdravlenje: Vgojdno ali večer trbe piti šalico Planinka čaja.Te pospešiije s svojov bogatov vsebi-novvroče tvarine, jači izločenje sline i že-lodčnih sokoy; vroče tvarine izčajaPlaninka preprečavajo zviin toga tiidi prekmerno vre-nje,s šterim se dosegne po mali,mirno i gla-tko prebavlenje i redna stolica. Zviin toga se trbe čuvati vsega, ka je povzročilo beteg v želodci, odvaditi se alkoholnih pijač, dobro zgristijelo, čuvati se teško prebavlivih jest-vin i nervoznosti pred jelom i po jeli. Eden gospod, 63 let star, je betegiivao na želodčnih krčaj, žgaravici, večkratnom gorriganji i na vometanji. S kurov s Planinka čajom skoz 4 tjedne brez prevelkoga vžiya-nja alkohola je dosegno mirno prebavlanje i želodčni krči so minoli. Edna gospodičina 21 let stara, je mela zavolo stalne nervozne slabosti po ieli velke bolečine v želodci, onemoglost i mi-gren. S kurov Planinka čajom skoz 3 tjedne je dosegnola zdravo prebavo i želodčni betegi i glavobol so minoli. Kožne bolesti. Bleki, iišaji, mozoli, puščaji, rdečilo ko-že, podkožci, žučkasta farba kože i driige nevugodne kožne pojave majo svoj zrok največkrat v slaboj sestavi krvi, v preba-vnih motnjavaj, obolenji jeter i zaprtosti. Ščete teda meti lepo, mlado i zdravo kožo, te trbe prvle očistiti znotrašnje organe vse, Od toga naimre zavisi čistoča kože, a nato izgled na zviina. Lice je ogledalo notraš-njih organov i odvisno je, ali so tej organi vredi, ar to pride na zviinešnjost. Ne zdravi, žučkasti i siykasti zgled lica, kak i driige nečiste pojave na koži, nastanejo zavolo nadiitosti, štero je povzročeno s plinami v črevi, zaprtosti itd. Te nevole trbe odstraniti s pomočjov kure s Planinka čajom. Ce se povzročijo kožni bolesti od znotra, te je ne zadosta, da se čisti odzviina koža, nego je potrebno odstraniti zmotnajave prebave s pomočjoy kure s P1 a n i n k a čajom, Zdravlenje: Da bi se dosegnolo redno deliivanjepre-bave, potem, da bi se izločila i odstranila zagiftanja iz tela, priporoča se i za zdrave liidi, da na jesen isprotoletje vzemejo po edno kuro od6—12tjednov.Bolše i močnej-še zdravje, friški izgled, čistost i vola za ži-vlenje, dosegne se s pomočjov Planinka kure i z malimi peneznimi sredstvi. Ženske bolesti. Nešterne ženske majo premočen oblok krvi zavolo slabokrvnosti, potem obtok krvi, šterogadugo trpijozavoloslabosti,jeste pali obtok krvi z velkimi bolečinami i to pri raznih prehladih i krčaj, šteri so največkrat samo nervoznoga izvora: premali ali povsem izostanjeni obtok krvi je povzro-čeni zavolo slabosti tela, ar nereden obtok krvi, šteri nastopi prvle ali sledi, nego se pričakiije, ga trbe tiidi vzeti na slabo te-Iovno konstrukcijo, Vse te posledice od ob-toka krvi prinašajo ženskam ynogo brige. Zdravlenje: Eden tjeden prvle,kak bi obtok krvi mogo nastopiti, trbe po mogočnosti začnotizku-rov s Planinka čajom, štero trbe niicati skoz 14 dni. Sedeče kopeli, lehka hrana, samo lehko prebavlivo meso, dosta mleka, sadje i zelenjave,pobrigati se trbe za dobro stolico. Edna gospodičina, 24 let stara, mela je zavolo slabokrvnosti i slabosti vsigdar ne-reden obtok krvi. Stalno je mela migren, bila je vsigdar vmorjena i razdražliva. Kura s Planinka čajom njej je pomogla, da je obtok krvi postao reden, brez migrena i nervoznih pojav. Pri šterih betegaj se je pokazao Planinka čaj Mr. Bahohec ozdravlivi? Pri obolenji želodca, pri obolenjije-ter i žuča, pri obolenji tromesti i črev, hemoroida, vužganosti, bolečin v obisti, reumatizma, gihta i išijaša, pri glavo-boli i migreni, pri ženskih betegaj, celo za vreme obtoka krvi, v letnoj menjavi, pri zavapnenjižile(arterioskleroze) i pri kožnih betegaj. Prosite v apotekaj samo »Planinka čaj" Bahovec. Veliki paket Din 201-, polovični Din 12-, posktisni omot Din 350 rezplačno povučno knižico Vam pošle na zahtevc Lekarna Mr. Bahovec eg. s. br. 529 36 Ljubljana Naši pokojni preminočega leta. Duh sveti prayi, da je naše živlenje spodobno k poti ladje, štera se ne pozna, ar hitro mine za njov. Hitro je minolo tiidi živlenje naših sinov i hčer v preminočem leti. Vnogi so vlegli vgrob doma, pa ne-šterni tiidi v tiijini. Vseh se spomnimo teliko, da je zročimo v smileno Srce Jezušovo. Posebno pa opišemo živlenje štirih oseb, ki so bili daleč znani i stali ali pri vodstvu, ali bliizi vodstva našega liidstva v Slov. krajini. To so mil. g. Slepec lyan, č. kanonik s svojov materjov, ki so bili eden najbogatejši sotriidnikov M. Lista, preč. g. Klekl Jožef, dolenski plebanoš, dugoletni urednik našega kalendara i Grabar Geza, voditeo naših katoličanskih akademikov. f Slepec, rojena Cigan Julija. Največ duhovnikov se ma za svoje pozvanje zahvaliti poleg bože pomoči svojoj materi, v svojem tihom hrepenenji, da bi sina kda vidla kak dobroga duhovnika pred oltarom, že v ranoj mladosti vceplavle v njegovo diišo klice sledkaršnjega pozvanja. Kak vidni angeo varvač pazi na diiševno živlenje sinovo i je čuva pohujšanja. I kda je že postao diihovnik, ga s svojov duševnov podporov, s svojimi molitvami ne zapiisti. Takši so bili tiidi pokojna mati pokojnoga g. kanonika Slepca. Bili so z markišavskoga | zleženja i so se v Soboto pri- i ženili. Njihov mož so bili ko- ; vač v rojstnoj hiši na Lendav-skoj cesti. Iz srečnoga zakona se njima je narodilo več dece. Zviin pokojnoga kanonika pa so vsi spomrli. Nej je bilo lehko živah-noga i nadarjenoga sina vzgo-jiti za diihovniški stan. Mla-dostna leta pokojnoga g. ka-nonika spadajo v tisti čas, kda se je veri nasproten liberali-zem ravno najbole razpaseo po mali varašaj kak je bila Sobota. Njegovi sošolci, čirav-no so se priznavali za katoli-čane, so bili natelko mlačni v verski i diiševni zadevaj, da so na leto komaj parkrat ho-dili k sv. meši. Da se je mladi dijak v takšoj okolici vseedno odločo za duhovniški stan, je Ztiamenje, da je pri Slepcovi f Mati f sobočkoga pleb. č. kanonika bila dobra VZgOJa doma. Slepeclvana, Slepec, roj.Cigan Julijana 34 Kda so pa pokojni postanoli plivanoš svoje rojstne tare, so po-kojna mati z vsemi močmi podpirali dušnopastirsko delo svojega sina. Prevzeli so vse gospodarstvo v svoje roke, da bi rešili kanonika velki svetnih skrbi. Nej je bila malenkost 30 let z luckimi ludmi vsa gos-podarska dela opravlati. Pa so vse to z najvekšov potrpežlivostjov prenašali. Čiravno je v zadnjem časi, kda so poljskim pridelkom cene spadnole, gospodarstvo za osemdesetletno starico bilo neznosno, so nikdar nej niti najmenje potožili svojemi sini od nevol, samo, da njim ne bi delali skrbi i žalosti. Poleg svojega dela pa so ešče najšli tiidi čas, da so molili za boži blagoslov i božo pomoč na diišnopastirsko delo svojega sina. V tom tali pa so se držali evangelskoga navuka. Nikdar so nej te opra-vlali svoji pobožnosti, kda bi ji što vido, nego skrivoma. Le što je prišeo skrivoma v njihovo sobo, ji je najšeo pri molitvi, ali pa či je šo v cerkev te, kda so liidje navadno nej bili v cerkvi, ji je najšeo, da so se pogovarjali s svojim Bogom. Za dvojno podporo, gospodarsko i diiševno so pokojni g, kano-nik tiidi znali i jo visiko cenili. Večkrat so pravili, da zdržijo v diiš-nom pastirstvi samo tak dugo, dokeč do živeli njihova mati, nato bodo šli v pokoj. Do svoje matere so bili vsikdar mehki i liibeznivi. V ža-losti i bridkosti so jih samo pokojna mati mogli zveseliti i pomiriti. Kda pa so mrli, so v mrtvečo knjigo v opombo zapisali: ,,Najbogša niati domačega plivanoša." Kak so liibili svojo mater, se je pokazalo pri smrti matere. G. kanonik, ki nikdar neso klonili i nikdar nej po-kazali kakše nežnosti, so se pri mrtvom teli svoje matere po detečem razjokali. Obistinilo se je, ka so večkrat v živlenji povedali, da bodo po smrti svoje matere šli v pokoj. Šli so pa ne v zemelskoga, nego v vekivečnoga. Komaj da se je ohladiio lubeče srce matere diihovnikove, je od žalosti za svojov najbogšov materjov henjalo biti tiidi srce sina diihovnika. •f Slepec Ivan, č. kanonik, dekan, konzistorialni svetnik i sobočki plebanoš. Bog je toga močnoga diihovnika naglo k sebi pozvao. Na Pet-rovo je ešče z veselim srcom popevao sv. mešo i to tak lepo, da so se vsi čiidivali. Nad vse pobožno je tudi opravo tiste tri krasne rno-litve pred sv. obhajilom, pri šterih diihovnik gleda na svojega gos-poda, Jezuša Kristuša i njemi šepeče reči popolne liibezni i popolne vdanosti. Zato, čeravno je to noč naglo nastopila smrt, da se pokojni niti slečti ne mogeo, se viipamo, da njemi je Jezuš tembole bio smi-leni, ar je vso svojo vrednost Njemi, svojemi Gospodi zročo, na nje-govo hišo. Pred dvema mesecoma smo zakopaii pokojnoga mater. Ta smrt ga je nateliko potrla, da je liiblene matere, ki je ves čas njegovoga diihovniškoga živlenja bila pri njem, ne mogo pozabiti. Briko je ob-jokavao svojo drago mamo tembole, ar njemi je v srce zasadila meč žalosti, gda ga je na smrtnoj posteli ležeč zaglednola i z vsem smi-lenjom nagovorila: wJanči, ka bo z tebe siromaka, kda mene več 35 nede!" Teh reči ne mogo pozabiti bridko se je razjokao na te takrekoč zadnje materne reči i jokao dugo. Ta žalost je vplivala na njegovo naglo smrt z išiašom vred, šteri beteg ga je tiidi mučo. Na srce njemi je prišlo to trganje i ga z sveta spravilo. Pokojni se je rodio v Soboti 1. 1872. junija 14. Zrelostni izpit je naredo kak i bogoslovne študije zvršo v Szombathelyi, na Vogr-skom. Za diihovnika je bio posvečeni 1. 1896. julija 13. Tak je biov vzvišenoj duhovniškoj sliižbi 40 let. 1 to, ka je najvekša redkost, do-ma, kde se je rodio i goriraseo, v Soboti.Kaplan je bio 10 let i ple-banoš 30 let. Kak kaplan je bio en čas tiidi pri driižini grofa Sza-parija dvorni kaplan. Kak plebanoš je po smrti pokojnoga dr. Ivano-cija postao dekan sobočke dekanije i kak takši je bio imeniivani od sombotelskoga piišpeka za častnoga kanonika, od mariborskoga kne-zoškofa pa za konzistorijalnoga svetnika. Zakopali smo ga julija 2. Sprevod so vodili mil. g. dr. Mirt, kanonik iz Maribora i sprevoda se je vdeležilo okroglo 60 diihovnikov i vnožino naroda. Pokojni je goro za hišo božo i te diko. Zato je vse včino, da sobočka stara cerkev da prostor novoj. 0 keliko triidov je meo pri toj zidavi, posebno zato, da od patrona dugo ne mogo dobiti na toga spadajočih 60000 kron. Britko se je tožo tiidi, kak velike teškoče je meo pri zidanji župnišča, k šteromi poslopji je iz svo-jega jako dosta zraven dao. Štale so njemi pogorele i mogo tiidi nove zidati. Okra-djen je bio večkrat. Oj, keliko bridkosti njemi je to vse povzročilo. I cerkev nesamo pozidao, nego tiidi olepšao. Krasna monstranca, luster, križnapot, zvonovje so sad njegove gorečnosti, da ne-govorim od orgel, kakših nema ne samo Slov. krajina, nego daleč naokoli niedna fara ne. Zastavo je svoje sile, da se je podigno za-vod za naše dijaštvo Mar-tinišče. Pri ustanovitvi bol-nice ma velike zasliige. Ka se je odprla hiša za dijakinje v Soboti, Križova 4, nam je dosta pomagao, ka svetnez-nao, ar nešteo razglasiti svo -jih dobrih del. Ka je bio do-ber spovedniki točen vvrejii-vanji vseh cerkvenih poslov, je pri sprevodi v predgi po- SLEPEC IVAN, vedao mil. g. kanonik Mirt. č. kanonik, plebanošidekan sobočke dekanije 36 V politiki je tlačo pot dr. Ivanocija, krepko je zagovarjao naše narodne pravice i je z nami vred noso špotico: panslavist, ka je te pomenilo: veleizdajnik. Sledkar se je vrgo bole na vogrsko stran, po-sebno potom, ka se je leta 1918. vdeležo toti z teškim srcom, a ven-dar tistoga spravišča, kde so nešteri sklenili, ka se Slov. krajina ne odtrga od Madjarske. Kak značajen človek, več ne mogo nazaj, za-stopao je svojo linijo, a je državne jugoslovanske zakone verno zdr-žavao. Nazadnje je pa postao popolnoma jugoslovanskoga mišlenja i bi že prle, če se nebi postopalo proti njemi tak strogo, kak se je. Napriliko, če njemi ne bi naselili na farof financov, če ga nebi kaš-tigali zavolo toga, ka je po vesti brano pravice verskih šol, gda so krivo tolmačili njegovo izjavo, i več takših reči. Te borbe so njemi prinašale bridke viire i je večkrat tožo še z takšimi rečmi, štere smo toti razmeli a je ne odobravali. Našim listom je bio jako naklonjen i posebno v Marijin List je pisao vnogo lepi člankov. Njegovo cerkveno zgodovino i pripravo na spoved smo celo v posebnom snopiči izdali. Sledkar se je toti malo ohlado do naših listov zavolo političnoga svojega mišlenja, a zdaj zadnja leta se je pali bližao i celo pisao je v Marijin List i tiidi No-vinam bio prijateo. Pokojni je bio jekleni značaj, ki nikdar nikomi ne popusto. V guči je bio celo pretrdi, neobritoga jezika, kak smo njemi večkrat pravili, a ne iz slaboga namena. Nesmo toti odobravali toga govor-jenja i smo ga karali a slabo ne mislo. Tisto razdalje, ka je bilo za-volo politike med njim i nami, ki smo bili jugoslovanskoga mišlenja, je postalo vsikdar menše i nazadnje smo se ščista približali nateliko, da sva skiipne načrte kovala za edno i driigo reč. A smrt je vse to prekrižala. Viipam se pa, da kda se reši njegova diiša očiščevalnoga ognja, pa ešče v njem, nas bo podpirala, kak nas je v mladostnoj dobi krepko podpirala. Iz globoke zahvalnosti popišem te kratke vrstice pokojnomi na spomin, ki je svojo mater i sestro dao mi na pomoč, da sta vodile kiihnjo pri mojoj primiciji, ki mi je zakopao z pravov bratskov liibez-nostjov očo i mater i mi v najvekših borbaj za pravice našega ma-ternoga jezika s svojim pisanjom stao na streni. Sam toti želo, da bi driigi bole obširno popisali njegovo živlenje i sam nato dva gos-poda oproso, ki sta mi to tiidi obečala. A zadržaniva sta bila i zato sam napisao jaz te kratek spomin od pokojnoga. A to kratko vsebino naj nadomesti velika liibezen, ki me je vodila pri pisanji kak i vsik-dar do pokojnoga. Vsi pa molimo za njegovo diišo, posebno naroč-niki naših listov i sobočki farniki. Počivaj mirno, dragi brat vu Kri-stuši mirno i vživaj kemprle slavo svojega i našega Gospoda, koga si zastopao na zemli. Km Joiefi dahovniL •j* Klekl Jožef, dolenski plebanoŠ. 24. septembra 1936. je izdehno svojo plemenito diišo v Velikih Dolencih preč. g. Klekl Jožef, dolenski plebanoš. Rojen je bio 3. marca 1879. na Krajni. Nižjo gimnazijo je dovršo v Koszegi, višiše razrede z maturov i bogoslovje pa v Szombately. Za diihovnika je bio posve- 37 čeni junija leta 1902, Nato je bio kaplan pri Sv. Jurji, v Rohonci (1906), v Turnišči (1907) i v Soboti (1910). Diihovni voditeo dolenske fare je postao 1. 