16 Uvod Fizika je naravoslovni predmet, grška beseda physikós pomeni 'naraven, ki zadeva naravo' [1]. Za preu čevanje narave je najustreznejši, če je le mogo č, eksperiment, kajti le z eksperimentom lahko pridemo do ugotovitev . Da pa bi bile ugotovitve dobre, moramo upoštevati nekaj pravil: • premišljeno zastavimo cilje raziskovanja, • sledimo navodilom, ki so pripravljena ali pa jih pripravimo sami, • vsa opazovanja, pojave in meritve vestno zapišemo, • zapišemo ugotovitve in jih, če je le mogo če, posplošimo ter potrdimo s teorijo. T erensko delo je ena izmed pomembnih metod, ki temelji na raziskovalnem delu in s pomo- čjo katere lahko u čenci pri pouku fizike preu čujejo pojave in procese v naravi. Je klju čnega pomena za odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov. S terenskim delom pridobivamo natan čnejše podatke, hkrati pa imamo možnost primerjati tisto, kar vidimo in ob čutimo, s tistim, kar je bilo zapisano, povedano, sporo čeno. Krnel (2007) opisuje raziskovanje kot ve č- stransko dejavnost, ki temelji na aktivni vlogi raziskovalca. Ta postavlja vprašanja, oblikuje hipoteze, načrtuje raziskavo, preizkuša hipoteze in oblikuje odgovore na raziskovalna vpraša- nja. Je način u čenja za pridobivanje procesnih znanj (spretnosti in veš čin) [2]. V edno, sploh pa v časih koronavirusne bolezni, je delo zunaj, na terenu, zelo priporo čljivo. Ideje za terensko delo Tatjana Gulič Osnovna šola Preska Izvleček V članku je nekaj idej za eksperimente, ki so primerni tako za osnovno kot tudi za srednjo stopnjo izobraževanja. Lahko jih izvajamo z analognimi merilniki, pripravimo tabele za zapis rezultatov in kasneje narišemo grafe. Lahko pa uporabimo digitalne merilnike, senzorje, npr. sistem V ernier (https://www .vernier.com/) ali Arduino (https://www . arduino.cc/), ki samodejno beležijo rezultate. V tem primeru lahko dijaki, u čenci pripravijo obsežnejše raziskave. Predhodno naj postavijo hipoteze, z eksperimentom preverijo postavljene trditve in zapišejo ugotovitve ali celo po- splošitve. Ideje so povzete po predlogi Vinka Udirja in so bile predstavljene na Raziskovalni šoli za u čitelje leta 1990. Ključne besede: terensko delo, eksperiment Fieldwork Ideas Abstract The article gives a few ideas for experiments that are suitable for the primary and secondary level of education. We can conduct the experiments using analogue meters, prepare tables for writing down the results, and afterwards draw graphs. Digital meters and sensors can be used instead, e.g. the V ernier system (https://www .vernier.com/) or Arduino (https://www.arduino.cc/ ), which automatically log the results. In that case, the pupils or secondary school students can prepare more extensive research. They should set forth the hypotheses in advance, test the propositions with an experiment, and then write down their findings or even generalizations. The ideas have been taken from the work of Vinko Udir and have been demonstrated at the 1990 Research School for T eachers. Keywords: fieldwork, experiment Za preučevanje narave je najustreznejši, če je le mogoč, eksperiment, kajti le z eksperimentom lahko pridemo do ugotovitev. Fizika v šoli 17 Didaktični prispevki Primeri eksperimentov 1. Merjenje temperature prsti V dva enaka kozarca damo isto koli čino suhe zemlje. Zemljo v enem kozarcu navlažimo. Oba kozarca postavimo na sonce. V obeh kozarcih merimo temperaturo in narišemo grafe. Za merjenje lahko uporabimo navadne termometre ali senzorje iz zbirke Arduino ali podobne. U čenci, dijaki naj ugotavljajo, kako in od česa je odvisno naraš čanje temperature v posamezni posodi. V okviru projekta Erasmus+ je na naši šoli nastalo gradivo, ki ga lahko uporabite. Prikazuje programe za merjenje temperature, vlažnosti in osvetljenosti. Gradivo je na voljo na tej pove- zavi: http://bit.ly/arduino-MORE. Sicer pa je nekaj gradiva na voljo tudi v slovenš čini v SOD-Sodelov@alnici Fizika: https:// skupnost.sio.si/mod/folder/view.php?id=318063. Za merjene temperature so navodila v pod- mapi: termometer_vodoodporen. V es material, opisan v omenjenih gradivih, je mogo če nabaviti po spletu za malo denarja. 