1911, živo 57 let. Razmero- ma mladi je vlegeo v grob, če pomislimo, da je pokojni že po naravi bio jako trdoga zdravja. To zdravje njemi je podkopala krivična voza na Vogrskom, gde je dosta bridki viir pretrpo v Somboteli, Pešti i v Zalaegersegi, gde so ga po nedužnom vlačili samo zato, ar je Slo- venec bio, ar je lubo svoj slovenski narod i ga ne šteo zatajiti. Gda so meje ešče ne bile določene, je šo prek v sosedni Monošter po posli. Tii so ga na zapoved Horvat Pavla, bivše- ga sobočkoga izdaj monošterskoga glavara zaprli i odpelali v Somboteo. Doletela ga je tii velika krivica. Vrgli so ga v vozo i po kratkom za- slišanji ga je sombotelska oblast odegnala v Budapešt v zlogasno policijsko vozo wtolonchaz", gde je z vlačiigami i drugimi hiidodel- niki mogo nedužen diihovnik trpeti sramotenje i javno blatenje, gda so ga po peštinskih vulicaj v toj smečenoj driižbi gonili. Pa bližala se je pokojnomi rešitev. Edna izjava njemi je bila dostavlena v podpis. To če podpiše, se reši voze i vsega trplenja v njej i vseh posledic njenih. Reši se tiidi rane smrti, štero njemi je spravila ravno ta voza. Kakša izjava se je terjala od njega? Od katoličanskoga diihov-nika? Od Slovenca? Podpisati bi mogo izjavo, da bode odsehmao katekizmuš včio vogrski mesto slovenski, to je, da bode madjarizirao. To kratko izjavo je zahtevala od njega oblast, ki ga je zaprla. Pa pokojni, čeravno bi se mogo rešiti, je odklono z ogorčenjom to po-ntidbo. Katoličanski duhovnik, slovenski rojak nači ne mogo napraviti. Potom so pokojnoga gnali iz Budapešta v Zalaegerseg v zbirališni tabor, kam so zapirali komuniste. Tii je pokojni grozen glad trpo. Ka so dobivali vozniki, niti za svinje ne bilo. Pomagao si je tak, ka si je kiipiivao grah i sam toga kuhao. Prek leto dni je to bila njegova hrana. Gda so ga bratanec s pomočjov ednoga poslanca, ki je svoj čas bio ttidi vogrski poslanec, i s pomočjov predsednika jugoslovan-ske vlade, Nikola Pašiča, rešili, je bio skoz Pešte pripelan v Beograd. Zgledao je strašno slabo. Voza njemi je vničila zdravje, štero se več ne vrnilo i nazadnje ga je v prerani grob spravila, ar njemi je po-vzročila raka v želodci i obistih. Pokojnijebio vrednik Kalendara Srca Jezušovoga od 1. 1906. do 1991. V kalendar je vnogo pisao. Njegovi članki so podpisani z črkama — kj —. Posebno znamenitiva sta spisa wIz zgodovine Slovencov" v kalendari 1909, gde je narodnim neprijatelom dokaziivao, da so se Slovenci v našoj krajini naselili prvle, kak so Vogri prišli v zdajšnjo Vogrsko, Vogri i neprijatelje slovenskoga naroda so najmre trdili, da so se Slovenci v Slov. krajini naselili komaj pred 300 letami. Ohrano je v njem vnogo naših starih šeg i odpro v njem zgodovino cehov, tor-janske cerkve itd. Njegovi jedrnati članki za vzgojo naroda i njegovi 38 lepi gospodarski spisi v kalendari so stalne vrednosti. V najbole važ-nih časaj je vodo vredništvo Novin z zvišenim slovenskim diihom, ki ga je krepilo krščanstvo, v dobi, gda se je šlo za odločitev, da pri-demo v Jugoslavijo i tri mesece pod boljševiki zavolo teškoga betega vrednikovoga, bratanca njegovoga. V tom časi je bio tiidi stalno v ne-varnosti, da ga komunisti zaprejo i odženejo. Po prevrati pa sploj do zadnje viire je bio pokojni goreči podpornik Novin. Pokojni je bio dober, zgleden diihovnik: pobožen, čisti, trezen, vučeni. Z takšov resnostjov se je navzeo svoje zvišene sliižbe, da ga nikša sila ne mogla od nje odvrnoti. Poleg svoje mile, krotke, narave je bio pravi pastir, ki je ne odbijao z ostročov, nego vlekeo z milobov. Samoobsebi se razmi, da dober diihovnik liibi svoj narod, ki ga je rodio, odgojio, ki ga je postavo na tak veličasten stolec Gos-podov. Svoje proste stariše je z celim srcom liibo, poštiivao i kak se je sam izrazo, celo žrtev postao v oddaljenoj goričkoj fari za nje, ar se je vnogočemi odpovedao v vsakdenešnjem živlenji zavolo njiko-ve priprostosti. Včasi še prek reda i mere. Liibezen do starišov je mera njegove lubezni do svojega slovenskoga naroda, do njegove pra-vice. 0 da bi Slov. krajino vsi tak vroče lubili, kak jo je pokojni liibo! Nikdar je ne zatajo svoje slovenske materne reči,krepko jo je zagovarjao i se borio za njene pravice te, gda je to bio po mislih prenapetnežov smrten greh. Vsikdar je bio v Ivanocijovom tabori. Pri razmejitvenoj komisiji so ga nahujskani liidje sramotili i bi ga djansko napadnoli zavolo slovenskoga mišlenja, če ga oborožena sila ne bi branila. Sledkar je pa z lepim, mirnim ravnanjom i z srca odpuščanjom vsem, ki so ga žalili, mir stvoro, šteroga on itak nik-dar ne kalio. Pred smrtjov je bio v Ljubljani v sanatoriji Leonišče. Tii se je pobožno spovedao iz celoga živlenja pri lazaristi, g. dr. Na-stran Alojziji, komi je po spovedi iz zahvalnosti roko kiišno. Kak prilubleni i poštiivani je bio pokojni med narodom, se je pokazalo na zadnjoj njegovoj poti, gde ga je sprevodilo vnogo na-roda, vučitelstvo z šolskov decov i vnogo driigih brez razlike ver. Sprevodne obrede so opravili preč. g. dekan Krantz, tišinski pleba-noš z asistencijov 13 duhovnikov sobočke dekanije. Dobromi diihov-niki, velikomi trpini, gorečemi liibiteli slovenskoga naroda večen spo-min! Molimo za njega! f Grabar Geza, akademik. Njegovij poti ne moreš preiskati... Tak moli-mo. Bože poti ne so naše poti i naše potine so Nje-gove poti. Mi mamo žele, šterih on nema i on ma žele, štere, gda se vresničijo,prebodnejo naša srca, ki so mela ščista nasprotne žele. Pa to najbolše je vsikdartisto, ka Onžele. Te misli mi napunjavajo diišo, kda mislim na mlado živlenje, šteroga nit je v najlepših letaj pretrgala smrt, gda mislim na aka-demikaGrabarGezo.Leta 1933. junijall. jenaredo zrelostni izpit vsikdar najbolši dijak: odličnjak, Grabar G. i se je spisao na ljubljansko vseučilišče na filozofsko fakulteto, da postane profesor romanis- 39 tike, to je za latinsko-romanske jezika. Zvršo je že pet semestrov, to je pollet. I govoro je po tom kratkom vremeni že sedem jezikov. Bio je njiva, ki je obetala najbogatejši sad. Rodio se je v Moravcih, v martjanskoj fari 1. 1915. marca 8. od oče Grabar Jožefa i matere Ane, rojene Cor, ki je z zleženja iz Te-šanovec. Sin naših kmečkih slovenskih starišov. Pet razredov je zvršo v Soboti, ostale v Ljubljani na prvoj realnoj gimnaziji. Vseh pet let je hodo z Moravec v gimnazijo i to štiri leta peški, samo peto leto je dobo potač, da se je ž njim vozo. Kak pretežna večina našega dijaštva, ttidi on je meo poteškoče z svojim gordržanjom, kajti mala kmetija ne mogla teliko nositi, da bi se lejko šolao iz domačih sredstev. Včio je druge i tak si je sliižo 120 do 150 Din. pri instrukcijaj, io je z podvčenjom driigih i si je naračao za te peneze strošek v Ljudskoj kuhinji, gde je plačiivao za njega dnevno 6 i včasi 7 Din. pa vse driige potrebčine. Zbetežao je naglo. V desetih dnevaj je končao z nevolnim ze-melskim žitkom. Zvužgali so se njemi možgani i nazliik vsoj skrbi i brigi zdravnikov ne bilo za njega pomoči. Na smrtno vuro se je spo-vedao pri svojem spovedniki, ki ga je želo k sebi iz reda Drtižbe Jezušove. Vmro je 7. oktobra. Sprevod njegov je bio veličasten i gen-liv. Vodo ga je mil. g. dr. Ehrlich Lambert, vseučeliški profesor z dvorbov g. Radohe, salezijanca, našega domačina, ki ga je pokojni želeo i ednoga kolega iz Slovenije. Tužni starišje so z potrtim srcom sprevajali svoj kinč v hladen grob med vnožinov akademske mladine, ki je z gorečim srcom molila med sprevodom za pokojnoga rožni venec. Sestrica pokojnoga, Mariča, ki^je gojenka šolskih sester iz Slov. Bistrice, pa stanuje pri njih v Šiški, je ves čas bila pri betež-niki i ga sprevodila z zahvalnim srcom, ve jo je pokojni spravo v šolo. Na sprevodi je bilo dosta naših domačinov, med njimi dr. Haj-dinjak, zdravnik, Jerič Miška, novomešnik itd. Na pokopališči sv. Križa se je prvi poslovio od pokojnoga dr. Ehrlich, voditeo kat. akademikov, vseučelišni profesor. V svojem go-vori je omeno, da je pokojni bio človek, ki je iz vere živo, prav iz srca pobožen, naj ga naslediije mladina, to je prava pot, ki jo je pokojni tlačo, ki je večkrat pristopao k svetim Svestvom. Potem je pozvao akademike, naj se driigi den vdeležijo svete meše, štero bo sliižo za pokojnoga i naj za njegovo diišo dariijejo sveto prečišča-vanje. Za njim se je poslovio od njega naš domačin, akademik Berden Pavel iz Kobilja, ki je v svojem genlivom govori orisao teško pot slovenskoga dijaka iz Slovenske krajine, štero je mogo tlačiti tiidi pokojni. Za njim je govoro v slovo član kat. akademskoga driištva Zarje. Pokop se je vršo 9. oktobra i to celi sprevod z duhovništvom vred se je mikao peški po ljubljanskih vulicaj proti navadi, naj se s tem pokaže tisto poštiivanje, ka je obkrožalo zaistino katoličanskoga akademika, kotrigo Zarje i Zavednosti. V driigo kak popolnoma ka-toličansko driištvo, pokojni nikdar ne stopo, bio je granitni steber z močnim posvetom na vrhi, ki vsakomi našemi dijaki glasno kriči: nebodi omahlivec, bodi junak v izpovedi katoličanskih načel vsikdar i povsod, pa naj divja viher od šterekoli strani. 40 Pokojni je bio tiidi predsednik našega akademskoga driištva Zavednosti, v šterom je milo zastopao linijo, ka se na križi zgrajeno delo naših starih borcov po božoj zapovedi mora poštiivati i zalo, ki riiši to linijo, nove, ki bi našemi narodi gda mogla koristiti, nik-dar ne bo mogeo stvoriti, ar križ je samo eden, je samo Gospodov. Ki nači dela, čeravno si vzeme v roke najsvetejšo bandero, samo riiši, zidati ne bo mogeo, ar vogelnoga kamna brez Gospodovoga križa nega. Gda iz srca obžaliijemo smrt teliko obetajočega mladoga živle-nja, se vdamo v božo sveto volo z miseljov, da nam ga Bog zato vzeo, ar nam za to žrtev šče pokloniti tisto, ka vsi, ki Jezuša liibimo, tak vroče želemo, najmre naj bo naša šolajoča se mladina iz vsega srca katoličanska, čista, pobožna, ponizna i nesebična, da bo naš narod potolažen vido v njej dovršeno svojo samobitnost diiševnosti na vseh položajaj javnoga živlenja, da bo s tem viipanjom vlegao v grob, da je zraseo za njim rod, ki bo tak veren v gospodskom stani, kak je on bio v prostom kmečkom. To je naše viipanje. To je naša molitev, I to bodi v vseh nas glavna i prva skrb, vse driigo nam bo dodano, kak je dragi Jezuš obečao. Za pokojnim žaliijejo dobri starišje, ki so v morje biitkosti po-topleni stali pri grobi svojega sina, ki njim je bio na veselje, ki njim je šteo biti tiidi tolažba i zahvalen povračiteo za šolanje, kajti je iz-javo, da najmlajšega brata, ki je komaj dve leti star, bo sam šolao. Mi njima iz srca želemo tolažbo Srca Jezušovoga. Naj zaviipata na to bože Srce, to njima v ustalih še sedmerih maloletnih piščancaj, v njihovoj deci, v obilnosti poplača to zgiibo že na tom sveti, o keliko-bole pa še na driigom. Vsi pa molimo za pokojnoga, da bo njegova ščiščenadiiša v svoj sladkostivživala Boga i molila za našo mladino. Vr. Dobroslav: Gda je šumilo bilje . . . V tistih jesenskij večeraj, kda so naša giirnla, puna navožene ku-karce, odmevale od veselih pesmi lupačov, me je rado zaneslo med naše liidi, ki so si sposeli okoli velkoga kiipa. Dostakrat obidejo človeka tužne misli — ti pridejo s tiha, da sam ne veš kda — pa ideš med nasmejane liidi, se ž njimi pogučiš, nasmiješ i kak kafra ti zginejo i preminejo kisile misli. Naneslo je tak, da sam se napoto tisti večer lupat k hiži, kde mi je odbežala večina rane mladosti i kama sam rad hodo trgat zreli klinton. — Viš ga, ti si tiidi prišeo — me je skoro začiideno pogledno starejši možak i že me je posado poleg sebe, Njegov obraz se je raztegno v zadovolen nasmeh. — Vidiš, — se je paščo z rečjev — inda to redko bilo čiiti, da bi kakši školaš šo med prosti narod. Že oddaleč so se nas ogibali, kak da bi mi vsikdar po gnoji smrdeli. Pa tiidi gospoda je samo od-daleč gledala na nas. Ej, pokojni plivanuš so bili inačiši človek — tii se je nekelko nasmehno i s tem že začno sipavati svoje dogodbe pred nas tak zanimivo, da bi ga do zajtra posliišali. Naklado si je pipo z zgriženim ceckom i kadio tak na debelo, da je vse meglilo pred očmi. Na lehci je sipavao preproste reči, pune svetlobe i topline. Raz- 41 sipavale so se kak mesečina po našoj ravnini po noči, kda pod njov postanjiivle vse svetlo. — Pokojni plivanuš so dali vsakšemi pravo reč, ka ga je šlo i nikaj več. Oni so jako malo gučali. Drage so bile njuve reči, kak da bi bile iz siihoga zlata. Prišli so k nam odneked z Vogrskoga i so se žmetno z nami pogučavali, ali v cerkvi so nas večkrat kregali, kak na dobro nape-lavali. Voni cerkve i farofa ne bilo viditi, ka bi se z nami pogučavali. Či smo jih srečali kde na poti i se jim poklonili, ne zavolo njih, liki zavolo Boga i njegove dike, nas neso niti poglednoli, niti zdignoli krščaka. Meli so lepi farof i pred farofom z rožami posajeni ograček, pa liidje so ne viipali niti oddaleč bliizi. S^strahom so lazili okoli i se bojali, da jih plivanuš ne bi kregali.. . Šče zdaj jih pomli cela fara. Dobro jih pomlijo, kak da bi včera bilo, čiravno so že duga leta od toga. I dokeč me šče bodo nosile moje čunte po zemli, se bo znalo, kak sam zgiibo plivanuša, kda sam bio pri njih za kočijaša. Kakpa, kak mali dečak sam že hodo delat na Vogrsko, se navčo tisti jezik i zato so me vzeli plivanuš v sliižbo h konjora. Ne so bili za prestati. Nikdar sam ne znao, ka ščejo i kakšo za-poved so mi dali. Žmetno je bilo ž njimi gučati. Prišli so, povedali, se obrnoli i niti reči si več ne zvedo iž njih. I začno sam si premiš-lavati sam pri sebi i nikdar sam ne prišeo do kraja, kakšo zapoved so mi dali. — Zakaj ste jih pa ne pitali? — sam njemi nezavedno segno v reč. — Ka si pravo: da bi jih pitao ? Niti poglednoti satn jih ne viipao! — Gledaj konjom naravnoč prek viih, drži se vednako, ne obračaj nikdar svoje glave i ne spitavli me nikdar nikaj. — Tak so mi po-vedali včasi v začetki i potli so ne več gučali. Prišli so samo h kočiji i pravili: — Poženi. — Včasih so po-vedali kama, včasih niti to ne. Vsikdar sam mogeo spitavati ženske v kiihinji: — Kama se pelajo plivanuš. One so mi povedale i oni so samo prišli i se vsedli: tiho i brez reči. Takšega jih je Bog stvoro. Prehenjao je nekelko. Mogeo si je nažgati pipo. Za časekjso se pali siikali debeli oblaki dima okoli naših glay. Nato so vnovič' iz njegovih viist kapale gladko reči: — Ednok sam jih čakao s kočijami na postaji, kama bi meli priti z železnicov iz nekšega varaša. ženske iz kiihnje so me zaran poslale i pravile: — Pašči se, Naci, da plivanuš ne bodo dugo čakali. Gledaj, da prle prideš ta, kak se pripelajo gospon plivanuš. Nakrmo sam konje, jih počesao i vpregeo. Konji so bili lepi, spočinjeni i leteli sv po cesti kak lastvice. Za kratek čas sam bio na postaji. Henjao sam, a bilo je šče vse prazno, nikdi šče ne bilo nikoga. — Kda pride vlak — sam pitao ednoga redara. — Ej, ve šče maš čas načakati — mi je pravo. Dugo sam čakao, dugo. Zvonci so zvonili i liidje so se pomali zbirali. Za čas je na nagli i zalecano prisopeo vlak i henjao. Zved-načo sam se na sedali i čakao. Znao sam, kakšo šego so meli plivanuš. Pridejo z naglim i žmet- 42 nim stopajom h kočijam, se vsedejo i ne spregučijo niti reči. Trbe samo ošvrknoti konje. Oni se vsikdar radi friško vozijo i ne vidijo radi, či morejo čakati. Nikdar sam njim ne viipao poglednoti v lice, samo čakao sam, da je zaplahotala njuva reverenda i se njuva senca približavala h kočijam. To mi je bilo zadosta. Driigo sam ne znao. Znao sam : zdaj si vsedejo i trbelo bo pognati . . . Ne sam dugo čakao. Opazo sam migajočo senco njuve reverende i čiito sam, kak so se približavali k kočijam. Počakao sam malo, da so stopili gor i se namestili na mehkom. sedali. Tiidi pake bodo meli — sam si mislo — ve pa so prišli iz varaša. Počakao sam, da so jih porazmestili. Kda sam mislo, da je vse v redi i da se nikaj več ne gibalo okoli kočije, sam ošvrkno . . . Konji so sepognali kaklastvice i plavali po šorkoj vednakoj cesti. Jaz sam pa sedo, kak so mi pravili: vednako pa trdo i gledao konjom naravnoč prek viih. Srečavali so me ludje. Nešterni so se mi poklanjali ali jaz sarn jih ne gledao. Kak bi pa gledao, kda vozim plivanuša. Vozo sam se, kak da nikoga ne bi vido, čiio, ali srečao. Konji so plavali, jaz sam sedo i gledao konjom naravnoč prek vuh, cesta je bežala pod nami, kak da bi leteli. — Dnes bodo znan li zadovolni z menov i konjami — sam si mislo. Ze sam zagledno farof. Fiičkao sam, naj mi odprejo vrata, zato ka se plivanuš ščejo voziti notri do hižnoga praga. Prišle so ženske odpirat vrata. A jaz sam ne gledao nje, liki konjom naravnoč prek viih. Čiio sam, da mi nekaj pravijo, pa jaz sam nje ne posliišao. — Ka majo one gučati, kda vozim jaz plivanuša — me je čemerilo. — Naci — me je stepla kiiharica. — Naci, ka si znoro ? Kde so pa plivanuš? — Nimača! Kde so plivanuš ? Ka si pijana? I z očmi sam njoj samo namigavao : odzaja na sedali. — Naci, Naci — me je siinjavala ona, kak da bi me biidila iz spanja. — Kde so plivanuš? Pali sam njoj pokazao z očmi: odzaja i sam njoj kimao, naj bo tuo. — Ka njoj je pa dospelo dnes — sam se čemerio sam pri sebi. — Ve šče pa nikdar ne bila tak nimasta. Red bi jo pitao, pa sam ne viipao. Kak bi pa viipao jaz kaj gučati, kda vozim plivanuša! — Naci, ti buša" — je zatiilila ona pa me s pesnicov siinola pod rebra. Tak me je siinola i tak me je zabolelo, da sam se ste-peo i od bolečine obrno. Zagledno sam prazno sedalo . . . Na njem so bili nekši paki, ali plivanuša ne bilo nikdi. — Križana Mati, zgiibo sam plivanuša. Ka bo pa zdaj ? Vse se je zgenilo okoli mene: kde so plivanuš? — Kde so? — Ali sam jih resam zgiibo? — Ka si resan tak noro vozo, da si zgiibo plivanuša? — je v obviipanji zdihavala kiiharica. 43 Jaz sam znao, ka sam resan kak noro vozo i da so konji plavali, kak na dirki. Oni morejo vsikdar tak leteti, kda se vozijo plivanuš. Mogoče so zaspali, pa se prevrgli s kočije. Preveč neso pili, to se pri njih ne dogaja, kak so se pa te skotali s kočije — sam mrmrao pred sebe. — Bog moj dragi, ka bo pa zdaj ? — se je strašila kiiharica. Tiidi driigi so že pribežali izfarofa i okameneli od straha. Vsi se vrtijo okoli mene i kočij, kak da bi jih iskali pod kočijami. — Poženi nazaj pa gledaj po grabaj — mi je zapovedala kiiharica. Obrno sam i pognao. Cesta je bila povsedi čista i prazna. Vse je bila bela od čistoče i ravnice. Mogeo sam vsakšo grabo pregled-noti, ali nikdi sam jih ne zagledno. Tak sam pali prišeo na postajo. Skočo sam s kočije i pitao pr-voga človeka, ki mi je prišeo nasproti: — Si vido tii našega plivanuša ? — Etam v senčini so . . . i je pokazao z rokov. — Hvala Bogi i Materi boži — sam si oddehno. Pali sam sedo na sedali, a znao sam pa ne, ka je bilo. Pa što bi mi to pravo? Ali sam plivanuša resan zgiibo i zdaj so vnovič prišli nazaj? Ne sam znao, samo čakao sam. Dugo sam čakao, zato ka so se plivanuš dugo miidili po posli. Nazadnje sam se včakao kmične sence njiive reverende. Jaz sam sedo i ne sam znao, ka naj napravim. Ali bi se obrno i pogledno, či resan sedijo plivanuš i či smem ošvrk-noti? Premislo sam vse to v ednom megnjenji i prišeo sam do toga, da bo najbougše poglednoti, kak pa da bi pali pognao brezi plivanuša. I resan sam se obrno, da bi vido. — Somar ti eden nimasti! Ka gledaš okoli? Ka sam ti ne pravo, kak se moreš držati, kda voziš mene? — so bausnoli v mene te reči, da sam postao vse trdi. — Mislo sam, gospon plivanuš — sam se šteo braniti. — Ti nemaš nikaj misliti — so me presekali. Bio sem zadovolen tiidi s tem. Zdaj sam bar znao, da vozim plivanuša i da so se oni vseli v kočijo. Oni so pa nikaj ne znali od toga, kak sam jih zgiibo i kak se je celi farof bojao i trepetao . .. Smejali so se starejši liidje, smejao sam se tiidi jaz. Do sitosli i do skuz smo se vsi nasmejali njegovomi pripovedavanji. Dugo sam se šče ne tak nasmejao kak te večer. Odzviina \ Odznotra Fellerov Elsafluid jako dobro sliiži, kak tiidi de- ------------------------------------------sinfekcijsko sredstvo za roke, lice, zobe, viista i dihala, zavolo toga je pri gripi jako odporen. Za grgranje pomenšani z vo- ¦ dov odstranjiije sline, vzroke kašla i zamuklavosti. Radi ga nucajozaob-kladke na šinjek i otekline. Pri reumatičnih bolečinaj, nadale prehladi, za masažo, pri trganji v zglobaj, bolečinaj v križi, lici i po celom teli, niica se pravi Fellerov Elsafluid že prek 38 let. Dobi se v apotekaj i prispodobnih trgovinaj po 6 Din, 9 Din i 26 Din. Z poštov najmenje 1 paket (9 probanih ali 6 dvostroč-nih ali 2 velikiva špec, glaža) 58 Din, trije takši paketi samo 139 Din pri lekarniki Eugen V. Feller, Stubica Donja, 823. (Savska ban.) Odobreno od Ministr. soc. pol. i nar. zdrayja Sp. br. 509 od 24 III. 1932. Zapomnite si! Elsafluid ostane Elsafluid! 44 Bog včasi tUdi spregovori. Krvoločni boljševizem iz Rusije je nadražo katoličansko delavsko liidstvo na Španjolskom, da je začelo tisto delati, ka je delalo od ži-dovov zapelano rusko delavstvo. Začnolo je preganjati samoga Boga. Vse, ka spomina na Boga, so začeli bolševiki podirati v Španiji. Na stotine cerkvi so podrli samo v ednom mesti, v Barceloni i tak so šli naprej po celoj Španiji. Podrli i zažgali so cerkvi, samostane, podobe Gospodove i Marijine pa ^svetcov i svetnic z mešnov oblekov i cer-kvenim pohištvom vred. Če so z mrtvimi rečmi tak delali, lejko si predstavimo, ka so delali z živimi spomini Gospodovimi i z Gospo-dom samim. Liiblenoga Jezuša v Oltarskom svestvi so oskrunjavali, popluvali, po podi ta mazali i na vse mogoče grde načine sramotili, da pokažejo svoje sovraštvo do Boga i svojo gnilo diišo, štera ne verje več v Njega. Žive spomine Gospodove, njegoye namestnike, dii-hovnike so grozovito mantrali i marjali. Redovnice so onečaščali i klali. Celo so v grob segali, mrtve kosti pobožnih redovnic naprej-privlekli i je sramotili javno pred celim svetom, Nikdar kaj takšega najhiijši poganje neso včinoli. Vesnice, mesta so poriišena, krščansko misleči liidje spoklani, vse v razvalinaj, vse kaže podobo pekla, kde tiidi vse gori i je vse poriišeno, kak je poriišena milost diiše. Da pre-prečijo nadalno divjanje te zaistino peklenske sile, se je zbrao krščan-sko misleči narod pod orožje i se brani. Večino države se je posre-čilo že rešiti tem verobrancom iz rdečih i krvavih rok verolomcov, med šterimi se nahaja, na najvekšo žalost povedano, tiidi en zgiibleni sin Slov. krajine, Titan iz Kroga, ki je svoj čas začeo z svojimi pri-jateli izdavati pri nasprvi komunističen list: Novi čas. Te nesrečnik je z Rusije prileto v Španijo z penezi i z inženiri rusoskimi, da po-maga podirati naprej kralestvo Kristušovo i marjati za jezere nedu-žni liidi. A Bog je z svojimi vernimi i njim dava zmago za zmagov. Junaštvo brez primere je, gda v Toledi, starodavnom gradi toga me-sta, zvanom Alcazari, se bori sedem tjednov mladina, 1800 kadetov, mladih dečkecov, i za ves svet se neščejo prekdati velikanskoj vojski rdečih, raj trpijo glad, so kak mrtveci, a se ne vdajo. Grad njim spod-kopajo rdeči i ga iz bombami v zrak piistijo, ostane samo en tiirem, v toga se dečki zdaj skrijejo, se naprej borijo i se ne podajo. Spo-vejo se, prečistijo, na smrt pripravijo i se do zadnjega zdihlajo bo-rijo, dokeč njim ne pride na pomoč vojska verobrancov, štera je reši. Vnogi so spokapali v boji za Krisluša, a ki so ostali, so bili izstra-dani v teli, krepki pa v dtiši i svetijo mladini celoga sveta, kakši more biti pravi mladenec: Boriti se do zadnje kaple krvi za Krlstuša i njegovo sveto vero. Rdeči so v Toledi vse duhovnike spoklali, os-tao je samo eden, stari piišpek toledski. Te starček je krepo mladence v gradi, z šterimi je bio, i gda so bili oslobojeni je on, jedini živ diihovnik meo na riiševinaj grada sveto mešo v zahvalo za rešenje i za spadnjene vojake, branitele Alcazara. Pri toj sv. meši oko ne os-talo siiho, vse se je jokalo i zahvaliivalo Bogi za njegovo veliko do-broto, ka je okrepo to deco za borbo i ka je rešo svoje liidstvo z rok divjačine, ki si ne zasliiži človečega imena. 45 Bog pomaga svojim verobrancom tiidi na čiiden način. Posliišajte. Gda so boljševiki oropali cerkev v Esteri v pokrajini Val d' Aran v Španiji, je eden mladi razbojnik, po imeni Balbino, z železnim dro-gom razvdaro veliko podobo Križanoga, štero so nosili na velliki pe-tek v procesiji. Križ se je na dvoje vtrgno v prsaj. Driigi den se je pelao te mladi bolševik z aotom v sosedno ves i ga je sam šoferao. Gda se je z vesi domo vračao, je zadeo v edno pečino i prvi deo aotoja se je zašpičo v njegove prsi i njemi je ravno tam te na stežaj odpro,gde je on prvejši den Kristušovo podobo. Vsi verniki so spoznali, da je s tem Bog spregovoro. Glejmo drugi sliičaj, kda je dober Bog spregovoro. V noči med 2. i 3. augustom je letelo edno letalo z Barcelone v Saragoso. Bilo je komunistično letalo. Čeravno je več vojašnic v Saragosi, je letalo ne vrglo niedne bombe na te, nego štiri velike bom-be na Marijino cerkev, zvano Naše Liibe Gospe Pilarske. I gledajte, kak je dober Bog spregovoro na čast svoje matere. Ni-edna bomba se je ne raz-počila, čeravno so zle-tela dol poleg Marijine podobe i se globoke vri-nole v zemlo. Bombe so strokovnjaki preglednoli i so dognali, da majo stroje v popolnoma redi i je čiidežni pripetlaj, da neso se razpočile. Voja-ške i civilne oblasti so se z štiridesetjezernim narodom zbrale na to v procesiji pod vodstvom svojega škofa i se vsi zahvalili Materi Mariji za to milost, Vse je kričalo: milagro — čuda. Bog je pa v tom mesti ešče ednok spregovoro i to bole jasno kak na bombe v cerkvi. Proti večeri je priletelo nazaj rdečo letalo nad Saragoso. A dol so je strelili. Kda je spadnolo doljihjje liidstvo na falate raztrgalo. Štelo je to komunistično letalo zvoditi i vkaniti dober katoličanski narod, nosilo |e katoličansko zastavo i se nisiko spiistilo, ka bi tem več liidi spoklalo. A dober Bog je odpro liidem oči, ne so se dali vkaniti i so letalo dolstrelili. Po celoj Saragosi spevle zdaj rešeno katoličansko liidstvo eto pesmico: Katoličansko ste meli zastavo v letali, Da bi ležej na Marijo bombe metali, Jako ste stem Marijo razžalostili I grešili proti domovini mili. Boljševik na Španjolskom sramoti mrtvo niino, štero je z triige potegno. 46 Glejte samo to sliko boljševiške grozovitosti v Španiji. Francoski list »Revue de Paris" piše 15. septembra od grozovi-tosti, kakše počenjajo boljševiki v Spaniji, kaje sam nalastne oči gledao, ki je to napisao, najmre lastnik lista. Glasi se njegovo poročilo etak: Okoli poldevetih predpoldnom idem v park Casa del Campo, šteri leži na shodnoj strani Madrida. Sunce vroče prepeka. Po parki ho-dijo boljševiški stražarje obojega spola. Med sprehajanjom pridem do edne z žicov zagrajene, samo 20 metrov duge siihe kopalnice, v štero je stisnjeno 250 ludi. To so vlovlenci, štere so boljševiki zgrabili i je v te park odposlali, ki je določen za končanje vlovlencov.Na te vlovlence Boljševiki na Španjolskom strelajo na podobo Zveličitelovo. pazijo više imeniivani stražarje i stražarice, fakinaža, štera je bila za-volo hiidobij obsojena na voze i so jo boljševiki na slobodo piistili, zdaj jo pa porabijo za stražo vlovlencov. Vidim tii edno deklico v zelenom obleči i vse raztrgano, drži svojo mater za šinjek. Poleg-nje sta mož i žena okoli 50 letniva. Žena naslanja glavo na moža. Zaka! ravno Elsa ? Ar Pravi E'sa-preparati predstavlajo močna sredstva ---------i------------------------- za dobro nego tela, a da pri tom ne škodijo zdravji, zato se izdelavajo na medicinskoj osnovi. Fellerova kavkaska Elsa-pomada ¦ za zaščito lica i kože i Fellerova močna Elsa-pomada za rasti vlasi (2 lon-čica edne pomade ali po 1 lončič od oboje pomade franko 45 Din), Fellerove H Elsa-žajfe zdravja i lepote 5 falatov razne Elsa-žajfe franko 52 Din (jeste H jih 7 vrst: lilijanova-mlečna, krem-žajfa, glicerinska, žučakova, borak-sova, katranova i žajfa za briti), Elsa-Shampoon za pranje vlasi, Elsadont-krema za zobe i ostali Elsa-preparati zadovolijo vsakoga, zadovolijo tiidi Vas. Vsa ta sredstva pošle po pošti Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, 823, Savska ban. 47 Zraven je 50 letni moški, šteri kleči i moli. Nadale vidim še par ščista mladih deklic. Neka gospa drži 25 letnoga dečka za roko. Kopalnica je globoka 2 metra i okoli nje stoji 50 rdečih vojakov s puškami. Na-nagloma privlečejo iz grmovja dve skritivi strojnivi puški (mašinpukši). Kak to ylovlenci ovarajo, glasno zakričijo. Strojnivi puški začneta ko-siti nesrečne vlovlence. Prvi je spadno klečeči moški, ki je molo. V grozi se obrnem v kraj. Strelanje je trpelo pet minut. Zdaj pa zdaj se čiije mili glas: Perdone! Por 1' amor de Dios!" — »Smilujte se, za liibezen božo!" Gda se zglednem ta, so že vnogi mrtvi, nešterni pa ranjeni. Deklica v zelenoj obleki, se bori s smrtjov. Moški pa ženske iz boljševiškoga tabora gledajo vse to hladnokrvno. Naednok pridrva na krič rdečih vojakov državni aoto z petrole-jom. Boljševiki zgrabijo cevi i polijejo mrtve pa ranjene zpetrolejom. Milo, srce trgajoče kričanje i ječanje nastane zdaj v siihoj kopalnici z viist ranjenih. Neki boljševik pride z gorečov šopov slame i vužge nesrečne polijane. Grozovito jokanje i javkanje se začne zdaj, ki sem ga nemogo posliišati, omedlavao sem od groze, kda sem to čiio i vido kak končavajo nedužne, nikaj krive liidi do šest metrov visoki plameni, štere so zažgali izvržki človeče driižbe. Do dna diiše me je to potrlo. Tak daleč se glasi pripovedavanje očividca. Pripovedavali so njemi ešče Madričani, da se to godi vsaki den i da tej bojševiški svinjarje te mlade dekline po noči prle večkrat posilijo i na driigi den je te tak grozovito morijo. Vidite, dragi čtevci, takše reči nas čakajo vse, ki smo pošteni, če ne bomo z celoga srca pravi Kristušovi verniki i če bomo poslii-šali komunistične apoštole, šteri hodijo okoli, posebno nešterne naše akademike. Navuk bolševikov je peklenski navuk, kak svedočijo nji-hova djana. Rešimo se ga po pravotn krščanskom živlenji i po gore-čih molitvaj. Posebno molite k sv. Maloj Treziki za zmago kat. Cer-kve i za tiste diiše, ki se v Španiji borijo proti boljševikom pa za tiste vboge