2. Segrevanje tal pod ploščami različnih barv in v različnih globinah Dve čim ve čji, ne predebeli ploš či, ki dobro prevajata toploto, pobarvamo, eno z belo, drugo s črno barvo. V sredino vsake ploš č izvrtamo primerno luknjo za namestitev termometrov. V dolo čenih časovnih presledkih u čenci od čitavajo temperaturo, podatke vnašajo v tabelo in narišejo grafe. Poskus izvajajo v lepem vremenu v opoldanskem času, termometer zaš čitimo pred neposre- dnimi son čnimi žarki. Izmerjene podatke lahko u čenci primerjajo s podatki, ki jih najdejo na spletu o temperaturi tal za kmetovalce, npr. ARSO METEO (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ agromet/recent/tsoil). Slika 1: Merjenje temperature pod črno in belo ploščo. Poskus lahko izvedemo tudi druga če. V zemljo izkopljemo luknjo in v razli čne globine na- mestimo termometre (tipala). U čenci vsako uro, na primer, od čitavajo temperaturo. Dobro je, da je jama pokrita s ploš čo in travno rušo, da son čni žarki ne vpadajo v jamo. Merimo lahko tudi ohlajanje tal zve čer. Preverijo lahko, kako je akumulirana toplota odvisna od zgradbe in vlažnosti tal. 18 3. Porazdelitev tlaka v tleh po vertikali V sloje peska (mivke) postavimo celice za do- ločanje spremembe tlaka po vertikali. Celice so lahko enake, ploš čate plastenke. Preden plasten- ke zakopljemo v pesek, jih povežemo s cevkami – manometri. Plastenke zakopljemo z medseboj- nim razmikom 10 cm, najgloblja naj bo vsaj 60 cm. Manometri so lahko v obliki črke U, napol- njeni z vodo. Tla primerno obremenimo in opazujemo, kako se tlak z globino spreminja. Beležimo spremem- be tlakov in narišemo graf. Slika 2: Merjenje temperature po globini. Slika 3: Merjenje tlaka po globini. Fizika v šoli 19 Didaktični prispevki 4. Prevodnost snovi Prevodnost tal za toploto lahko merimo s cevmi, napolnjenimi z razli čnimi materiali (pesek, mivka, zemlja …). Cevi naj bodo izolirane ali vsaj iz slabo prevodnih materialov (papir). Na- polnjene cevi položimo na vro čo ploščo ali jih potopimo v vro čo vodo in merimo naraš čanje temperature materiala na zgornjem koncu cevi. Slika 4: Merjenje – ocenjevanje toplotne prevodnosti. Še ena vaja za prikaz prevodnosti: na dve letvi, leseno in železno, na enake razdalje postavi- mo voš čene kroglice. Lahko jih nadomestimo s koš čki masla. Na eni strani letvi segrevamo in opazujemo taljenje kroglic oz. koš čkov. V aje ne delamo na soncu. Slika 5: Prevodnost lesa in kovine. 20 5. Merjenje električne upornosti tal Raziš čimo, kako je elektri čna upornost odvisna od kakovosti tal, vlažnosti, kemijske zgradbe ali primesi (gnojila). Pripravimo dve elektrodi in ohmmeter. U čenci potisnejo elektrodi v tla na določeni razdalji. Upornost tal lahko merijo na različnih mestih, npr. pod kozolcem, sredi njive, na vlažnem travniku. Lahko pripravijo tudi bolj sistemati čno raziskavo in vzorce tal v posodi namakajo z vodo ali raztopinami gnojil. Prevodnost tal lahko izmerimo tudi z dvema elektrodama, ki ju priklju čimo na vir napetosti od 0 do 12 V ter ob spreminjanju napetosti merimo tok. Slika 6: Za poskuse so uporabne tudi sobne rastline. Zaključek T o je le nekaj eksperimentov, ki jih lahko izvedemo na terenu. Morda še nekaj idej: Hookov zakon z upogibom veje, višina drevesa, energija in lok, pretok potoka ali reke, merjenje hitros- ti vodnega toka, gostota, merjenje sence, vreme … Veliko primernih eksperimentov in navodil zanje najdete tudi na portalu Scientix (http:// www.scientix.eu/resources). Nekateri so prevedeni v slovenš čino, če pa niso, prevod lahko zahtevate. Viri [1] https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4286250/fi zika?View=1&Query=fi zika (oktober 2020). [2] Krnel, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solnica, letnik 11, št. 3, str. 8–9.