vlovlence, šteri so zgrableni i je čaka smrt, grozna smrt. Naj ne mine den, ka ne bi misli tiidi na v boji spoklanih diiše i ka ne bi molili za povrnenje ubogih zapelanih grešnikov. To je žela i zapoved liibezni, dana od Jezušovoga Srca. Elsaflllid se Slobodno odava ! Elsafluid ne spada med zdravila, ki --------------------------------------------------------se smejo odavati samo v apotekaj. — Elsafluid se sme kak staro poznano domače sredstvo i kosmetično- ¦ H autiseptični preparat prosto odavati v drogerijaj, parfumerijaj i trgovinaj ^" z mešanim blagom. Kak Elsafluid, so v prostoj odaji tiidi driigi kosmetični ^_ Elsa-preparati: Elsa-krem-pomada za lice, Elsa-tannochin-pomada za rast H vlasi, Elsa-žajfa lepote i zdravja (kak: Elsa-lilijina mlečna žajfa, glice-rinova, boraksova i katranova), Elsa-kdlinska voda, E!sa tekoče lilijino mleko, Elzadont pasta za zobe, Elsa Shampoon, Elsa dišeča blazinica za perilo, Elsa-turistovski obliš za kiireče oči, Elsa-voda za viista, Elsa-hišni parfiim. Vse ie preparate dobite pri apotekari Eugen V. Feller, Stubica Donja, 823 (Savska banov.) priporoča svojo veliko izbiro raz-noga blaga v ma-nufakturi, špece-riji i stavbenom materijali po niskih cenaj. Osterc Peter v Beltincih Poromali smo na Slomšekov grob Zadnja leta se v našoj slovenskoj domovini verniki radi zbiramo v velkom števili okoli svojega evharističnoga Krala — Jezuša. Naša krajina se je najbole zbrala okoli svojega Odrešenika 1933. leta v Turnišči. Naslednje leto (1934) smo že šli dale — v Slomšekov Ma-ribor na evharistični kongres za lavantinsko škofijo. Vnogo nas je prišlo i z občiidiivanjom so pisali od nas, da nas je telko peški pri-šlo v wiz daljne" Slovenske krajine v Maribor. Edno leto sledkar (1935) smo se — znova pod svojim voditelom Kleklnom — podali šče na delešnjo pot —v Ljubljano na jugoslovanski evharistični kongres. Tam smo bili šče iskrenej sprejeti. Pišejo, da je bila tam wmočna četa vdeležencov iz Slov. krajine s črensovskov godbov. V svojih snežno-belih narodnih nošah i s svojov toplov molitvijov, pa še z žrtevjov du-goga napornoga potiivanja so bili poseben biser kongresa!" (Gl. II. evh. kongres za jugoslavijo, str. 550). Pa ne samo okoli svojega Krala v oltarskom svestvi se radi zbiramo, nego tiidi znamo poštiivati tiste slovenske velikane, ki so meli srce tiidi za nas; znamo ceniti tiste sine slovenske matere, ki so s svojim delom vplivali tiidi prek Miire v našo Slovensko krajino. I med temi možmi zavzemajo prvo mesto ravno škof — Slomšek! Zato smo se lansko leto (1936) znova z veseljom podali na pot i poromali na Slomšekov grob, da se njemi zahvalimo za vso ono velko dobro, štero je s svojim delom dao Slovenskoj krajini. Radi smo se odzvali na glas našega nadpastira i se zbrali zadnje dni meseca junija v Maribori, gde se je vršila lepa Slomšekova proslava. Nepozabni so nam tej Slomšekovi dnevi. Najprle že mladinska proslava, štera se je vršila 21. junija 1936. leta. Cvet naše škofije v Maribori. Maribor je šče kaj takšega ne vido i tiidi naskori ne de, kak je vido 21. junija, na svetek mladinskoga svelnika sv. Alojzija. Mesto lepo okrašeno, v zastavaj i zelenji. Od vseh strani so prihajali vlaki, avtomobili i kola, vsi v zelenji i cvetji, vsi puni vesele mladine. S Slomšekovimi pesmi se je cvet naše domovine zbirao na Slomšeko-vom grobi, da si zavzeme njegovoga vernoga, veseloga, odločnoga i delavnoga krščanskoga diiha. Najprle se je mladina zbrala na Glavnom trgi okoli tistoga, ki je bio vzrok, da je v Slomšeki gorela takša goreča vera do Boga pa sv. Cerkvi i liibezen do slovenskoga — materinoga jezika; zbrala se je okoli Jezuša, ki se je znova dariivao za nas pri sv. meši, štera se je začnola ob desetih i so jo opravili naš prevzvišeni nadpastir. Kda so prihajali na Glavni trg ob pol desetih z velkim spremstvom, jih je mladina sprejela i pozdravila z mahanjom robčekov. Nato so meli lepi govor, pun Slomšekovih misli. Po predgi je bila sv. meša, pri šteroj so deca spevala lepe liidske pesmi i na glas skiipno molila. Pri toj svetoj meši je bilo zbranih 15.000 mladine i ali si moremo mislili kaj lepšega, kak je pesem telkih mladih grl? Po sv. meši so 4 49 vsi vkiiper s svojim nadpastirom glasno molili molitev za proglasitev Slomšeka med svetnike. Po molitvi se je mladina v lepoj procesiji napotila proti Slom-šekovomi grobi. Mladina je romala k njemi, ki jo je tak goreče liibo; k njemi, šteromi se ma v velkoj meri zahvaliti, de se dnes vči po telkih šolaj slovenski i ne nemški; k njemi, ki je njiivim dedekom i mamicam tak globoko vceplao Kristušovo vero v srca. Na grobi so gorele sveče, ves je bio v zelenji. Skoro dve vori duga procesija mladine je šla mimo groba svojega diihovnoga očo i se znova zbrala nato na Slomšekovom trgi pri stolnici. Pri tistoj stolnici, gde so Slomšek telkokrat predgali i mešiivali. Tii so zastopniki mladine iz-ročili zbrane podpise svojemi nadpastiri. Častitlivi sliižabnik boži, ANTON MARTIN SLOMŠEK. Šče ednok se je zbrala vsa mladina v Ljudskom vrti pri igri »Naša apoštola", štera opisiije, kak so se pokristjanili naši predniki posvetimabratomaCiriliiMetodi i od štere igre so ravno naše wNovineB prinesle prvo i najobširnejšo poročilo med vsemi slovenskimi listi, dnevniki, tjedniki i mesečniki! Tu je mladina na najlepši način mo-gla spoznati, ka se to pravi biti pravi katoličan, ali samo katoličan na ime! 50 Mladina je šče tisti den odišla na svoje domove, puna notraš-njega zadovolstva i vsega lepoga, nepozabnoga, ka je doživlala pri Slomšeki. Eden tjeden za njimi so pa prišli znova na Slomšekov grob njiivi starišje, bratje i sestre z istimi nameni. Slovenski narod se obnavla v Slomšekovom diihi. 28. junij. To, ka je bio za mladino 21. junij, sta bila za dečke i dekle, matere i oče — 28. i 29. junij. V velkih vnožinaj so priha-jali z vseh krajov liidje v Maribor, ki se je za to priliko lepo pripravo. Nekaj svojevrstnoga je že bila Slomšekova razstava. Tti si je vsaki mogeo dobiti v kratkom časi dober vpogled v vse ogromno Slomše-kovo delo za slovensko liidstvo. Mohorska driižba — ki se ma Slom-šeki zahvaliti za svoj nastanek — je mela na razstavi vse svoje knjige, ki so bile lepo razvrščene. V sosednoj dvorani so bile zbrane vse Slomšekove knjige i njegovi spisi, slike tistih krajov, kde je Slomšek živo i delao. Zbranih je bilo tiidi več reči, štere je šče Slomšek sam niicao (pero, žlica itd.) Vnogo škofov se je te den zbralo v Maribori: dr. Antonjeglič, dr. Gregorij Rožman iz Ljubljane i dr. Ivan Gnidovec iz Skoplja, ki so se že v soboto večer pripelali. Slomšekova proslava se je začnola v nedelo ob 8. vori zajtra s slovesnov sv, mešov v stolnici. Ob 10. vori pa so se vršila za izobražence, vučitele, dijake, možke, ženske i dekle stanovska predavanja, štera so bila jako dobro obiskana. Slom-šek je v tej predavanjaj pred nami znova zaživo, trpeči i svetniško živeči Slomšek. Slomšek, šteroga vse velikansko delo je povedano s temi njegovimi rečmi: ,,Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike". Spoznali smo, da je zato bio Slomšek tak velki, ar je v njem gorela živa vera v Boga i nese-sebična liibezen do materinskoga — slovenskoga jezika! Ob pol 12 vori so se vsi zbrali v unijonskoj dvorani, gde so naš domači škof Zdravlenje prekmerne debelošče. V najvekših slučajaj je vzrok debelenja vživanje preobilne i nesmotreno sesta-vlene hrane, štera nedovolno zaposliije mišice. Pri moškaj je vzrok debelenja tiidi večkrat preobilno vživanje alkohola, a pri ženskaj se pojavi največkrat, gda dose-gnejo 25 leto starosti. — Sredstva proti preobilnomi odebelenji ne menkajo. — To so pa na priliko, jako gibanje mišic, šport, mehanička sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Ali mi znamo, da vsakša od tej metod ma svojo slabo stran, škodliva pretiravanja majo slabe posledice za zdravje. — Slatinske tablete za mrša-vost, štere so sestavlene iz zdravstvenih mineralnih soli i neškodlivih estraktov zdravniških rastlin, odstranjiijejo brezi najmenše neprijetnosti vse pojave i znake prekmerne debelošče. Za mladoga i friškoga se občiitite, če te niicali Slatinske ta-blete za mršavost, ar vam prejde prekmerna debelost s čreva, z beder, izpod brade, šinjeka i na kratko od celoga tela, gde je dozdaj debelošča kvarila zviinešnjost i tak tiidi znotrašnjost organa. Nenormalna težina začne kapati, telo postanegibko i lehko i dava v zadoblenoj novoj formi znova veselja 66 življenja. — Slatinske tablete dobijo se v vsej apotekaj 50 tablet Din 24-—, 100 tablet Din 39— i 200 tablet Ditl 69'— Reg. S. br. 27494J28. XII. 1934. 51 dr. Tomažič zaklučili z lepimi rečmi spomin 1050 letnice smrti sv. Metoda. Zadvečara so prišli štirje minislri, med njimi oba sloven-skiva: dr. Anton Korošec i dr. Krek. A na Slomšekovom grobi so stalno bile velke vnožine liidstva. 29. junij. V nedelo večer se je v vseh cerkvaj spovedavalo. Ob 10 vori so se začnoli moški zbirati. Cerkve i javna poslopja so bila lepo razsvetlena, posebno Slomšekov trg pri stolnici i stolnica sama. Naednok so začnoli vsi mariborski zvonovje zvoniti. Mimo Slomše-kovoga groba je začnola iti okoli 11 vore procesija dečkov i moškov z gorečimi bakljami v rokaj. Do 7000 jih je bilo. Nad 50.000 liidi je stalo na dva kraja i gledalo to procesijo. Nato je bila ponočka pri stolnici, pri šteroj je vnogo moškov stopilo k sv. obhajili. Na Petrovo zajtra rano se je po vsej cerkvaj spovedavalo i so bile sv. meše. Ob pol 9 vori se je začno narod zbirati po dekanijah i v lepom redi prihajao na Glavni trg. Zbralo se je do 30.000 liidi. Prišli so ministri i ban, nato škofje s kanoniki i diihovščinov. Vsi navdiišeno pozdrav-leni z mahanjom z robčeki. Med sv. mešov, štero so dariivali Ijub-ljanski škof, so vsi zbrani spevali lepe mešne i Marijine pesmi. Nato so naš domači škof meli krasno predgo o nameni teh Slomšekovih dnevov. Za njimi je gučao tiidi profesor dr. Franc Sušnik svoj prelepi govor, šteroga so Novine objavile i šteroga šče zdaj naše liidstvo nemre pozabiti i ki se je začno z rečmi: ,,In zdaj pojdimo na Slomšekov grob". Po govori so se v istini vsi navzoči napotili na Slomšekov grob — od predstavnikov oblasti do zadnjega delavca i kmeta. Šli so v dugoj procesiji mimo groba njegovoga, šteroga roke so ,,posvečuvale naše očeve i matere i molile za edinost razkropljene črede Ciril-Metodove"; šli vsi prosit Boga, naj Slomšeka s čiidami odiči, da ,,bomo vidili blaženi sad naše vere!" Vsa procesija se je zbrala na Slomšekovom trgi pri stolnici. Tii je voditeo slovenskoga naroda dr. Anton Korošec izročo našemi škofi v imeni slovenskoga liidstva 400.000 slovenskih podpisov za progla-sitev Slomšeka blaženim. S tem so bili v glavnom končani lepi Slomšekovi dnevi. Večer so šče igrali igro ,,Naša apostola", štero so igrali v tej dnevaj trikrat. — V najlepšem redi so se vršili tej Slomšekovi dnevi i toga smo najbole veseli, da se je ne samo preskrbelo za parado, nego tiidi zato, ka je bilo najbole potrebno, najmre tiidi za diihovno poglobitev navzočih v Slomšekovom diihi. Po tom najmre posebno žeja deneš-nji čas! Potrebne so zviinešnje proslave, a neprav je misliti, da Bog zna kak poživimo vero našega liidstva, če vsako leto priredimo kak-še velke slovestnosti. Pri vsem tom ne pozabimo se s toga, ka pravi diihovni obnoviteo belgijske mladine: ,,Pravo apostolsko delo je delo z diišami i to delo je vsigdar osebno (individualno) i notrašnje. Zvii-nešnje delo s tiskom, radijom, kinom, z govori, velkimi zborovanji, velkimi manifestacijami, z velkimi propagandnimi sredstvi ne zadošča. Vse to je potrebno, da se napravi vtis na javno mnenje, da se zno-trašnji, pogostokrat junaški napor podpre . . .; nikdar pa ne more vzgojiti dtiš, zjekleniti src, dati neizkoreninljivih prepričanj, zagotoviti tihe i vztrajne požrtvovalnosti I" 52 Toga so se dobro zavedali vsi, ki so pripravlali prograra za Slomšekove svetke 21., 28. i 29. junija. Izredno so se potriidili po-sebno s stanovskimi predavanji, da so zbranomi slovenskomi narodi pokazali pravi diihovni obraz našega svetniško živečega Slomšeka i tiidi povedati, v kom je vzrok, da je Slomšek za Slovence tak za-sluzeni: v njegovoj mogočnoj osebnosti, štera je zrasla iz Kristušove šole! Potrebno je pa zdaj, da se to seme, štero je bilo posejano pri Slomšekovih dnevaj, v srcih vsega slovenskoga liidstva vkorni, vzklije i rodi sad, vreden Slomšeka! Slomšeki v zahvalo. Tiidi zastopniki iz naše Slovenske krajine so se v lepom števili vdeležili Slomšekovih proslav v Maribori. Iz velke zahvalnosti smo poromali na njegov grob i prosili Boga, naj ga odiči, da ga bomo mogli naskori zvati za — svetoga. Dužni smo bili, se Slomšeki zahvaliti za vse tisto, ka je s svo-jim delom, s svojimi ustanovami dobroga napravo za Slovensko kra-jino, v šteroj je toti ne bio, a jo je vido 18. septembra 1837., kda je šo iz Štrigove na Razkriž. Sam je ne stopo na našo zemlo. Nje-govo delo pa je segalo tiidi k nam. Njegova ,,Mohorska driižba" je bila tista, štera je s svojimi knigami med natni biidila narodno zavest i napravila med nami telko dobroga. Do prevrata (1918) je poslala k nam okoli 55 000 knig, štere so obprvim prišle k nam že 1868 leta. S tov svojov družbov je Slomšek omogočo i dosegno, da so tiidi naši Slovenci dobivali potom ,,Mohorske driižbe" isto dii-ševno hrano — versko i narodno — kak ostali Slovenci. To je vno-go! Te knige so bile včasi edina vez med nami i Slovenci prek Miire. I gda smo vzdržali v zadnjih 50-ih letaj pred madžarizacijov, majo zasluge poleg narodno zavednih diihovnikov i domačega tiska — ravno Mohorske knige. Diihovnik (na priliko Ivanocy) z Kuzmičovov moli-tvenov knigov v ednoj i Mohorskov knigov v driigoj roki, to je simbol (znak), ki nam na kratko, a vse pove, što je bio tisti, ki je v našem liidstvi poživlao vero i prebujao narodno zavest! Zakaj naj te ne bi bili zahvalni Slomšeki tiidi mi Slov. krajine Slovenci! Na njegovom grobi smo se spominali s toga i v diihi gle-dali na to njegovo velko delo za Slovensko krajino, štera se je že za tretjega njegovoga naslednika priklučila k njegovoj škofiji. Ti, ki si slovenstvo v Bogi sidrao, ti si tiidi od vseh slovenskih sinov naše najbole i najlepše naše ,,domače" sidrao v — slo-venstvi! Daj, da ti bo mogla biti Slovenska krajina za to vsigdar zahvalna — tebi — svetniki! — iš — ............................. Izdelavle lepe slike različne velikosti. Male slike za legitimacijo, žigo-sane za Francije, se hitro zgotovijo po nizkoj ceni. — Što šče meti lepo sliko za spomin, ali si malo dati povekšati, naj se tu zglasi. ¦¦¦¦¦^¦^¦¦¦^^^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i 53 od Din 4651— od Din 7*5O naprej od Din 2OO1— ¦ Prijateo, ™ za celo živlenje je dobro glasilo. To nas vsikdar razveseljava, nas priliibi društvi,da nam, da pozabimo bolečine i ra-zočaranja i če je potrebno, sliiži nam tiidi za zasliižek. Vsaki se lehko navči igrati brez vučitela na dobro glas-bilo, ar velika svetovna tvrdka Meinel & Herold vsakomi popunoma brez-plačno da poučno knižico: ,,Kak postanem dober muzikant",štero tiidi dete lehko razmi. Edinoglasbilo dobite pri njej po jako ni-sikoj ceni, ar tii kupiijete naravnost iz fabrike ali pa fabriškoga skladišča, Glasbila te najznamenitejše fa-brike vživajo zavolo čistoga gla-sa i natenčne strokovnjaške izde-lave prednost po celom sveti i što primeri kakovost, kiipi naravnost MEINEL & HEROLD od Din 53'— od Din 59-— naprej Klavir harm. od Din 790'-, gitare od Din 1281-, gosli od Din 65-- Popuno garancijo niidi tvrdka za vsakšo glas-bilo,štero dobite tiidi 8 dni za probo. Zamenjava do- voljena. Popunoma brezplačno dobitelepi ilustrirani cenik, potrebno je samo, da ga zahtevate z dopisnicov od firme MEINEL«HEROLD d. z o. z. zal. fabrike glasbil i harmonik M A R I B O R št. 217. odD.60- Dobaviteo odličnih gosel i znanih glasbenih zborov. Pregled dogodkov v preteklem letu Splošen pregled. Nasprotja med narodi in državami, o katerih smo mislili, da jih je svetovna vojna pokopala za vedno, delujejo še vedno. Tem nasprot-jem so se pridružile še nove sile. Na političnem in gospodarskem ob-zorju se pojavljajo vedno težji oblaki, ki nam ne obetajo lepše pri-hodnjosti. Nepristranski opazovalec razmer mora priznati, da manjka sve-tovni politiki, oziroma možem, ki jo vodijo, trdna točka, ker je po-litika oddaljena od Kristusovega križa ali ga pa celo preganja. Vidimo, da je politika pod vplivom brnenja strojev, ki izdelujejo morilno oro-žje. Vse države se strahovito oborožujejo. Račun za topove in letala pa plača — siromak davkoplačevalec. Razmere v katerih živi Ijudstvo in ki vplivajo odločilno na vse gospodarske in kulturne ustanove, se stalno izpreminjajo. Po svetovni vojni, ki je povzročila v mnogih ozirih naravnost prelom s tradicijo prejšnjih dob, so stopile v življenje našega naroda tako dalekosežne izpremembe, da stoji pred njimi skoro vsa naša javnost brez orijen-iacije. Nove gospodarske, socijalne, kulturne in politično-upravne na-loge so se pojavile takorekoč preko noči ter odpovedujejo druga za drugo vse metode, ki so do zdaj regulirale gospodarsko in kulturno-politično delo. Pravi vzrok vsej krizi, ki jo preživlja današnje človeštvo je v težkih gospodarskih razmerah naših dni. Kmet mora drago kupovali in poceni prodajati, zato mu ne preostaja nič drugega kakor, da se neprestano zadolžuje. Ker pa se dobi kredit danes zelo težko, ne pre-ostane kmetu nič drugega kakor, da se mora vedno bolj omejavati v svojih potrebah in postaja vedno večji revež. To ni omejeno samo na poedine narode in države, marveč objema vsako vas, kamor le sega roka današjega gospodarstva. Pri nas je prav tako kakor na Danskem, kakor v Južni Ameriki in prav tako v Severni Ameriki, ka-kor na Kitajskem, prav tako tam, kjer se kmetje obuvajo v coklje ali opanke, kakor tam, kjer se oblačijo po modernih pariških krojih. Načelo gospodarskega individualizma je v zadnjih desetletjih za-jelo v edinstvenem, zmagoslavnem pohodu ves svet. Kapitalistični gospodarski red je potegnil v svoje območje vesoljno človeštvo ter je narekoval svojo voljo, neodvisno od samostojnih političnih ozemelj. Ko se je ta mednarodna gospodarska trdnjava zamajala, hite sedaj posamezne države reševati iz ruševin kar se še rešiti da. Toda že prvi poskusi so pokazali, da se gospodarska kriza ne da rešiti v okviru posamezne države. Iz tega spoznanja so se rodile meddržavne gos-podarske konference, ki pa so vse odpovedale. Prevelika proizvodnja na eni strani, pomanjkanje in glad milijonov na drugi strani, so na-ravne posledice tega položaja. Vsakdo se zaveda, da razpada stari svet, zgrajen na gospodarskem individualizmu ter da so vsi protiukrepi posameznih držav in gospodarskih organizacij le prehodnega pomena. Svet pa pretresajo tudi moralna kriza in borba med fašizmom in komunizmotn. 55 Po širokem svetu. Več ko beremo o dogodkih preteklena leta, bolj se nam zdi, da smo v kotlu, ki vre. Mednarodna politika menja vsak čas svoj obraz. Kar je veljajo včeraj, ne velja več danes, same izpremembe in sama presenečenja. Sklepali so pogodbe, vezali se v pakte, obljubljali so si prijateljstvo, ohranitev miru in kar je temu podobnega. Kljub temu pa vidimo povsod samo nezaupanje med narodi, oboroževanje na vse mogoče načine: v vodi, na zemlji in v zraku. To leto smo z napetostjo čitali in zasledovali boje v Abesinrji, ki jo je osvojila Italija. Abesinija ali Etiopija, kakor se je nazivalo to cesarstvo uradno, je gorata dežela v vzhodni Afriki. Njeno ozadje skriva v sebi bogata najdišča rud in petroleje. Abesinija ni imela dohoda do morja. Zabranjevala ga ji je italijanska kolonija Eritreja ob Rdečem morju, Francoska Somalija ob prelivu Bab el Mandeb in ob Adenskem zalivu Britanska Somalija, vzdolž obale In-dijskega oceana pa Italijanska Somalija. Glavno mesto Abesinije ima eno samo železniško zvezo z morjem in sicer iz glavnega mesta Addis Abeba v pristanišče Džibuti v Francoski Somaliji. Ta proga je edina železnica v Abesiniji in je francoska last (večinoma). Meje Abesinije so bile povsod dobro določene, le proti Italijanski Somaliji ne. V letih 1897. in 1908. so mejo tudi tu približno določili, natančno pa ne. Prej se Italija za somalijsko mejo ni brigala. V zadnjih letih pa je pričela prodirati v notranjost in prišlo je do obmejnih spopadov, najprej pri Ualaalu, kjer je okoli 600 vodnjakov, edinih v oni okolici. Pozneje je prišlo do ponovnih spopadov in protestov. Ker je Abesinija članica Društva narodov, se je obrnila na Društvo Narodoy za pomoč, in še celo na Ameriko, ki se pa ni hotela oficijelno nič umešavati. Italija se je dobro pripravila na afriško vojno. Šlo ji je pa tudi za prestiž, ker so bili Italijani že enkrat v veliki bitki pri Adui od Abesincev premagani. Obmejni spori so bili vedno hujši. Prišlo je do krvave vojne, v kateri so proti slabo oboroženim Abesincem Italijani uporab-Ijali najmodernejša vojna sredstva: tanke, letala i. t. d. Ker nikakor niso mogli streti junaškega odpora Abesincev, so uporabili strupene pline, to najgrozovitejše sredstvo moderne vojske. Abesinci niso imeli ne orožja, ne streliva, niti zdravil in zato so se borili za svobodo svoje domovine včasih samo z noži — ranjenci so pa bili obsojeni na neizbežno smrt pod vročim afriškim nebom. Ker so vodili Abesince nezmožni in podkupljivi rasi (domači poglavarji), so Italijani dobili mnogo »zmag" — z denarjem. Italijani so napredovali vedno globlje v deželo. Takoj za četami so šli bataljoni delavcev, ki so gradili ceste v neprehodni pokrajini. Ko je bila končno v veliki bitki premagana tudi cesarjeva garda, ni preostajalo cesarju Haile Selasiju nič drugega, kot da beži iz domovine. Italija je proglasila zavzetje Abesinije, svo-jega kralja pa za abesinskega cesarja. V oktobru 1935. je razglasilo društvo narodov sankcije nad Italijo. Države naj bi se obvezale, da ne bodo v Italiji nič kupovale in ji nič pro- 56 dajale, zlasti petroleja. 53 držav je pristalo na sankcije, le Nemčija, Avs-trija, Madžarska in Brazilija niso hotele nanje pristati. Male države so pri-stale na sankcije, čeprav so v tej dobi krize izgubile mnoge miljarde, samo da bi ojačile princip teritorijalne samostojnosti in da bi sebi zasigurale ena-ko pomoč v slučaju potrebe, Toda sankcije niso dosegle svojega namena, ker niso bile dovolj učinkovite. Italija je kljub sankcijam dobila Abe-sinijo. Naenkrat so se spomnile velesile Anglija in Francija ,,pogrešili smo — ukinimo sankcije" in so jih v mesecu juliju 1936. ukinib". Male države so pri tem zopet bolj spoznale, dav jih Društvo narodov ne more ubraniti pred napadi sovražnikov. Če se vprašamo, zakaj niso našli nobenega učinkovitega sredstva proti Italiji, lahko najdemo to sredstvo: Zapreti bi bilo treba Sueški kanal, skozi katerega je vozila Italija svoje čete in orožje, Toda ko se je sprožila ta ideja, je Musolini zagrozil z vojno in Anglija se je čutila preslabotno, da bi si upala začeti vojno, Francija je pa itak natihem podpirala Italijo. Sankcije so zadele najhuje male države, posebno nas, ker so nam odvzele izvoz lesa in s tem povzročile ogromno škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Abesinska vojna je izčrpala gospodarsko in finančno moč Italije. Viačanje v redne prilike bo toliko težje, ker so vse rezerve v sirovi-nah in denarju porabljene. Cene Mna debelo" so porasle v enem letu za 35%, »na drobno" pa le za 12% radi strogih predpisov države. Vse izgleda, da se bodo po ukinitvi sankcij cene wna drobno" prila-godile cenam ,,na debelo". Italija dobiva mnogo dohodkov iz turizma in izseljeniških vlog, vendar pa so ti prilivi premajhni, da bi popra-vili slabo finančno stanje. Pohod v Abesinijo je stal 10 miljard lir, od tega je 5 miljard pokritih z vojnim posojilom, 5 miljard pa stoji še vedno kot izredni izdatek v državnem proračunu. Pomniti moramo, da bo tudi upravljanje nad zapuščenimi, prostranimi pokrajinami Abe-sinije stalo italijanski narod še ogrotnne denarne žrtve. Italijanske mase je zagrabila ,,afriška mrzlica" — zanos, ki je bil ustvarjen v narodu, da bi se ,,oprala čast Italije", se je pretvoril v težnjo, da se čimpreje prične izkoriščati bogastvo osvobojenih pokra-jin. 0 tem bogastvu se širijo kar bajke, sanje o gorah zlata in platine, o jezerih petroleja. Res je, da so vse te stvari v Abesiniji ali do da-nes še nihče ni uspel, da bi dognal kolike so njih količine in ali bi se sploh splačalo njih izkopavanje. Afriška mrzlica je bila povod, da so se javili za Abesinijo tisoči in tisoči delaycev, kmetov, trgovcev in industrijcev. Za bodoča pod-jetja je potrebno mnogo kapitala in delavcev in še mnogo drugih sredstev. Kot mrzel poliv pa je deloval razglas vlade, da bo ona sama upravljala Abesinijo in jo sama izkoriščala. Vlada ne dovoljuje, da bi bogateli posamezniki na račun abesinskih mas. Ona želi, da se gospodarstvo razvija v interesu vse Italije. Jasno je da bo treba za izvajanje tega zopet mnogo denarja, ki se bo dobil z večjim obdav-čenjem in povečanjem carinskih postavk, kar bo pa imelo za posle-dico povečanje cen italijanskih proizvodov. Sredozemsko morje in njegove obale so letos sploh zelo razbur-kane. Komaj je minula napetost vsled abesinske vojne in so odšle angleške ladje ter se je pričel krvavi ples v 57 Španiji. Vprašanje'Španije je vprašanje zemljiške posesti. Kdor bo znal špan-sko zemljo pravilno razdeliti med prebivalstvo in povzdigniti njeno donosnost z modernim namakanjera, ta bo v borbi za oblast končno zmagal. Kakor vse pretrese španskega javnega življenja, tako je tudi sedanjo kruto državljansko vojno mogoče razumeti le, če poznamo agrarno vprašanje te dežele, ki je bila nekoč rajski vrt, danes pa obstoji iz miljonov beračev in peščice bogatinov. Dve petini španske zemlje sta last bogalih veleposestnikov, dve petini zemlje obdelujejo mali posestniki in le ena petina je last kmetov. Če je kdo škodoval pravi rešitvi gospodarskega vprašanja Španije, je to komunizem s svojo proti-versko gonjo in nasiljem, ki gre zoper svobodo prepri-čanja, vesti in vere ter je zato izzval odpor. Veroborci so na koncu septembra imeli v rokah večji del države in stali pred Madridrom. Narod jih povsod navdušeno pozdravljal, ker so komunisti spoklali z groznim mučenjem na tisoče in tisoče ter cerkve požgali in vse oropali. Na Balkanskem polotoku sta dve državi, ki ne spadata v Bal-kansko zvezo. Albanija stoji popolnoma pod vplivorn Italije, ki je zgradila tam ceste, prista-nišča in ima tudi kontrolo nad denarjem. Vse to je pa narejeno s pro-zornim vojaškim namenom. Bolgarija zaznamuje letos močno gibanje za obnovo demokratičnega življenja. Združile so se vse kmečke, delavske in meščanske skupine. Zahtevajo vrnitev prejšnje ustave, odpravo cenzure, svobodo besede in združe-vanja, izpustitev vseh političnih obsojencev itd. Ljudstvo je proti fašistični vladi Cankova in je za uvedbo demokracije. Razmere med našo državo in Bolgarijo se stalno izboljšujejo. V Balkanski zvezi pa je Grčija, kamor se je vrnil letos kralj Jurij. Kar čudno pa je bilo, da so za-poredoma umirali prvaki strank in šefi vlad. Čehoslovaška je dobila novega prezidenta v osebi prejšnjega zunanjega ministra dr. Beneša. Z nami in kraljevino Rumunijo tvori Malo zvezo, ki vodi enotno zunanjo politiko in se čedalje bolj upošteva kot velesila. Vla-darji vseh treh držav so se letos sestali v Rumuniji, in tudi v B>ati-slavi v Slovakiji. Avstrija je v juliju obnovila prisrčne odnošaje z Nemčijo. Kumovala je pri tem Italija. Odnošaji med obema državama so bili po smrti Dolfusa zelo napeti. Sedaj pa se je našla formula: ,,En narod, ki biva v dveh dr-žavah" S to pogodbo je zasigurana neodvisna in samostojna Avstrija. 58 ZDRAVJE HERSANTEA s pomočjov zdravilnih lastnosti ra-stlin s pomočjov ,,Hersan čaja", sestavlenoga iz posebno zdravil-nih rastlin po re-cepti Doktora R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Ang-leška Indija). Po dugoletnoj praksi je dogna-no dobro delii-vanje »Hersan čaja" i to z go-tovim uspehom pri obolenji i to: povapnenji žil, motnjaj krvnoga |obtoka, bolečinaj pri mesečnom časi, migreni, revmatizmi, obolenji ^obist i jeter, želodčnih motnjaj, zagiftanji, zaprtosti, protini, želodčnih a-betegaj, hemeroidi, splošnom i prenaglom debelenji. ,,HERSAN l ČAJ« SE DOBI V VSEH LEKARNAJ. — Povučno knižico i § vzorce Vam pošle kšenki: * WR ADIOSAN« Zagreb, Dtikl janinova ul. 1 S. M o 1 n a r, p r o f. KA JE PRAVI VZROK SMRTI? Za vzrok smrti je večkrat krivda kakši beteg ali nesreča. Pravimo večrat: BVmro je <5d zvužganja pluč" ali pa ,Vmro je 6d bodlaja noža" itd. Liki če malo bole spreglednemo zrok smrti, celo od strani zdraylenja, te smo na pravoj poti i lehko pravimo, da je vzrok smrti samo edno. To je: prestanek menjajoče hrane v člove-čem teli. Vsaka smrt najmre nastopi tak, ka po celom teli važni organi ne dobijoveč friško krv. Če na priliko človek pri nesrečnom pripetjej iskrvavi, teda mozek več ne prima krv, ar v teli je nega več i tak tiidi ne prima potrebne hrane od krvi, s šts-roy se hrani. Nadale, živčene stanice ne morejo izločiti v krvi nepotrebno i škodlivo hrano, štere se neprestanoma pojavlajo, ar je tak onemogočena izmenjava hrane, teda mozek ali pa živčene stanice obtrudijo same sebe i vejnejo, ka z drugov rečjov znači smrt. Tak tudi se na isti način dogodi po kakšem betegi, kda presta-ne biti srce i se zastavi pretakanje krvi po teli. Izmenjava hrane je teda za gordržanje živlenja pri človečem teli najvažnejša reč. To izmenjavanje hrane drži redno pretakanje krvi. Zato pri vsakom vračenji betega je potrebno povsem paziti na redno pretakanje kryi i prayilno izmenjavanje hrane. Znamoi osvedočeno je, da najbolše v tom pogledi deliijejo naravne zdravilne trave, ar je njihovo deliivanje blago i vnogostrano. Predvsem popolno vrejiije pravo menjanje hrane Hersan-čaj. Hersan-čaj je sestavleni iz 15 vrst zdravilne trave. Zato Hersan-čaj jako dobro deliije pri vnogih betegaj i to je velika prednost. Ce spoznamo tak bole natenkoma zrok svoje svmrti, si bomo tak na ležejši način podukšali svoje živlenje. Ne smemo se pa spozabiti pri podukšanji živlenja, ali pa pri ozdravlenji betega na to, da se mamo v prvoj vrsti zahvaliti tistim mar-livim vučenjakom, šteri so najšli i preštudirali deluvanje zdravilne trave. Med takše vredne vučenjake spada v prvoj vrsti Dr. W. Pearson, doktor v Indiji, šteri je sestavo Hersan-čaj na temeli svojih dugoletnih izkiišenj. Nemčija. Letos se je dopolnilo 17 let odkar je bil podpisan v Versaju mir med Nemčijo in zavezniškimi silami. Vseh 17 let je Nemčija vodila ostro borbo proti temu miru in vidimo, da je ostala do danes v ve-Ijavi le še določba s katero so se odvzele Nemčiji kolonije, vendar gredo danes napori Hitlerja za tem, da se tudi ta določba spremeni. Nemčija je pokrivala borbo proti Versaju s plaščem borbe za enako-pravnost. Nemčija je v marcu 1935. objavila syojo oborožitev. V marcu 1936. je poslala svoje čete v Borenje in avgusta 1936. je objavila dvoletno vojaško dolžnost, s katero je dvignila svojo oborožitev na en milijon mož. ,,Versajski duh", ki je delil države na zmagovalce in premagance, je izginil. Nemčija motivira svoje vedno večje oborože-vanje s tem, da se brani proti komunizmu, ki ga tako strastno širi Rusija. Nemčiji je bila naložena prireditev olimpijskih iger, ki so vsako 4 leto. To so izvedli s tako točnostjo, kakor je še svet ob sličnih prilikah ni doživel. Potreba po tujih devizah jih je nagnala, da so razvili povsod ogromno propagando za obisk olimpijade. Med dvema državama s popolnoma nasprotnima državnima ure- ditvama je n Poljska. Notranje razmere so se sedaj precej izboljšale, odkar so dali Poljaki nekaj pravic ludi Ukrajincem. V zunanji politiki se smatra Poljska za velesilo. Ta naziv ji pripada tako po državnem ozemlju, kakor po številu prebivalstva. Njena politika si utira svoja pota, ki so najbolša zanjo. Prijateljstvo med njo in Francijo je že zelo staro. Obstojalo je že v slavnih dneh, ki sta jih obe državi v preteklosti pre-življali in tudi v dobah težkih preizkušenj, ki so nanje navalile. Ker pa Francija ni prav razumela notranjega razpoloženja Poljske, se ji je ta od-tujila in sklenila z Nemčijo 10 letno nenapadalno pogodao, ki je izzvala veliko nerazpoloženje v Parizu. V avgustu 1936 sta si izmenjala misli vrhovna šefa armad obeh držav, ki je pameten zaključek večletnih nesporazumov. Rusija se je najprej s celo vrsto paktov o nenapadanju zvezala z evropskimi državami. (Rusija—Francija, Rusija-ČSR.) in je s tem dobila vlogo pri razvoju evropskih dogodkov, od katerih se je prej dolgo držala ob strani. Ker zavzema Rusija važen zemljepisni položaj v Evropi in na Daljnem Vzhodu, so seveda tudi druge države morale paziti, da so jo pritegnile k sodelovanju. V paklu v Montreju je dobila Rusija veiiko veljavo v Sredozemskem morju. Rusija si prizadeva voditi in bra-niti svetovni mir, dočim kominterna (njena stranka), skuša povsod raz-netiti revolucijonarne duhove. 18. avgusta se je pričel v Moskvi proces proti mnogitn ruskim državljanom, ki so bili obtoženi, da so hoteli spraviti s poti Stalina in njegove prijatelje ter strmoglaviti sedanji režim. Proces se je za-čel in inscerniral tako, kakor dozdaj vsi podobni procesi: šlo je za zastrašenje opozicijonalnih elementov v ruskem narodu in v komuni-stični stranki. Na obtožni klopi so sedeli največji sodelavci Leninovi, 60 ki so pripravljali in vodili rusko revolucijo v ietu 1917. Opozicija je pripadala skrajnemu levemu krilu komunistične stranke in je bila bolj boljševiška nego je Stalinov boljševizem. Opozicija ni bila zadovoljna z notranjo in ne z zunanjo politiko Stalina. Razredla pa se je tudi v armadi. Zato je napovedal Stalin brezobzirno čiščenje. Vsi obtoženci so bili obsojeni na stnrt. Zopet je padlo nekaj glav ljudi v Rusiji, tem obljubljenem raju vseh, ki so nezadovoljni z zapadno kulturo, ker so imeli drugačne nazore, kakor jih ima diktator v Kremlju. To je pač zelo krepek dokaz kako je treba razumeti tisto »svobodo pre-pričanja", ki jo opevajo vodje evropske »Ljudske fronte", ki so tudi pri nas našli nekaj lahkovernih učencev. Sodelovanje Rusije v svetovni politiki je v zvezi z ustvarjanjem velikih organizacij v vseh delih Evrope. ,,Ljudske fronte" so se pojavile v raznih deželah. Tudi ._, rrancija je dobila pri volitvah vlado ,,ljudske fronte". Naše razmerje do Francije je še vedno dobro, vendar pa opažamo, da včasih v Parizu bolj neradi gledajo naše početje. . je izgubila letos svojega vladarja kralja Jurija V. Na prestolu mu je sledil sin Edvard VIII. Konservativna Baldvvinova vlada je morala začeti z ogromnim oboroževanjem Anglije v zraku, ker je mnenja, da sedanja oborožitev Anglije ne zadošča spričo ogromnega povečanja oboro-žitve drugih držav. Današnja Evropa je kaos držav, ki se med seboj ne razumejo. Evropa se že 20 let ne briga, da bi zamenjala silo z zakonom. Vedno bolj se oddaljuje od pravih načel in vrača k režimu grobe sile. V vsaki državi so politične ustanove, duhovne težnje, politični in gospo-darski interesi različni. Mednarodna politika sliči slabi tkanini, ki se vsak dan trga in jo je treba vedno nanovo krpati. Ako dodate k temu še strast za dobičkom, neumne želje za uspehom, preziranje načelnosti, nacijonalne zaletenosti, imate precejšnjo sliko spletk, ki se odigravajo v Evropi. V času, ko se zdi, da so vsa obzorja zapadnega človeštva zagrnjena s temnimi oblaki in ko je tako težko najti znak iskrene vere v življensko moč in napredek zapadne civilacije, je ta postala na tleh Male Azije, kar oboževani vzor. Vse preosnove v Turčiji gredo za tem, da vcepijo turškemu narodu vero v moč in vrednost zapadnega pojmovanja sveta. Nekoč v Evropi priznano geslo: ,,Ex oriente lux" (Iz orijenta luč) so ti Vzhodnjaki spremenili v ,,Z zapada luč". Turčija se drzno in smotrno racijonalizira in skuša za vsako ceno dohiteti tehnično razdobje zapada. Zunanjepolitično je Turčija članica Balkanske zveze. V dogovoru v Montreju je letos dosegla velik uspeh, ker ji je dovoljena oborožitev Dardanel. Palestina je letos preživljala krvave nemire med Židi in Arabci. Arabci so v skrbeh za svojo bodočnost. Sebe smatrajo za branilce občih interesov musliraanov v svetih mestih Islama. S skrbjo gledajo vedno večje nase- 61 ijevanje židov ter se boje, da jih bodo strii s svojim bogastvom, pod-jetnostjo in tudi s svojim številom. Osnova nemirov pa ni toliko gos-podarske narave, temveč je politična. Palestina je do sedaj 8 let živela v popolnem miru ter je lepo napredovala, sedaj pa so na dnevnem redu sami nemiri in pokolji. Angleško vojaštvo le s težavo vzdržuje red. Na Daljnem Vzhodu je Japonska) ki je že dohitela in celo prehitela Evropo. Podvrgla si je v par letih ne samo Mandžurijo (Mandžukuo), ampak tudi Notranjo Mongolijo in gospodari v Severnt Kitajski, kjer se mora 90 milijonov ljudi poko-ravati japonskim generalom in se udinjali japonskemu kapitalu. Kitajska ima za vodjo maršala Čankajšeka, ki ga smemo postaviti v eno vrsto z Musolinijem, Hitlerjem ali Kemalom Ataturkom. Zedinil je letos Se-verno in Južno Kitajsko, ki imata sedaj enotno valuto in finančno poli-tiko. Na ta način bo mogoče nuditi učinkovitejši odpor proti japon-skemu prodiranju. Prej je zelo rovarila na Daljnem Vzhodu Rusija, ki je pa sedaj preveč zaposljena v Evropi z vodstvom ljudske fronte, zato mora imeti zavarovan hrbet na Daljnom Vzhodu in vzdržuje zaradi tega ogromno armado v Vzhodni Sibiriji. Za Kitajske interese pa se močno zavzema Anglija iz gospodarskih razlogov, da premaga kon-kurenco Japonske, ki jo skušajo sedaj z vsemi silatni iz Kitajske izriniti. Združene države Severne Amerike so tudi doživele krizo. Toda predsednik Roosevelt je našel način, da je pomagal farmerjem. Sicer se ta rešitev ne sme smatrati, da bi veljala za dalje časa, vendar je začasno dvignil cene in blagoslanje v državi. Kratkotrajni dvig cen poljedelskih produktov je izrabil ameriški farmer za nakup strojev in je dokupil tudi več zemlje. Računal je pač, kakor vsak poljedelec, s prirodnim gospodarstvom, to je: čim več je na svetu robe, tem večje je blagostanje. Farmer ni računal z današnjo kapitalistično proizvodnjo, ki ne dopušča proizvajanja dobrin v neo-mejenem obsegu. Sledil je oster padec cen, ki je farmerja zelo ostro zadel. Roosevelt je moral nujno pomagati poljedelcem, ker je zapo-sljeno na farmah približno 25% prebivalstva. Delno je rešil ta problem z znižanjem vrednosti dolarja. Vsled tega so se dvignile cene blaga in tudi poljedelec je mogel svoje blago dražje prodajati. S tem je mogel lažje odplačati dolgove, povečala pa se mu je tudi kupna moč. Vendar pa so bili potrebni še drugi ukrepi, da je mogel farmer plačati dolgove — treba je bilo kontrolirati proizvodnjo. Način, kako se je to v Ameriki naredilo, je bil sledeč. Farmer se je obvezal, da bo zasadil toliko in toliko manj zemlje z žitom ali la-nom, ali je pa napravil dogovor, da bo dovažal manj mleka na trg. Za to zmanjšano količino blaga mu je dala država podporo, ki mu je nadoknadila škodo. Veličina podpore je bila odrejena s tržno ceno dotičnega blaga. Ker je bila letos v Ameriki zelo velika suša, se je pokazalo, da ta politika »umetnega pomanjkanja" ni najbolja. Možno je celo, da bo morala Amerika spomladi uvažati žito iz Evrope. Pred- 62 šednik Roosevelt se je zelo zanimal za našo letino ter je spraševal pri neki priliki nekega jugoslovanskega novinarja ali bodo kaj vpli-vale cene naše pšenice na cene v Ameriki. Pri tem razgovoru je po-kazal, da jako dobro pozna naše ekonomske razmere. Kraljevina Jugoslavija. Že eno leto nam vlada Stojadinovič-Koroščeva vlada. Prišla je s tem namenom, da uvede pomirjenje političnih strasti in povede držav-ljane v pravo demokracijo. Spoštovanje pred zakoni je namreč pod prejšnjimi batinaškimi režimi že popolnoma splahnilo. Obstojajo 4 stranke in opozicija, ki še ni stopila aktivno v politično življenje. Dočim si belgrajski del »Združene opozicije" še ni na jasnem glede svojega cilja in je tem voditeljem menda edini cilj le, da bi prišli do držav-nega krmila, se pa vodja hrvatskega naroda jasno zaveda svojih dolž-nosti, ki jih ima do Hrvatov. Pomirjenje je vsled modre politike da-našnje vlade že zelo napredovalo. Vlada je izdala končnoveljavno odredbo, ki pomaga prezadolženemu kmetu. Naša država je bila počaščena z obiskom angleškega kralja Edvarda VIII., ki je prišel v naše Primorje na poletni oddih. Pa tudi mnogo drugih turistov je prišlo letosobiskatnaše kraje terso pustili pri nas precej denarja. V Sloveniji je banska uprava storila zelo mnogo dobrega. Elek-trifikacija prej zapuščenih krajev se razvija v naglem tempu. Prav tako se bogato podpira poljedelstvo, pa tudi na delavski stan se ni pozabilo. Z državnimi in banovinskimi krediti se gradijo vodovodi, ceste, poprav-Ijajo mostovi, zidajo velike palače. Vse to prinaša ljudem lep zaslužek. Za obletnico lanskega evharističnega kongresa so bili letos v Mariboru krasno uspeli Slomškovi dnevi, samostan v Stični pa je ob-hajal 800 letnico svojega obstoja. Obeh slavnosti se je udeležilo na deset tisoč vernih Slovencev. Lehko sl napravite Vaše živlenje lepše i bogatejše, če igrate kakše gosli. To je nikak nej tak teško, kak nešterni misli. Svetovno znana fabrika glasbil Meinel & Herold, niidi vsakšemi kupci brezplačno lehkoumliva po-vučna pisma, po šterih lehko igra vsakše dete. Važno je, kiipiivati zaistino dobre gosli čiste intonacije, ar samo dobre gosli dava Meinel & Herold d. z o. z. zal. tvornica glasbil Maribor štev. 217. Tii najdete po kakovosti zaistino dobre gosli, ar kiipiijete naravnost iz fabrike odn. fabričnoga skladišča. Gosli so najprilublenejša darila za odrasle i deco. Senje (sejmi) v Slovenskoj krajini Beltinci: (živ. i kram.) 20. jan., | Črensovci: (živ. i kramarski) 14. 24. na prestopno leto pa 25 febr., i marc, v pond. po 3. maji, pond. 25. apr., 27. jun., 15. jul., 5. nov. po 14. sept. i 20. oktobra. Bogojina: (živ. i kram.) 15. febr., D,?broYn,ik: (s,amo «v-) 6. apr., 20 marca, 19. maja, 20. julija, (zlv- ! ***;). V 25- ^, 2..oktobra. Dol. Lendava: (konj, ziv. i kram.) Cankova: (živ. i kram.) Pond. po ' 25. jan., 16. febr., 27. marc, 17. cvetnoj nedeli, pond. po s. Troj- apr., 16. jun., 28. jul., 28. aug., stva nedeli, 24. sept., 11. nov. 28. sept., 28. okt., 18. dec. pa 63 vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drugi den. Dokležovje: (konj. živ. i drobno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci: (drobno) na Telovo i 6. decembra. Grad (G. Lendava): 28. marc, 21. jun., 16. aug., 29. sept., 30. nov. Hodoš: (živ. i kram.) 10. marc, 5. jul., 19. augusta, 5. oktobra. Križevci: (živ. i kram.) 16. apr., 4. jun. i 27. okt., pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Če spadne na \o soboto svetek, je svinjsko senje prvešo soboto. Kuzma: (kram.) na Križni četrtek. Krog: (kramarski) 4. maja. Martjanci: (živ. ikram) 6. maja, 9. augusta, 23. oktobra. Sobota: Prvi pond. januara ži- vinsko senje, prvi pond. febr. živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. aug. živ. i kram., prvi pond. sept. živ., 15. okt., živ. i kram., prvi pond. nov. živ., 6. dec. živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek sve-tek, se vrši senje na driigi den. Petrovci: (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. jul., 8. sept., 28. okt. Pužavci: (kramarski) 13. julija. Puconci: (živ. i kram.) 28. maja, 10. jul., 10. sept., i 10. nov. Prosenjakovci: (živ. i kram.) 15. marc, 16. jun., 2. sept. i 28. nov. Rakičan: (živinski) 26. marca, v tork pred Risali, 2. julija, 16. aug. i 8. oktobra. Selo: (kram.) prvo nedelo po Srprnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Bedenik: (kram.) pred pe- pelnicov, po postni kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenski kva- traj i pred koledi vsikdar v pond. Sv. Sebeštjan: (kram.) 20. jan., 2 nedela po viizmi, 15. junija i 21. decembra. Tišina: živ. i kram.) 10. aprila i 7. septembra. Turnišče: (živ. i kram.) v četrtek pred cvetnov nedelov, driigi pond. po Viizmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Vel. mešov, driigi den po Ma-loj meši, 4. okt. i vsaki četrtek svinjsko senje. Či spadne velko senje na četrtek, te svinjsko senje eden den sledi. Srez Ljutomer. Ljutomer: Živinsko senje 14. jan. 8. aprila, 10. junija, 8. julija, 12. aug., 12. nov., kram. i živ. senje: 11. febr., 11. marca, 13. maja: (tiidi konjsko), 16. sept., 17. dec; samo konjsko i živ. senje: 14. oktobra. Cven: 7. septembra. Gornja Radgona : 3. februara, 25. maja, 10. aug., 15. novembra. Negova: 8. septembra. Sv. Peter: 17. januara, (29. jun.) 30. junija, 21. septembra. Sv. Križ: Pondelek po tihoj ne- deli, 3. maja, 26. julija, 6. nov. Mala Nedelja: Četrtek pred ne- delov Sv. Trojstva, 21. okt. Veržej: 6. maja, 29. sept., 30. nov. Sv. Duh: 24. augusta, 13. dec. Medjimurje. Čakovec : Cvetni pond., 29. jun., 13, aug., 3. okt. i 25. nov. Draškovec : V sredo po Jiirjovom, 7. i 16. aug. i 11. nov. Kotoriba: 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. Nedeljišče: 15. junija, pondelek po angel. nedeli. Prelog: Risalski tork, pondelek po Jakobovom. Razkriž: 19. maja, 24. jun., 10. aug., i v sredo po beloj nedeli. 64 Elsaf luid se slobodno odava! F.lsaf luid ne spada med tista zdravilna vrastva, štera se samo v apotekaj smejo odayati. Elsafluid je kak staro po-znanohišno sredstvo i kosmetično-antiseptični preparat, pripuščeni slobodnoj odaji v drogerijaj i parfumerijaj i trgovinaj z mešanim blagom. /v 1 t 11/ •• • fl Elsa ribji olji vala vsakomi, Gde]ezrokbeteguvan]a?swrr;: To je najvažnejše pitanje, či nas kaj gde boli, D'" 8'80. ^ ar uspeh lehšanja v prvom redi od toga visi, či ElsazobniprašeksamoD.6.60 oravi zrok betega gornajdemo. E>sa kina železno vino, za Navsakšinačinjejakodo- slabe ludl Din 165U bro, či vsikdar mamo pri hiši Elsazagorskisokprotikašli zdravniškopoznanohišnosre- ' bolečin prs, flaša Din 13.20 dstvo, kakše jepraviFellerov Elsa sladkorne pastile proti EIsafluid,šteriseževiše381et glistam Din 11.— nuca za gajenje tela i za obvar- Elsa mentolni klinčlč proti vanje proti vnogim bolečinam, bolenii g!ave Din 10.- Fellerov Elsafluid naročito Najbogša francuska vinovica ori ,. jehasnOVitlzaone.SteriSOpre« nal .Radlcum' flaša Din 19.80 večobčutlivizaprehlad.Lehko PRAVA metoda za se prehladijo, majohladne no- gojenje nog. ge,nagibnisona šinjekabole- z& kureče oči i žule itd. zen, rada jingiava ooii, slabo i celo nemrejo spati Vampomagabrezbolečin,brez Vnogi hvalijo Fellerov Elsafluid, šteroga so vo- noža i nevarnosti zagiftanja kr-sprobali pri občlitenji slabosti i nedovolnoga toka vihitroigvišnodelajočiFelle-krvi, ar so jim oslabeli živci i mišice. rov Llsa turistni flajšter. Či je človek duševno i telovno zmantrani, včasi Mali karton 4.40, veliki 6.60 D. se nači čiiti, či nikeliko kaplic lepodišečega Elsa- Dale: Tekoča turistna Elsa fluida vu mleki, vu čaji, ali kavi notri vzeme, šteri tinktura, giaž z pemzinom u Din. ga očrstvi i krepkejšega včini. Elsa prah za poslpanje teia Oni, ki nucaio mazalo prot. betegi reumat.čnoga inogiškatulazrešetkov7.70D bolenja, trganja, v knz. i ledevjaj rezanja, je dobro, E|J prah za kopel 660 Din. či Fellerov Elsafluid nestanoma drzijo pn hizi. E,sa.sachet proti pisnivosti Nuca se pn zvutiesnioi l znotrasnjoj bolezni Fel- ,,unnfa „ nm9ri c nin lerov Elsafluid i izvrstno služi tiidi kak desinfek- gvania v oman ° um' cionsko sredstvo i kozmetikum za roke, lica, zobe. ZANEQO snajznosti: lampe i dihala i. t. d. Fellerova kaukazka Elsa- Vu vodo pomešani se niica za grgranje, ar od- pomada čisti lice i kožo, po-strani sline i zroke kašla, zamuknjenosti, pa vugo- mladi povehnjeno, grbavo i dno deliije pri betegaj. hrapavo kožo lica, šinjeka i Fellerov Elsafluid se dobi v apotekaj i spodobnih rok pUŠčaje, brlizge, odpravla, trgovinaj vu poskiisni glažaj po 6 Din., dvojni glaži po izvrstna proti sunčnim krpam 9 ali spec. glaži 26 Din. S poštov pride, či ga što naed- En glažek 12 Din. Po pošti nok več naroči, 1 paket z 9 glaži, ali 6 dyojnimi, ali 2 franko 2 glažka 40 Din. specijalnimaglažomazednim pakivanjom i poštninov Fellerova močna Elsa-samo 58 Din. Dva takšiva paketa za 102 Din, šest tak- pomada za rast vlasi, en ših paketov samo 250 Din (mesto 6 krat 58 Din). glažek 12 Din. Či je štoj ne v redi Elsa-Shampoon za pranje ru prebavnom organi tela, dobro njemi de- uiaoi i aia\it> nalrpt ^? ^O nin iejo Fellerove Elsa-pilale, povsem so neško- VlaS1 J 8laVe» Paket f'™ Uln< Jlive, nedražijo črva i lehko stolico napravijo. FellefOVe Elsa Žajfe Z8 f;ellerove Elsa-pilule popravijo želodec i čis- snag0 7 vrst: lilijina mleČna tijo telo, z ednim cistijo krv. 6 skatul 30 Din, ^ .,& ..... . ' v » , 12 škatul 50 Din, z pakivanjom i poštninov. zajfa, lllljtl krem, ZUČakOVa, Kašli i motenje pri odihavanji lehko pos.anejo Po- gHcerinova, boraksova, katra- sledica pliičnoga betega, či se zanemarijo. Zato dobro včinijo OOVa 1 ClSa Zajta Za Drijanjc. tisti, ki se z pilom pravogfa Zagorskega ,,Elsa" soka od lekarnika Po pOŠti 5 falatOV franko 52 D. Fellera zasigurajo. Flaša D. 15,50, po pošti 2 flaše 50 D. franko. ,,, n n x • i- 1 _ . ¦ 1 ir •11« Elsa-Depilatonum proti ko- Dober tek Vam zelemo ! Ce Vam želodec ednok nebi sminii 34 Din bio v redi, ti Vatn prebava nebi bila, kakša bi pač m ogla biti, >,, ' » , ,' ... , . te vzemite nekelko kaplic Elsa-švedske tinkture od lekarnika Elsjl »Umskl dlšeC za SObe Fellera. Flaša Din 15.50, po pošti 2 flaši 50 Din franko. 16.50 Din. Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja št. 823. LLLL., Opominamo ^Vas, da dinare naprej pošlete, ar poštnina po povzetji košta 10 Din več. Ce se ti preperati položijo k Elsa-fluidi, Elsa pomadi ali k Elsa- žajfi, se poštnina prišpara, stroški se kak najfalej zračunajo pbsebi. Odobreno od mln. soc, In nar. zdravja, 8p. br. 609 od 24. III. 1932_____________ Za kratek čaš. : D>/a gospoda sedita v III. raz-jredj železnice. — jezero dinarov škode mam, ar se je pokvaro vodovod. ' — Najbrž zato, ar ste vrtnar, ppsiišile so se vam cvetlice. — Ne. Gasilsko veselico smo 'meli v mojoj krčmi. -X- Mladi gospodič pravi gospo-dični: — Evica, moja liibezen do vas je velka i globoka kak — Jad-Tansko morje. — Vorjem, pravi gospodična Evica, — zato me mantra vsik-dar morska bolezen, če na vašo lubezen mislim. ¦ Ločena gospa pripovidavle: ; — Znate Gospod Štiglec, zdaj je vse v redi okoli mene. Sodi- šče naj je ločilo. Mož je dobo dete, jaz — pohištvo. ifv — Kaj pa vaš herb? ! — Toga je dobo g. advokat. ; Gospod Copota ma strašno la-gojo ženo. Če se gospa malo za-dere, on se skrije — gde se pač .raore. No, v nedelo zadvečara je itudi tak bilo. Gospa je šla na sprehod, gospod Copata pa pazo doma na dete. Dete je cvililo, gospod Copata je pokao od če-merov, ar gospe dugo ne bilo doma. Odločo se je, da dnes, da — dnes — njoj že pokaže ... Med tem se je vrnila gospa Copata iz varaša i ar je najšla pred dverami falaček mastnoga papera, se je nesmileno zadrla: ,No, čakaj,prideš mi fakin vroke!' Krik žene je pognao možana omar. Tam ga je najšla oblastna gospa i zapovedala, kak general soldakom: — ^Prideš dol včasi z omara?" — wNe", se je ojunačo mof, — wdnes ti vendar pokažem što je gospod v toj hiži!" Gospod Trebušnik je čemeren, ar je prineseo kelner na mesto pečenoga piščeta same čonte: — Kelner, če je to pečeno pi-šče, potem sem jaz osel! — Gospod, pove mirno kel-ner, — lejko vam prisegnem, ka je to resan pečeni picek. * Bogatin pride s 7 letnim sin-čkom v svoj lepo opremleni dom, pa pri vrataj srečata vlomilca, šteri je v velkoj vreči neseo po-kradeno blago. Bogatin potegne iz žepa revolver i se zadere: Roke gor, tovaj, ali strelam! Tovaj vrže žakeo na tla i pre-strašeno zdigne roke v zrak. Sinko ga tolaži: — Ne bojte se, gospod tovaj, revolver je prazen. Midva s se-strov sva pobrala iz njega vse patrone. * Vučitelca pita v šoli od hčerke gospoda doktora: — Anica, koliko je stara žen-ska oseba, šterase je rodila 1905 leta? — Če ma moža, je stara 31 let, če ne pa — 20. * Gospa pita od slavnoga doktora: — Istina je, gospod, ka je jako dobro vrastvo oslovo mleko ? — Istina, gospa. — Za koga pa? — Za male osle. * Gospa v posteli pravi sobarici: — Ana, poglejte, kakše vreme bomo meli dnes. Ana pogleda skoz okno i ne-dužno odgovori: — Ne vidim, gospa, pred ok-nom do teo visijo oblaki. Prosite taki veliki ilustrirani c e n i k i vzor ce, štere dobite k šenki! Ka ne odgovarja, se lejko premeni ali se pa povrnejo penezi. Veliko preberanje! 1 Nisike cene! Gospod Starina je napregeo pred voz kobilo, za štero je dao na senjl 125 Din. Poleg njega sede gospa Starina, ka ta se prej pelala — se zna po gospodsko pelala, v gorice. Sredi poti se oglasi gospa: — Papa, glej toga človeka, že dve vuri hodi za nama, pa nikak nešče zaostati. Gospod Fajfa je okoli 50 let star debelač. Prišeo je na pro-slavo i prignao je s sebom svo-jega 7 letnoga sineka. Liidi je dosta, sedežov malo, zato gos-pod Fajfa posadi sineka v na-roče. Zdaj pride v dvorano mlada gospodična poštarica. Sinek: — Atek, ali bi poniido gospo-dični svoj prostor? Gospa Bajzova se hvali: — Deseto leto sve pod ednov strehov z svojim možom, pa se itak liibiva, kak prvi den naji-noga zakona. — Hiidi jeziki pravijo, ka se vsikdar kregata. — Vsikdar ne, samo telko,' kak prvi den. * Vanek sedi pri kupici vina. Na driigoj strani stola sedi Drašek. Kregata se: Vanek:,,Če teprimem zašinjek, več nikdar ne prideš v to krčmo. Drašek: Da, če me primel. * Razstrgani brezposelni odgo-vori gospodi, šteri ga pita zakaj je prišeo na beraško palico: — Ar sem tak brezskrbno raz-metavao peneze, kak vi gospod^ krao i minister se špancerata i srečata staroga plebanoša, šteri je jahao na konji. Minister misli, no čakaj starec, tebe malo po-dražim. Zdigne roko i pravi: — Postojte, velečasini! Ne ra-vnate po reči svetoga pisma. Naš dober Gospod je na osli jahao, kda je prišeo v Jeružalem. — Jaz bi tiidi na osli prišeo v varaš — odgovori župnik, pa ga ne morem dobiti. Naš milo-stivi krao je najmre iz vseh oslov napravo ministre. * Stric Kučera so obhajali 60 letnico svojega rojstva. Že rano zajtra so prihajali poznanci i pri-jatelje, vsi so njim želeli srečno, blagoslovleno i dugo živlenje. Prišeo je tudi h;šni gospodar i povedao: — Gospod Kučera, od dnes naprej plačate namesto 200 - 400 dinarov arende na mesec. Stric Kučera skoro skoči iz kože od čemerov: — Zakaj? — Da bi vam dokazao, kak vi-siko vas cenim, moj dragi gospod. Gospod Fič in Fuč se pogo-varjata. Fič: Pomisli, takša nesramnost, meni je pravo, ka sem stari somar. Fuč: Piisti, prijateo, zmoto se je. Pozabo je, ka maš samo 40 let. * Kmeticat Marko, gosko zako-lem viitro za obed. Kmet: Zakaj? Krtietica: Viitro mine deseto leto, ka sva mož i žena. Kmet: Škoda goske. Ona ne kriva, ka sem te vzeo za ženo. * Velki, močen kmet prosi od tnaloga, slaboga židova za po-sojilo. Zahtevajte BREZPLACNO 1 POŠTNINE PROSTO velki ilustrirani cenik za viire, zlatnino i srebrnino od svetovno znane firme H. SUTTNER LJUBLJANA št. 895 Lastna fabrika vor na Švicarskom. Čiidili se bodete nizkim cenam! Žepne viire že od Din 38"-naprej. Biidilke že od Din 44- nadale i vore na roko od Din 98* Za vse pismena garancija !! Židov: ,Kaj pa, čhe thi, na mhesto pohsojila od štehm dve trhdi phluski?" Kmet: »Brezskrbigospod, sem dober plačnik." General: wKaj mora napraviti vojak, če pravi of cir prostovoljci: naprej? -a Vojak: BS poti stopi, da lejko pridejo prostovoljci." Županski kandidat pride domo iz tretje vesi i ga pita žena: — No, kak kaže? So kaj na-vdiišeni liidje? — Jako. Kda sem povedao, ka ne bom kandiderao, so pokali z rokami, ploskali, kak norci. * Vučiteo krega šolare: Nemirni ste, prava nesreča je i delati s takšov decov. Vrečico cukra bi vam kiipo, če bi tihi Prosite taki velikl ilustrirani c e n i k i vzorce, štere dobite k šenki! Ka ne odgovarja, se lejko premeni alise papovrnejo penezi. Jako veliko preberanje, znižane cene! bili konči telko časa, dokeč pre-štem do tri. Šolarje so navdušeni: — Telko pa že zmoremo! Vsaki vsede na svoje mesto. V šolskoj sobi je smrtna tišina. Vučiteo začne šteti: wEden . . . dva .. ." Mislite, ka je do tri tiidi pri- šeo? Ne. * — Gospod fiškališ, lepo pro-sim, pomagajte mi. Nesrečen sem pri vsakoj ženi. Prva žena je pobegnola od mene. — I ta druga? — Ta driiga — nešče pobegnoti. * V vozi sedi grešnik. Vrata odpre paznik i prižene novoga grešnika. — Zakaj sediš? pita noyi gost. — V Martjancaj sem vkradno edno šekasto telico. — I ti? — To šekasto telico sem kiipo brez pašoša. * Gor naPohorji je mala kmet-ska hiža i v to hižo stopi vara-ški gospod. — Prijatelje, —pita gospod — bi mi lejko dali liter mleka? Komaj pove syoje, že prinese kmetica liter mleka. Oospod spije mleko, potem bi rad zyedo za ceno. — Sto dinarov plačate, je od-govorila kmetica. — Pri vas je lekaj malo mleka, pravi gospod i plača. — Ne, prosim ponizno — dene kmetiea, mleka je dosta, samo dinarov je malo. Prosite taki veliki ilustrirani c e n i k i vzorce, štere dobite k šenki! Ka ne odgovarja, se lejko premeni ali se papovrnejo penezi. Veliko preberanje! Jako nisike cene! Marko je čemeren: Kakše gostuvanje je bilo to ? Vina malo, mesa menje, torte pa nikaj. Gostiteo: Na fronti bi ti telko ne zmogla soldaška kiihinja, pa si itak za zobmi meo jezik. Na fronti že, ali na fronti smo meli boj, pri tebi pa prej gos-tiivanje. — Lekaj dobro služiš, vej te bolše cigaretline kadiš. — Niti pare ne zasliižim. — Kradneš? — Tudi ne. — Siherbaopopokojnojtetici? — Ne. Stožo sem verta, ar rne je trikrat pliisno, kda me je vr- geo iz sliižbe. * Gospod Frola se je zamiido v krčmi. Znao je dobro, ka ga čaka doma, zato je pred dverami slekeo gvant, v samoj srakici i bos je prišeo v sobo. Gvant i punčule tiho odloži pa prime deteči voziček i ga tiho poganja. Žena se zbiidi, pogleda na viiro i strašno zakriči: — Pijanec, do polnoči si sedo v krčmi! — Motiš se ženska, že dve vori ziblem maloga. Ne morem spati, ar zmerom joče. Te se je oglasilo dete — v posteli pri materi. \/nro ^lat^ i cmhrnA nrprlmoto najbolše kupite, če od stare VOre, Zldie l breDrrie preairiete strokovne firme H. Suttner, Ljubljana št. 895. zaprosite ilustrirani katalog, šteri se Vam pošle popunoma brezplačno THIBRRY-ov BALZAIKE JEDIHO PRAVI BALZAM IZ LJEKARNE K'ANGJELU ČUVARU THIERRY,PREGRADA. (JUGOSLAVIJA). niica se pri slaboj prebavi, gorriganji, žgaravici, napinjanji, pomenkanjl teka, krčaj v želodci, bolečinaj v črevi i proti driski. Nadale pri zmantranji, iznemoglosti, omedlevici, proti zoboboli, za grgranje, pri bolenji viist i grla i za oblažuvanje bole-čin i trganja. Oglas po uver min- nar- zdr ; s politike S. br. 12947 od 7. IV. 1934. THIERRY-jova CENTIFO- LIJSKA MAST (mast za rane) oblažuje bolečine, čistiraneod nečistoče, pomaga pri zdravlenji ran, včiinejo mesta obo-lenja i se priporoča za vsakovrstne rane, ar je raskiižajoče sredstvo. ..,--. Satno pravi z tov zaš- čitnov markov. Cuvajte se prečinenja! THIERRY-jovi zdravniški proizvodi dobijo se v lekarnaj i to: Thierry Balzam mali glaž: Din 101—, veliki specijalni glaž: Din 50'—, Thierry-jova centifolijska mast lončič: 12 Din, a gde jih ne dobite z gori imeniivanim zakonom, zaščitenim znakom, naročite jo naravnost od: Lekarne ,,Angela Čuvara" ADOLF-a pl. THIERRY-a naslednik PREGRADA 48. Cvia Zagreb) Savska banovina Samo pravo z tem zaš- čitnim znakom. Čuvajte se prečinenja1! Cene Thierry-balzama zednim z pakiivanjom i poštninov : 6 glažkov 60 Din, 1 veliki specijalni glaž 55 Din, Cene Thierry-jove centifolijske masti zednim z pakiivanjdm i poštninov: 4 lončici Din 48'—, 6 lončici Din 661— Pri vekšoj naročbi znaten popust! Pošila se po po vzet j i, ali pa, če se p e n e z i p ošlejo naprej. Veliki cenik, poučno knigo i kalendar za leto 1937. pošlem na zahtevo brezplačno! Oglas po uver. Min. nar. Ždravlja i soc. pol. S br. 1^948 od 7 VI 1934. Slovenske koprive iz Kočevskoga. Pri gospe Trottovi je potrkao štrk, dobili so driižinski prira-stek, maloga Trotta. Zbrala seje rodbina i razmišlali so, kakše ime naj dobi pojbič. Stric je predlagao, naj ga kr-stijo za — Adolfa. Oča se je brano. »Pravili bodo — da sem Hitlerjanec." Tetica je misliJa, ka bi ga krs-tili za Dolfija. Oča ne dovolo. nPravili bodo, ka sem za Avstrijo." Trottovi so meli sliižkinjo, Slovenko. Ta vidi kak dugo si belijo vertovi glave zavolo imena, rada bi njitn pomagala, zato je pravila: BLepo ime bi bilo — Marko... Naš gospod ban je tudi Marko ..." Oča je čemerno odklono : MNe bo prav, pravli bodo, ka se pri-liziijem Slovencom." ,Naj bo VJadimir." wNe", je odločo oča, wto ime po politiki diši. Slovenci mi za-merijo, pravli bodo, da sem mač-kovec." wKaj pa — Peter?" wŽe znam", se je odločo oča i naročo botri svoje. Tak je dobo mali Trolt petero ime. V krstno matico so napisali: Trott Adolf, Dolfi, Marko, Vladimir i Peter. * Pri Trottovih so meli velko štalo, dosta krme — pa nikaj goveje živine. V štali so se na-selili pavuki, seno so kiipili Be-lokrajnci, za potrebno mleko pa je skrbo sosed Slovenec, Matija. Pa se je zgodilo, ka je pove-dala gospa Trottovka : wOča, mi ne ravnamo pametno. Mava šta-lo, mava krmo, mava peneze, kii-piva si dobro dojno kravo. Fa-lejše bo mleko, kak zdaj." Mož, gospod Trott, misli. .. misli, potem sede i napiše ete oglas, šteroga je prej g. tajnik prečteo pri cerkvi: »Podpisani Trott Jožef, posest-nik, bivši občinski odbornik in trobentač gasilske čete, kiipim kravo, štera si sama prinese seno iz gutnla, sama se napije na ve-škoj mlaki, si sama prinese listje iz gošče za stelo. Prednost majo tiste krave, štere zajtra — okoli osme vore, kda se zbiidi ver-tinja, — same prinesejo mleko v kiihinjo.* * Gospod Trott se je odločo, ka oda Belokranjci iz Metlike voz sena. Pogodila sta se za ceno, kiipci je -odšteo peneze, naložo kiipleno krmo na voz. Že je kiipec prijeo za bič. ka bi odpelao kola iz dvorišča, kda ga stavi go-spod Trott. BGlejte, mož", je djao kiipci, n\ toj vrečici mam 100 cedelcov, na vsakom cedelci je edna numera. Sprobajte svojo srečo. Potegnete 3 cedelce ; če bodo kazale vse tri menje kak 100 — yam vrnem peneze, če več — je moje seno." Slovenec misli... misli... Rad bi meo seno, peneze ešče bole. wNaj bo", pravi »sprobajva svojo srečo !" Segne v vrečico, potegne tri številke (se zna, malo njemi je trepetala roka) pa sešteva: 1+7=8, 8+17=25. ,,Dobo sem!" »Prav, mejte svoje peneze." Gospod Trott segne v žep, od-šte kiipno ceno, strese vrečico pa pravi: »Probajva ešče ednok. Če potegnete pod 100, dobite ešče eden voz krme, če ne, seno na vozi je moje.tt Slovenec palig misli... misli, na konci se odloči: wNaj bo, vala!" segne v vrečico, potegne tri številke, sešteva, meo je me-nje kak 100. Meo je že zobston dva voza krme. BAli bi probala ešče ednok? Če potegnete pod sto, dobite ešče dva voza sena, če ne seno je moje." Slovenec potegne, potegno je — nad sto. Zgiibo je oba voza krme. Svadilo ga je, zdaj je že on predlagao:vMEšče ednok. Eti mate peneze. Če potegnem pod 100 — seno je moje brez pla-čila, če ne — vaš je penez." Gospod Trott lepo strosi vrečo i jo poniidi: BNaj bo, kak želete." Sešteli so cedelce, bilo je — nad sto. wMate smolo. Dvakrat dobo, dvakrat zgiibo. Znate kaj, po-tegnite ešče ednok. Dobite pe- Prosite taki veliki ilustrirani c e n i k i vzorce, štere dobite k šenki! Kane odgovarja, se lejko premeni alisepa povrnejo penezi. Jako veliko preberanje, znižane cene! neze i dva voza sena, če poteg-nete pod 100, če ne, voz je moj." Belokranjec ]e čemeren, ne mi-sli več, segne v vrečo : ,,VaIa !" Belokranjec je p e š k i prišeo domo. * Oča Trott bi mogeo plačati dačo. Občinski sluga njemi pri-nese ček, lepo pozdravi i pove slovenski — zakaj je prišeo. ,,Ne razmim", odvrne oča Trott, wče bi rad kaj, govori nemški." Občinski sluga je vluden člo-vek, lepo razloži v nemškom je-ziki, zakaj je prineseo vozki pa-perček.OčaTrott pregledne i vrne ček: ..Zmotili ste se, to ne moj ček. Jaz se pišem Trott, dva ,t', na čeki je samo eden ,t\ Ka more, sluga odnese ček na ob-čino i pove kak je bilo. Tjeden dni sledi so razglasili, ka bode občina delila vagon ku-korice od toče poškodovanim. Oča Trott pride v občinsko pisarno, prijazno pozdravi i pove zakaj je prišeo. Župan stepe z glavo: wNe razmim, gospodTrott, pozabo sem nemški..." wNikaj ne dene", pove oča Troit, wznam jaz slovenski." I resan lepo pita, če je tiidi na njegovo ime poslano kaj kukorice. Župan pogledne v pisanje: wZa Trota je, za Trotta nič.u Oča Trott se na široko zasme-je: MTo sem jaz, gospod župan, vej na srezi so Slovenci, jugo-slovanski uradniki, oni vendar ne bodo pisali z — nemškim pra-vopisom!" Nedela je, sunce sija, smejejo se lepi zeleni breščeki na Kočev-skom. Ata Trott sedi na klopci pred hižov i kadi. Sosed Matija za seno priprav-lena kola pela mimo: nSosed, dežiivalo bo, škoda za seno." ,,V nedelo ne delamo," odgo-vori ata Trolt. Pondelek je; sunce sija, sme-jajo se lepi zeleni breščeki na Kočevskom. Ata Trott sedi na klopci pred hižov in kadi. Sosed Matija se v gorice od-pravla: ,,Sosed, zadnji čas je, moramo škropiti. Pefonospora nam vniči trs." wPred tremi leti te den se mi je rodila prva hčerka, ne bi se šikalo, ka bi dnes opravlao hlap-čevska dela." Tork je; sunce sija, smejejo se lepizelenibreščekinaKočevskom. Ata Trott sedi na klopci pred hižov i kadi. Sosed Matija koso nese: MSosed, vaš ječmen tiidi zreo za koso . . ." Ata Trott vzeme gorečo cigaro iz viist, zabliskajo njegove mo- drikaste oči: nMatija, ali si človek, ali konj ? Konj dela vsikdar." Nastavi ci-garo na driigi strani med zobe i zamrmra: ,,Mene je Bog za člo-veka stvoro." Ata Trott je starejši mož, ma sivkasto brado, v Ameriki kup-leno palico i 12 letnoga dečkav šoli. Na klopci pred hižov je ešče eden prazen prostor, pozove slo-venskoga vučitela, naj sede. Pogovarjata se. Tiidi od šole. ,,Jaz vsikdar pravim", razlaga naš očanec, ,,ka dete mora znati državni jezik." ,Jaz tiidi tak mislim", odgo-vori vučiteo. ,,Ali poleg državnoga jezika naj zna dete tiidi svojo materin-ščino, nemški jezik." ,,Jaz tiidi tak mislim," pona-vla vučiteo. ,,Zakaj pa včite potem samo slovenski?" se obregne čemerno oča Trott. ,,Malo dece mate v šoli, menje kak 30, zato se včimo samo slo-venski." ,,Sedemdeset šolarov pride v šolo ..." ,,Od teh je 50 Slovencov .. ." ,,Gde?" ,,V našoj šoli..." Očka Trott se premisli, požre čemere. Z desnicov prime mla-doga vučitela i liibeznivo razlaga: ,,Dete moje, vi ste pameten dečko, vi bi mogli znati — ka na Kočevskom nega Slovencov. Na Kočevskom smo vsi samo Kočevarji NaKranjskomsoKranj-ci, na Štajerskom — Štajarci, v Slov. krajini — Slovenci. ,,Jaz tiidi tak mislim", dene vučiteo. Starec, oča Trott poskoči: ,,Ka ščete potem? Telko bi itak lejko znali, mladi mož, ka so Koče-varji — Nemcif" Lastni hasek vsakšega betežnika, oldrSv^oS astme i pliičnih betegov, zahteva, da si naroči popunoma kšenki i franko povučno knigo s slikami i da poniica poniidbo od poznane firme Puhlmann & Co., Berlin 408., Muggelstrasse 25-25 a, štera obstoji že duga leta. Pazite na oglas v našem kalendari. Prosite taki veliki ilustrir ani cenik v z o r c e, štere dobite k šenki! Ka ne odgovarja, se lejko premeni ali se pa povrnejo penezi. Veliko preberanje! Jako nisike cene! ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI nalagajo svoje prišparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNICI v SOBOTI CERKVENA CESTA ŠT. 5. V LASTNOJ HIŠl PREK OD SODNIJE TELEFON ŠT. 62 — ČEK. RAČ. 15.229 Kmetje, ta kasa je vaša, zato se je poslužujte i jo tiidi priporačajte driigim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knji-žice ali tekoči račun ino jeobrestiije najbole. Hranilne vloge znašajo do zdaj prek 7,500.000 Din, Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše zdaj 65,000.000 Din. - Letni promet znaša 10,000.000 Din. NOVE VLOGE SE VSA-Kl ČAS IZPLAČAJO! Posojila davle na poroke (kezeše) tabulacijo i tiidi na tekoči račun na več let na dužna pisma, po najnižišoj obrestnoj meri. - Rentni davek od penez plača Posojilnica sama. - Kmetje, obrtniki, trgovci i delavcf, ne smete se spozabiti s te kase, štera podpira v stiski naše ludstvo. P r 1 d i t e v svoj dom, gde te posltiženi po svojoj voli! Stalna tabla časa, kda nam živina skoti. Den Skoti nam Den Skoti nam Den Skoti nam pusca- __ - t — pusca- , — piisca- _ = nja kobila krava | ovca svinja nja kobila ) krava 1 ovca 1 svinja nja kobila j krava \ ovca | svinja Jan. 1 Dec. 2 Okt. 3 Jun. 4 Apr. 2 Maj 1 Apr. 1 Febr. 5 lOkt. 2 Aug. 21 Sept. 3 Aug. 3 Jun. 9 Febr. 3 Dec. 23 5 6 12 9 23 5 5 9 | 6 25 6 7 13 7 27 9 10 16 12 Maj. 17 9 9 13 10 30 10 11 17 11 31 13 14 20 16 5 13 13 17 14 Sept. 2 14 15 21 15 Jan. 4 17 18 24 20 9 17 17 21 18 6 18 19 25 19 8 21 22 26 24 13 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 23 26 Nov. 1 28 17 25 25 Marc. 1 26 14 26 27 Jul. 3 27 16 29 30 5 Jul. 2 21 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc. 3 20 Febr. 2 Jan. 3 9 6 25 Jun. 2 Maj 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Sept. 4 11 7 24 6 7 13 10 29 6 7 13 7 26 8 8 15 11 28 10 11 17 14 Jun. 2 10 11 17 11 30 12 12 19 . 15 Febr. 1 14 15 21 18 6 14 15 21 15 Okt. 4 16 16 23 19 5 18 19 25 22 10 18 19 25 19 8 20 20 27 23 9 . 22 23 30 26 14 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 26 27 Dec. 3 30 18 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug. 4 31 17 30 31 7 Aug. 3 26 30 31 6 Dec. 1 20 Nov. 1 Okt. 2 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr. 4 11 7 22 Jul. 4 jjun. 4 10 6 24 5 6 12 8 25 6 8 15 11 30 8 8 14 9 28 9 10 16 12 Marc 1 10 12 19 15 Jul. 4 12 12 18 12 Nov. 1 13 14 20 16 5 14 16 23 19 8 16 16 22 16 5 17 18 24 20 9 18 20 27 23 12 20 20 26 20 9 21 22 28 24 13 22 24 ' 31 27 16 24 24 30 24 13 25 26 Sept. 1 28 17 26 28 |Jan. 4 31 20 28 28 Maj 4 28 17 29 30 5 Maj 3 21 Apr. 3 Marc 4 8 Sept. 4 24 Aug. 1 IJul. 1 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 7 8 12 8 28 5 I 6 12 6 25 7 7 13 10 29 11 12 16 12 Aug. 1 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 15 16 20 16 5 13 14 20 13 Dec. 3 15 15 21 18 6 19 20 24 20 9 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 23 24 29 24 10 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 27 28 Febr. 1 26 18 25 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 29 30 5 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 I Prosite taki veliki ilustrirani c e n i k vzorce, štere dobite k šenki! Kane odgovarja se lejko zameni ali se pa povr- nejo penezi. Veliko preberanje! Jako nisike cene! ZELEZNINO BICIKLE RADIOAPARATE Vam nudi po kon-kurenčnih cenah Nemec Janez Murska Sobota Prva prekmurska stro-kovna radiodelavnica. Najfalejše i najbole trpeče kleparstvo je vd. Marije Jug v Murskoj Soboti Aleksandrova cesta (v NemeSovoj hiši). Zgotavla vsakovrstno gradbe-no špenglarsko delo, kak žlibe na hižo, pokrivanje tormov i pokrivanje z p a 1 a m i. izddavaStrelovode. Popravla vsakovrstno po-sodo hitro i dobro. V domovini ročni harmonik 7 v nemškom Klingenthali, že prek 40 let stoji velika svetska fabrika muzikalnih inštrutnentov Meinel i Herold, štera prinas ma oddavno podriižnico. Njene harmonike od navadne i bogše sorte notri do najbog-šihzgotovlenihkromatičn h umetniškihinštru-mentov, se na celom sveti za naj-bogše računajo i cene so jako nisike, ar pri njej ?e kupi naravnoc z f a b r i k e ali z f abrič-noga skladišča. Dve vele važni vi novosti v gra-dbi harmonik. 1. Vse naše kromatične p:ano (klavir) harmonike so opremlene z novimi glasovi, šleri so briišeni po dužini. (Dozdaj so se briisili poprek). To je novi, z patentom zavarvani način izdelavanja glasov. Tej glasi se nemrejo potreti, so jako zvočni i zviinredno lehko odgovarjajo i po strokovnjaškoj presodbi so tej do štirikrat bole izdržlivi, kak prosti čeličnik glasovi. — 2. Vse naše štiri- i pet-vrstne krom. harmonike so opremlene z novov melodijskov jeklenov klavijaturov (notrašnjost prijemalke, štera je naš lastni patent). Velka prednost jeklene kla-vijature obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vseh vrstah ved-naki i zvilnredno lehek. Pri driigih harmonikaj z lesenov klavijaturov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v nadalnih vrstah vsikdar bole žmeten, ka jako ovira pri igranji. - Velko preberanje najdete v velkom ceniki, vu šterom so vsa najin-teresantnejša nova dela za najti na poli izdelanja moderni ročni harmonik. — Cenik vatn brezplačno pošle firmah MEINEL & HEROLD, Skladišče tvornice glasbenih inštrumentov, M A R I B O R št. 217. Jeli se pliicni betegi dajo ozdraviti? S tem pitanjom se mučijo vsi, ki trpijo na astmi, katari pltični vršičkov, za-starelom kašli i zaslinjenosti, dugo-trpečoj zamuknjenosti i gripi, z šteri betegov so se do etimao ne mogli zvra-čiti. Vsi tej betežniki dobijo od nas edne ŠENKANE KNIGE S KEJPAMI, štere je eden imenitni doktor, bivši šef zavoda za finzenkurupisao:Dr. med. G U T T M A N ,,Jeli se plučni betegi dajo zvračiti?" Vsakomi betežniki tak priliko poniidimo, da spozna svoj beteg i kak se naj te vrači. Zato smo se odločili, da vsakomi to knigb brezplačno i brez poštni stroškov pošle-mo, šteri de je na ednoj karti (frankirano z 2 D.) proso od PUHLMANN & Co , BERLIN 408. Reg. podSp br. 2416 od 12. XII. 1933 MUGGELSTRASSE 25-25a. ZahtevajteVFLIKI BREZPLAČNI CENIK Biidilka z 1 zvončkom Din 45'- Ista, prvovrstna, 5 letno dobrostanje, Din 60*-Ista, prvovrstna z 2 zvončkoma, 5 letno dobrostanje.Din 76*- Chrom anker viira Din 35"- Ista, bolševrste „„ Din 60*-Istabolše vrste, tenka Din 95'- 2-5 letno dobrostanje. A. KIFFMAN, MARIBOR št. 4. OGLAŠUVANJA V KALENDARAJ objavlja pod najugod-nejšimi pogoji stari specijalni strokovni BLOKNER *OV kalendarski cddelek v koncerni 1NTERREKLAM D. D» ZAGREB Telefon 21-6 5. Poštni predal 1-85. Predlogi i stroškov-niki brezplačno! Izvleček: Najnovejšoga ilusfriranoga cenika! 28'— 32'— 8 — T- 1-50 550 18'— 2T— 22 — 50 — TRGOVSKI DOM STERMECKI - CELJE št. 306 TOVARNA PERILA I OBLEK. Zahtevajte brezplačni cenik, v šterom najdete ešče vnogo driigih reči. Ka ne vgaja, se zameni, ali se pa vrnejo penezi. 6.50 s-50 Veliko prebčranje! Jako nisike cene!